OSNUTEK Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih pose-gov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 83. člena Statuta občine Ljubljana Šiška (Ur. 1. SRS, št. 13/86), je SkupščinaobčineLjubljanaŠiškana .... sejizbora združenega deladne.......inna . . . . sejizborakrajevnihskupnosti dne........sprejela ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBMOČJE UREJANJA ŠS 5/1 - OEL POLJANE I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje urejanja ŠS 5/1-del POLJANE, ki ga je izdelal ZIL-TOZD Urbanizem LUZ pod št. projekta 3582 v juniju 1987. 2. člen Območje se nahaja v k. o. Šentvid. Meja obravnavanega dela območja poteka od severovzhodnega vogala parcele št. 179/2 proti jugozahodu po jugovzhodnih mejah parcele št. 179/2, 179/3, 179/4, 179/5, 208/1, prečka parcelo št. 1188/1 (pot), poteka dalje po jugovzhodni meji parcele št. 635 (pot) in po vzhodni meji parcele št. 1192/2, prečka to parcelo do točke, ki je v presečišču podaljška severovzhodne meje parcele št. 546/1 s podaljškom jugovzhodne meje obstoječe poti parcele št. 1192/2 (pot), nakar se od tu usmeri proti severozahodu, prečka parcelošt. 1192/2 inpojugozahodnihmejahparcelšt. 546/2 in 545/ 2 pride do točke, ki je v presečišču podaljška severozahodne meje parcele št. 213/5 z jugozahodno mejo parcele št. 545/2. Od tu meja poteka proti severovzhodu, prečka parcele št. 545/2. 1190/2,630/2,1188/4 (pot), poteka dalje poseverovzhodnih mejah parcelšt. 213/5,212/4,210/3, prečkaparcelošt. 208/1 (pot).poteka dalje po severovzhodni meji parcele št. 202/2 in 202/1 do jugov-zhodnega vogala parcele št. 197/1. V tej točki meja zavije proti severovzhodu in poteka po jugoza-hodni meji parc. št. 197/1, prečka parceli št. 192 in 193 in pride do točke, ki je na severozahodni meji parcele št. 193 tn oddaljena od jugozahodnega vogala iste parcele 50 m, nakar se usmeri meja proti severovzhodu, poteka po jugovzhodni meji parc. št. 1189 (Ul. bratov Komel) do točke, ki je na tej meji v presečišču podaljškajugozahodnihmejparcelešt. 185/1,184/1,181/1 in 179/1 z jugovzhodno mejo parcele št. 1189. Od tu poteka meja proti jugovzhodu preko parcele št. 185/2 in pojugovzhodnihmejahparcelšt. 185/1,184/1,181/1 in 179/1 inse zaključi v izhodiščni točki. Površina območja znaša 37.342 m2. II. FUNKCUE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO 3. člen Površine območja urejanja so delno pozidane. Obstoječi objekti so razen dveh kmetij (stanovanjski objekt, gospodarsko poslopje, hlev) stanovanjski. Proste površine so namenjene gradnji štirih nadomestnih kmetij, štirih obrtnostanovanjskih objektov in ene stanovanjske hiše. 4. člen Zazidalni načrt ohranja vse obstoječe objekte, razen pomožnega objekta na zemljišču parc. št. 201 k. o. Šentvid, ki se ruši zaradi gradnje stanovanjskega objekta. 5. člen - Kmetiji K 1 in K 2 sta enaki. Vsako sestavlja stanovanjski objet, gospodarsko poslopje in hlev. V hlevih je možno rediti govedo, konje in perutnino v manjšem obsegu drobnico. Kmetiji K 3 in K 4 sta enaki. Vsako sestavlja stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje. Dvorišče kmetij službi za manipulacijo obdelovalnih strojev (obdelovalne površine so izven obiavnavanih lokacij. Garaže so v kleti stanovanjskih objektov. - Obrtnostanovanjski objekti imajo pritličja namenjena mirni obrtni dejavnosti: elektromehanika, servis bele tehnike, čevljar-stvo, steklarstvo, krojaštvo. V kleti je skladišče in shramba. Nadstropje je stanovanjsko. Garaže so prizidane k posameznemu obrtnostanovanjskemu objektu. - Stanovanjskahiša je podkletena. Garaža je v sklopu objekta. Spremembe namembnosti obstoječih in predvidenih stanovanj- skih in obrtnostanovanjskih objektov niso možne. Spremembe namembnosti obstoječih in predvidenih objektov v sklopu kmetij so možne: hlev se Iahko opusti oziroma se ga spremeni v gospodarsko poslopje. III. POGOJI URBANISTIČNEGA OBLIKOVANJA OBMOČJA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OB-JEKTOV 6. člen Območje urejanja je določeno z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija, ki je prikazana v parcelacijskem načrtu, je obvezna. Lega in velikost objektov sta definirani v grafičnem delu zazidal-nega načrta. Smer zidave objektov določa osrednja stanovanjska ulica. Gredbene linije sledijo že začeti liniji, ki jo določajo objekti vzhodno in zahodno od novopredvidene stanovanjske ulice. Odmik zazidave z obrtnostanovanjskimi objekti od roba Ulice bratov Komel je tazviden iz grafičnega dela zazidalnega načrta. Horizontalni gabarit stan. objektov je max. 10 m/12 m. Horizon-talni gabarit gosp. poslopij in hlevov je max. 12 m/30 m Prizidava je možna k tistim obstoječim stanovanjskim objektom, ki zasedajo manj kot 1/2 pripadajoče parcele: - parc. št. 188/2: možna je gradnja prizidka v izmeri max. 5 m/ 13 m k jugovzhodni strani obstoječega stanovanjskega objekta ali gradnja samostojnega stanovanjskega objekta v izmeri max. 10 m/12 m na mestu obstoječih pomožnih objektov. - parc. št. 199: možna je gradnja nadomestnega stanovanjskega objekta v izmeri max. 8 m/10 m. 65 Na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih objektov je možno postaviti pomožne objekte, ki ne presegajo skupne tlorisne povr-šine 12 rrr. 7. člen Višinski gabarit stanovanjskih objektov v sklopu kmetij je K + VP + 1. Višinski gabarit gospodarskih poslopij je P. Višinski gabarit stanovanjske hiše je K + VP + 1. Višinski gabarit obrtnostanovanjskih objektov je K + VP + 1. Prizidane garaže so pritlične. Obstoječe stanovanjske objekte je možno nadzidati maksimalno do višine P+1 bz. do VP+1. 8. člen Zelene površine se nahajajo le v okviru parcel posameznih kmetij oziroma obrtnostanovanjskih objektov kot privatni vrtovi. 9. člen Idejne rešitve objektov morajo biti prilagojene potrebam kon-kretnih investitorjev tako, da so upoštevane zahteve zazidalnega načrta in značilna arhitektonska tipologija okoliških objektov. Fasade stanovanjskih objektov morajo biti med seboj usklajene v materialu in barvi. Vsi stanovanjski objekti morajo imeti dvokapno streho z naklo-nom 35° in orientacijo slemena SV-JZ. Strehe gospodarskih poslopij in h/evov morajo biti dvokapne, z naklonom 35° in smerjo slemena JV/SZ. Vsi objekti morajo imeti opečno kritino. 10. člen Zazidalni načrt je zasnovan tako, da dopušča etapno lzvajanje po posameznih gradbenih parcelah. V času do pričetka gradnja ostanejo gradbene parcele travnate površine. Izgradnja posameznih objektov ni med seboj pogojena. IV. POGOJl KOMUNALNEGA IN PROMETNEGA URE-JANJA 11. člen Območje urejanja se prometno napaja z osrednjo stanovanjsko cesto. Posamezni dostopi do kmetij in individualnih objektov so preko pogreznjenih robnikov. Objekti v severozahodnem delu ob Ulici bratov Komel, indivi-dualni objekti in objekti obrtne dejavnosti se priključujejo direktno na to ulico. Osrednja zbirna stanovanjska cesta se v severnem delu ureditve-nega območja priključuje na Ulico bratov Komel, v južnem delu pa na Cesto na Poljane. Osrednja zbirna stanovanjska cesta je žiroka 5,5 m z enostran-skim hodnikom za pešce širine 1,5 m. Obstoječa cesta - povezava med osrednjo stanovanjsko cesto in Cesto na Poljane v južnem delu ureditvenega območja se ohrani v obstoječi ureditvi in v obstoječem profilu, vendar dobi značaj enosmerne ceste. 12. člen Območje je kanalizirano s kanalizacijo mešanega sistema. Predvidena kanalizacija bo izvedena iz betonskih cevi 0 30 cm in se bo navezovala na obstoječo kanalizacijo po Ulici bratov Komel, to pa se navezuje na pnmarm kanal »Iskra« 0 110 cm. ki poteka ob progi Jesenice-Ljubljana. 13. člen Po Ulici bratov Komel poteka vodovod 0 200 mm, na katerega se navezuje obravnavano območje. Obstoječi vodovod ima enostransko napajanje. Obstoječi vodovod je potrebno dopolniti tako, da bo zanka zaključena. Na omrežju so predvideni talni hidranti na razdalji 60-80 m. Dimenzioniranje cevovoda mora upoštevati požarnovar-nostne zahteve glede količine protipožarne vode. 14. člen Na območju zazidave je obstoječa transformatorska postaja TP Poljane, ki je z zemeljskim kablom 10 KV daljnovoda povezana s TP Zveza in s TP Pri velikem kamnu. Predvideni objekti se bodo napajali iz obstoječe TP Poljane. 15. člen Na obstoječi zemeljski kabel telefonskega omrežja se bo možno priključiti v križišču Košičeve ulice z Ulico bratov Komel. 16. člen Trasa kabia javne razsvetljave je predvidena v bankini stano-vanjske ceste na zahodni strani. 66 Kabli morajo biti položeni v globino 0,70 m. Na mestih, kjer bo kabel prečkal cestišče ali asfaltirano površino, bo kabel položen v betonske cevi 0 103,6/110 mm. Vrsta svetil bodoločena z glav-nim projektom javne razsvetljave. 17. člen Ogrevanje objektov je lokalno. Gorivo je ali kurilno olje ali elektrika ali plin. Hramba naftnih derivatov je možna v cisternah kapacitete cca 5,00 m3. Cisterna za naftne derivate morajo biti dvoplaščne ali enoplaščne v nepropustni železobetonski komori. 18. člen Gnojišče pri posameznih kmetijah je predvideno na robu ombočja urejanja, čimbolj odmaknjeno od stanovanjskih objektov. Gnojne jame morajo biti zgrajene vodotesno brez odtoka. Odstra-njevanje gnoja mora potekati po suhem postopku. 19. člen Za zbiranje komunalnih odpadkov so za obstoječe in predvidene objekte v obravnavanem območju predvidene kovinske tipizirane posode na kolesih (kontejner), prostornine 240 1. Posode morajo biti postavljene na prostem, za vsak objekt posebej na pripadajoči parceli. Posode morajo stati na -utrjenih površinah, zavarovanih pred drsenjem. Pred dežjem in ostalimi vremenskimi vplivi so lahko zaščitene z nadstrešnico. Mesta, ki so namenjena za postavitev posod, so razvidna iz grafičnega dela zazidalnega načrta in morajo biti vizualno ločena od okolja z živo mejo oz. leseno ogrado višini 1,30 m. Odvoz smeti je možen s tovornim vozilom po osrednji stanovanj-ski ulici oz. Ulici bratov Komel. 20. člen Humus z gradbemh parcel se odstrani in deponira na prostih kmetijskih površinah v soglasju z lastniki. V. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV 21. člen Investitorji in izvajalci so pri projektiranju in pri satni gradnji objektov dolžni upoštevati veljavne gradbeno-tehnične, prometne, sanitarno-higienske, varnostne in ostale predpise. Pred pričetkom gradnje so dolžni investitorji poravnati vse zakonske obveznosti. Ureditev pripadajbčega zemljišča je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. VI. KONČNE DOLOČBE 22. člen Zazidalni načrt je delovnim Ijudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora občine Ljub-ljana—Šiška, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanize-m-LUZ in pri TOZD Urejanje stavbnih zemljišč, pri KS Šentvid, pri Mestni upravi za inšpekcijske službe mesta Ljubljane in pri Mestni geodetski upravi Ljubljana. 23. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloga opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 24. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu. Štev.: Ljubljana, dne Predsednik Skupščine občine Ljubijana Šiška Otmar ZORN OBRAZLOŽITEV V skladu z opredelitvami tako dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000, kot družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-90, je izdelan osnutek zazidalnega načrta za del območja urejanja ŠS 5/1 Poljane. Obravnavano območje, ki meri 3,73 ha leži severno od naselja Poljane ter vzhodno od Ulice bratov Komel. Površine območja urejanja so delno pozidane, na prostih površinah pa je predvidena gradnja Štirih nadomestnih kmetij, štirih obrtnostanovanjskih objektov in ene stanovanjske hiše. Predvidene kmetije sestavljajo poleg stanovanjskega objekta še gospodarsko poslopje, hlev in gnojno jamo. Višinski gabarit stano-vanjskih objektov je K+P+l, gospodarski objekti pa so pritlični. V obrtno-stanovanjskih objektih je pritličje predvideno za oprav-Ijanje mirne obrti kot n. pr. servis bele tehnike, elektromehanika, čevljarstvo, krojaštvo, i. p. d., nadstropje je stanovanjsko. Etaž-nost objektov je P+l. Garaže so prizidane k posameznemu obrtno-stanovanjskerau objektu. Predvidena stanovanjska hiša je enake višine kot obrtno stanovanjski objekti, graža je v sklopu objekta. Ureditveno območje se prometno napaja z osrednjo stanovanj-sko cesto, ki se v severnem delu ureditvenega območja priključuje na Ulico bratov Komel, v Južnem delu pa na Cesto na Poljane. Usmeritve za izderavo zazidalnega načrta so bile podane s pro-gramskimi zasnovami, ki so bile sprejete kot sestavni del družbe-nega plana. Na osnovi programskih zasnov so bile izdelane posebne strokovne podlage, katere je Komite za urejanje prostora obravnaval in potrdil na svoji 7. seji dne 29. 10. 1987. Osnutek zazidalnega načrta je Izvšrni svet razgrnil s svojim sklepomvčasuodl8. 12. 1987 do 18.1. 1988vprostorihKrajevne skupnosti Šentvid in v občinski stavbi. Na razgrnitvenem mestu v občinski stavbi sta bili vpisani v knjigi pripomb 2 pripombi v KS Šentvid pa jih je bilo zbranih 6. V času razgrnitve osnutka zazidalnega načrta je bila organizi-rana javna obravnava, na kateri so bile podane pripombe pred-vsero na prometni režim celotnega območja, večina krajanov pa je načrtovani gradnji sploh nasprotovala. V nadaljevanju je povzeta vsebina posameznih pripomb ter pojasnjeno stališče v zvezi z njimi. 1. Ježek Ivan, Jeromen Ivan, Ulčar Majda in Škerl Antonija so proti gradnji na obdelovalni zemlji. Pripominjajo, da so na tem območju zemljišča zaščitenih kmetij. STALIŠČE: Območje, ki ga obdeluje zazidalni načrt je z dolgo-ročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdboje 1986-2000 opredeljeno za gradnjo. Namenjeno je organizirani gradnji kmetij in obrtnih delavnic kot nadomestne gradnje v primerih razlastitve oziroma rušenj zaradi realizacije drugih zazidav v drugih območjih urejanja. Kmetom, ki jim je kmetijstvo glavna dejavnost in edini vir preživljanja, aii ki imajo zaščiteno kmetijo, ter tistim, ki so kooperanti kmetijske zadruge ali druge kmetijske organizacije, se v razlastitvenem postopku dodeli odškodnina v naravi, to je nado-mestno zemljišče. Ostalim razlaščencem se odškodnina izplača v denarju. 2. Ulčar-Bremec je proti gradnji na kmetijskem zemljišču. Ne soglaša z razlastitaivjo in se sklicuje na sklep Ustavnega sodišča SRS, ki je že izdelani zazidalni načrt za to območje v letu 1979 razveljavil. STALIŠČE: Zazidalni načrt za to območje je bil izdelan in potrjen v letu 1980. Na pobudo krajanov je Ustavno sodišče SRS v maju 1984 ta zazidalni načrt razveljavilo z obrazložitvijo, da ne gre za kompleksno gradnjo in da je bil zazidalni načrt sprejet v času, ko z zakonom o kmetijskih zemljiščih ni bila dopustna sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč do sprejema prostor-skih delov družbenih planov občin. Posegi v prostor, kot jih predvideva osnutek zazidalnega načrta je v skladu z dolgoročnim družbenira planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986—2000, s srednejročnim družbenim pla-nom občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986-1990 in s program-skimi zasnovami, ki so sestavni del družbenega plana. Zakon o stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 18/84) določa, da je kompleksna graditev tista stanovanjska in druga graditev, ki se ureja s prostorskim izvedbenim načrtom (zazidalni, ureditveni ali lokacijski načrt). ZIL, TOZD Urejanje stavbnih zemljišč je že našel možnost zamenjave kmetijskih zeraljišč tistim lastnikom zemljišč v obravna-vanem območju, ki bodo zemljišča izgubili zaradi izvedbe zazidal-nega načrta. Kmetijska zadruga Medvode je lastnik zemljišč v Poljanah in ta zemljišča so na razpolago za zamenjavo prizadetim lastnikom. 3. Žumer Jože ugotavija, da dolgoročni plan občine in mesta Ljubljanezaobdobje 1986-2000(UradnilistSRSšt. ll/86)določa za območje urejatvja ŠS 5/1 Poljane izdelavo prostorskih ureditve-nih pogojev, medtem ko srednjeročni družbeni plan občine Ljub-ljana-Siška za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS št. 45/86) določa za isto območje izdelavo zazidalnega načrta. Tov. Žumer sodi, da niso podani pogoji za sprejem zazidalnega načrta pred uskladitvijo dolgoročnega in srednjeročnega plana. STALISČE: V dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986—2000 je pri določitvi režima urejanja dejansko pred- videno urejanje tega območja s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Ker pa gre v danem primeru za kompleksne in zahtevne posege v prostor, ki jih določi PUP-a ne morejo tako ekzaktno opredeliti in kerje bil za to območje že izdelan zazidalni načrt menimo, da je edino pravilno take posege urejevati s podrobnejšim dokumentom že ob sprejemu družbenega plana sprejete tudi programske zas-nove za ta del območja urejanja. . 4. Hočevar F. in Rovan Vlado sta podala pripombo na pro- 1 metno ureditev območja, predvsem na navezavo obravnavanega območja na sosednja območja. Prometna ureditev bi morala biti izvedena tako, da bi rešila problem preobremenjene Ceste na Poljane. STALIŠČE: Cesta na Poljane in Ulica bratov Komel predstav-ljata le zbirni stanovanjski cesti (nista tranzitni) in se promet na njih zaradi izvedbe zazidalnega načrta ne bo bistveno povečal. Zazidalni načrt za območje Šentvida (stara oznaka ŠS 107/1 in ŠO 4/2 - Uradni list SRS, št. 38/82) načrtuje izgradnjo podhoda alternativno v Ulici bratov Komel oziroma Ulici pregnancev, saj bo z izgradnjo drugega tira železniške proge, za katerega je v izdelavi lokacijski načrt, potrebna ukinitev nivojskega križanja proge. Avtomobilski dostop do Poljan bo možen po Miheličevi in Tacenski cesti. Dolgoročno gledano je predvideno izvennivflijsko križanje (pod-voz) ceste Jožeta Jame z železniško progo tako, da bo celotno severno ležeče območje preko tega podvoza prometno navezano na Celovško cesto. Izvršni svet je na svoji 146. seji z dne 2, 8. 1988 določil besedilo osnutka odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS 5/1 - del Poljane in predlaga zboroma skupšči-ne, da ga obravnavata in sprejmeta.