GLASILO SLOVENSKEGA KUL TURNEGA DRUŠTVA TRIGLAV SPLIT SPLIT, MAREC 2020, LETO XXVIII. ŠT. 210 Planika 2 IMPRESSUM DES Split Uradne ure tajnice: ponedeljek, sreda in petek zjutraj od 9.00 -12.00 ure Društveni prostori so odprti vsak dan, razen sobote, nedelje in praznikov od 9.00 - 12.00 in 18.00 - 21.00 RAZPORED AKTIVNOSTI Ponedeljek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Torek: od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK Sreda: od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE Četrtek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Petek: od 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE Sobota: od 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI POUK IN OTROŠKE DELAVNICE Planika Planika zanj Mag. Cveto Šušmelj NASLOVNICA Pomlad je tu! Foto: Ivo Pervan UREDNICA Vera HRGA UREDNIŠKI ODBOR Cveto ŠUŠMELJ Nadežda ETEROVIĆ Ivan KOSMOS LEKTORICE IN PREVAJALKE Vera HRGA Dada ŠANTIĆ Ana MATUSINOVIĆ PRIPRAVA IN TISK DES - Split www.des.hr NATISKANO 380 izvodov RAZPORED AKTIVNOSTI Ponedeljek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Torek: od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK Sreda: od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE Četrtek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Petek: od 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE Sobota: od 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI POUK IN OTROŠKE DELAVNICE Uradne ure tajnice: Vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure Društveni prostori so odprti vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure SLOVENSKO KUL TURNO DRUŠTVO TRIGLAV SPLIT Šibenska 3, 21000 SPLIT, HRVAŠKA Tel: 021 343 137, Fax: 021 321 434 Uradni mobitel: 091 150 44 98 E-mail: slovensko.drustvo.triglav@st.t-com.hr skdtriglavsplit@gmail.com www.triglav-split.hr VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE NA HRVAŠKEM Alagovićeva 30,10000 Zagreb, Hrvaška Tel: (+) 3851 6311 000, Fax: (+) 3851 61 77 236 Elektronska pošta: vzg@gov.si Spletni naslov: http://zagreb.veleposlanistvo.si Uradne ure so od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30. Konzularni oddelek Veleposlaništva: Tel: (+) 3851 631 1014, Fax: (+) 3851 468 0387 Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00. GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE v Splitu Istarska 9,21000 Split, Hrvaška Tel/Fax: (+) 385 21 389 224 Elektronska pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr G. Branko Roglić, častni generalni konzul Uradne ure konzulata so od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. VSEBINA IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA • No vi v eleposlanik RS na H r vašk em pr vič v Splitu ......3 • P raznik k ultur e 2020 v Splitu ...................................................4 • R edni občni zbor 2020 ................................................................4 • P r edsta vit e v k ultur nega ust varjanja nar odnih manjšin mesta Split ......................................................................5 • K apljica v eselja .................................................................................6 • Samost ojna slik arsk a razsta va Lidije St ehlik ...................7 • P razno vali smo 8. mar ec – mednar odni praznik ž ena ....................................................................................... 8 POUK SLOVENŠčINE • M ik la vž tiho v hišo pr ide ............................................................9 • L epo je živ eti v miru .....................................................................9 • Sk r b za slo v enščino v Splitu ................................................. 10 • P oletne šole slo v enščine ........................................................11 • Sk odelica k a v e v slik anici ......................................................12 UTRINKI, RECEPTI, ŠALE • 21. f ebruar M ednar odni dan mat er inščine ................13 • P r edsta vit e v k njige dr . sc . Bar bar e R iman «Slo v ensk a društ va u H r vatsk oj od 1886. do 1991. godine« ..........................................................13 • P ust v eselih ust .............................................................................14 • Najden k os met eor ita ...............................................................15 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 3 NOVI VELEPOSLANIK RS NA HRVAŠKEM PRVIč V SPLITU N o vi slo v ensk i v eleposlanik Voji- slav Šuc je ob k ultur nem pra- znik u obisk al Split in sk upaj s Slo v enci obeležil dan k ultur e , k i ga je tudi let os sk r bno pr ipra vilo Slo v ensk o k ultur no društ v o T r igla v Split. Ob sv ojem obi- sk u si je ogledal pr ost or e društ va in se podr obneje seznanil z njego vim delo vanjem, obisk al je tudi K onzulat RS, k i ga v odi generalni častni k onzul Branko Roglič, se sestal z v odst v om Splitsk o - dalmatinsk e županije in tudi z županom- g radonačelnik om An- drom Krstulovićem Oparo. D ogo- v or ili so se o nadaljnji k r epit vi stik o v med slo v ensk imi in hr vašk imi gospo- darst v enik i. Za topel sprejem se nam je lepo zahvalil. Spoštovani mag. Cveto Šušmelj, pred- sednik SKD Triglav Split, iskreno se Vam zahvaljujem za go- stoljubje v času mojega obiska v Splitu. Vesel sem, da sem imel možnost ogle- dati si Vaše društvene prostore v Splitu. Zelo lepo smo skupaj obeležili slovenski kulturni praznik. Žal mi je, da smo na predstavo prišli prepozno, za kar se Vam še enkrat iskreno opravičujem. Posebno me veseli, da smo imeli po predstavi priložnost za druženje, ko smo se vsi bolje spoznali. Prepričan sem, da bomo odlično sodelovali tudi v pri- hodnje. Prosim Vas, da mojo zahvalo in pozdrave prenesete članom upravnega odbora društva, vodjem sekcij in osta- lim članicam in članom SKD Triglav, ki odlično skrbijo za ohranjanje slovenske kulture, jezika in identitete v Splitu. Vojislav Šuc Veleposlanik Veleposlanik v Splitsko - dalmatinski županiji Veleposlanik je obiskal naše društvo Prijetno druženje REDNI OBčNI ZBOR 2020 1 9. 2. 20 ob 18. ur i smo se člani društ va zbrali na r ednem letnem občnem zboru . Upali smo , tak o r ek oč nismo do v olili, da nam cor ona virus vpliva na k v orum. L epo je bilo videti obraz e , k i niso pogost o udelež enci dogajanj . P r edsednik društ va, mag . Šušmelj , se je najpr ej spomnil vseh pr eminulih člano v društ va, po z dra vil pr isotne t er v 15 minutni razlag i po- dal finančno por očilo in por očilo o delo vanju društ va. V edno v eč pr ojek- t o v je na v oljo , mi se pr ija vljamo na vse . Društ v o je vsek ak or v finančnem plusu . P r edsednica nadz or nega od- bora, gospa I r ena No vak , je po nad- z oru , k i je bil opra vljen 10. 02. 20, po- dala por očilo . M eni, da je vse tak o k ot bi moralo biti. Opo z or ila je na manjše spr emembe v izpolnje vanju potnih nalogo v od 1. 9. 2019, k i jih vsek ak or namera vamo upošt e vati. T udi let os pr ičak ujemo gost o vanje dv eh zbor o v iz Slo v enije . P r vič nas je obisk al mini- st er V ojisla v Šuc , obeležili smo Kultur- ni praznik in Dan ž ena. Obeta se nam inf or matizacija pr ost or o v društ va. V si člani so še enk rat po vabljeni naj se dek lar irajo k ot Slo v enci, t er da se r e- dno udeležujejo dogajanj v or ganiza- ciji društ va. P o k ončanem zboru smo se družili ob mišk ah in belem vinu . T ak o k ot po na vadi. Zapeli smo in se družili še dolgo v noč . Ana Božulić Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 4 PRAZNIK KULTURE 2020 V SPLITU T o so podatk i, jasni, br ez osebni. Na vadno našt e vanje . Na pogled nič posebno obetajočega. T udi na odru ni ničesar , nobenih r ek vizit o v . V o zadju le čr no -bela f ot og rafija ž ensk e z otr ok om v nar očju . Na oder pr ide ig ralec , začne pr i- po v edo vati osebno zgodbo o sv oji mat er i, k i jo je izgubil z elo mlad . Ž e t o me po vsem pr e vzame . M isli mi uhajajo na mojo 91-letno mamo , k i počasi usiha, se gasi, pot em pa spet za tr enut ek zablešči nasmeh na nje- nem obrazu . K o R ober t W altl začne na tla zlaga- ti list e papirja, oder naenk rat o živi. P r ebirajoč datume , pisma, opazk e , št e vilk e , ig ralec na oder pr it eg ne vse polno drug ih ljudi, poosebi mamo , očeta, pr ijat elje , znance , z dra vnik e , bolnišk e sestr e . Č epra v jih ni, so v en- dar le na odru . Bliža se mat er ina smr t. K ak o v t em k ratk em pr eostalem času po v edati vse , za k ar si pr ej imel celo življenje , a nisi nik oli ut eg nil odtr gati tr enutk a za t o . Za v eš se , k ak o drago- ceni so tr enutk i, k i jih pr eživiš sk upaj s sv ojimi bližnjimi. Ali smo bili sv o- jim staršem dobr i otr oci? Smo sv o- jim otr ok om dobr i starši? F ot og rafija fantk a in njego v e mame , k at er e obraz je post opoma izg ine val , dok ler ni na njego v em mestu na k oncu osta- la samo še čr na lisa. W altlo va in El K hatibo va mama je izg inila v t ej čr ni lisi in tak o postala metaf ora izpraznje- nega sr edišča, sidr išča. Smr t mat er e je tak o smr t nek ega sv eta, kjer so st var i še imele jasna imena, naše stisk e pa sv oje r ituale . NA J BO K ONEC LEP ni običajna pr edsta va. J e ura in pol pr eizpraše va- nja, k i se ne neha, k o zast or pade . J e soočanje s strahom in bolečino , k i t e sk oraj ohr omi. Č e bi zmogla, bi jo po- gledala še enk rat. Ana Matusinović 6. februar 2020 – osrednja pred- stava ob slovenskem državnem prazniku Dnevu kulture Organizator: Slovensko kultur- no društvo Triglav ob podpori Sveta za nacionalne manjši- ne Republike Hrvatske, Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mesta Split, Splitsko-dalmatinske žu- panije in Generalnega konzulata RS v Splitu. Monodrama: NAJ BO KONEC LEP Avtor: Mohamed El Khatib Režiser: Ivica Buljan Igralec: Robert Waltl Gradsko kazalište mladih Split, Trg republike 1 Trajanje: 90 minut PREDSTAVITEV KULTURNEGA USTVARJANJA NARODNIH MANJŠIN MESTA SPLIT D eset ega decembra 2019 je ob M ednar odnem dne vu člo v e- k o vih pra vic v D omu HV “G eneral I v o J elić “ na splitsk em P oljudu ž e desetič pot ek ala PREDST A VITE V KUL- TURNEGA UST V ARJANJA NAR ODNIH M ANJŠIN MEST A SPLIT , v or ganizaciji K oor dinacij sv et o v in pr edsta vnik o v nar odnih manjšin M esta Split in Split- sk o - dalmatinsk e županije t er pod po- k r o vit eljst v om M esta Split in Splitsk o- - dalmatinsk e županije . V ok viru dv our nega pr og rama, v k at er em je sodelo valo v eč k ot st o na- st opajočih, so se pr edsta vili: Sr bsk o k ultur no društ v o PR OSV JE T A, Rusk o k ultur no društ v o IZV OR, M ak edonsk o k ultur no društ v o M AKEDONIJA, D emok ratična z v eza M adžar o v na H r vašk em - Z druž enje Splitsk o - dalmatinsk e županije , No vi madžarsk i k ultur ni cent er , Slo v ensk o k ultur no društ v o TRIGLA V , M ak edonsk o k ul- tur no društ v o ST OBI, Bošnjašk o k ul- tur no društ v o PREPOR OD , Sk upnost Čr nogor ce v Split in M ak edonsk i k ul- tur ni cent er Split. V imenu Slo v ensk e nar odne manj- šine so nast opili M ešani pe vsk i zbor in dramsk o -r ecitat orsk a sk upina SKD T r igla v Split. P od dir igentsk o palico T atjanje Kurajica je zbor zapel L una sije , K alet o moja draga, P o jez eru in M ilost. Članici dramsk o - r ecitat orsk e sk upine V era H r ga in Ana Šušmelj sta se pr edsta vili s poezijo F ranceta P r ešer na in M ir osla va V ilharja. P r ir edit e v je po v ez o vala Lidija Š egvić . Jubilejne pr ir edit v e so se udele- žili tudi visok i gostje , med ostalimi župan Splitsk o - dalmatinsk e župa- nije Blaženko Boban in v imenu splitsk ega župana Andr e K rstulo vića Opar e mestni sv etnik in dosedanji pr edsednik O dbora za delo z nar o- dnimi manjšinami Tonći Blažević. V go v oru je g . Blaž e vić poudar il , da je pr ir edit e v k ultur ne ust varjalnosti nar odnih manjšin dogodek , k i spod- buja k ultur no raznolik ost in bogast v o . “M est o Split je v eselo in ponosno , da ohranjat e in pr omo virat e lastno dedi- ščino , jo z družujet e in implementira- t e /oplemenjujet e/ v ok olje , k i je vaš dom, in tak o bogatit e vse nas , naše mest o in sk upnost. “ V atr iju D oma so obisk o valci lahk o uživali v ogledu naše bogat e st ojnice , kjer so bila razsta vljena dela k lek ljar- sk e , lik o vne in k eramične sk upine t er časopis P lanik a. Naša G abi je v slo v ensk i nar odni noši z nasmehom in ljubezniv o od- go varjala na vsa vprašanja o sk oraj tr idesetletni zgodo vini in delo vanju SKD TRIGLA V . H vala vsem, k i st e z v elik o ener g ije , v olje in ljubezni, še enk rat pr ispe vali k lepi pr edsta vit vi slo v ensk e sk upnosti v Splitu . Nadežda Eterović Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 5 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 6 KAPLJICA VESELJA V decembru naš pe vsk i zbor T r i- gla v tradicionalno nast opa v domo vih za ostar ele in nemočne osebe v Splitu , in sicer v domu V uk o- varsk a in Z enta. Z v eseljem in pr ičak o vanjem! D omo vi za ostar ele so danes med najbolj isk animi ustano vami, saj vse v eč star ostnik o v potr ebuje stacionar- no zaščit o . P raznični december je mesec poln pr ičak o vanj in razburjenosti, posebej pa je t o čas in pr ilo žnost za izk az o va- nje ljubezni, h valežnosti našim babi- cam, dedk om, staršem in pr ijat eljem. V edno se z v elik im v eseljem pr ipra- vljamo na tr enutk e , k o lahk o našim ostar elim vsaj za hip odvr nemo po- z or nost od vsak danjosti. V dobr em enour nem pr og ramu , izpolnjenim s pesmijo , šalo in r eci- tacijami smo vsi samo osebe , k i po- tr ebujejo drug drugega, vsem je naj- potr ebnejša ljubez en, solidar nost in po z or nost. Sr ečanje s star ejšimi je v edno ruše- nje pr edsodk o v , je potr dit e v razmi- šljanj , da so star ejši ljudje , 80-letnik i, lahk o še k ak o mladi po duhu . Sk r bno pr ipra vimo bo žični in no v o- letni seznam pesmi, k i ga naši pr ija- t elji v domu s plosk anjem, v eseljem in nek at er i s solzami v očeh spr emlja- jo , naša sr ca in duše pa napolnijo z zado v oljst v om. Sr ečni smo , da smo pr inesli delček radosti in v eselja, pa v časih nehot e glasneje zapojemo , ampak tuk aj je naša T anja, k i vse t o umir i in V era, k i nas s sv ojim isk r ečim humorjem t er lepo r ecitacijo popelje v nek i druga- čen sv et. S pesmijo jih spomnimo na o zk e k ale , c viće , tiramole , angele in z v ez- de na nebu , na bo žični mir , tr enut ek sv et osti in sr eče , pr ihod O dr ešenik a in no v ega leta. Zaž elimo jim v elik o z dra vja, vseh dobr ot v upanju , da se spet sr ečamo naslednje let o in jim zno va pr inese- mo delček razpolo ž enja. Ob „ Vjeruj u ljuba v “ vsi sk upaj v er- jamemo , da ljubez en in dobr ota pr e- magajo vse , zat o „R adujt e se nar odi“! P a nasvidenje naslednjega decembra. Ana Šušmelj Zenta Vukovarska Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 7 SAMOSTOJNA SLIKARSKA RAZSTAVA LIDIJE STEHLIK 1 8. decembra smo se člani dru- št va zbrali, da se poslo vimo od star ega leta. K ot v edno je bil tudi za ta dogodek pr ipra vljen k ultur ni pr o- g ram. M eP Z našega društ va je odpel nek aj pesmi, a Lidija St ehlik se nam je pr edsta vila k ot solistk a in zapela pr ilo žnostno pesem O HOL Y NIGHT . S odelo val je tudi dramsk a sk upina, Ana M atusino vić je r ecitirala pesem T onija V eder ber ga No v oletna. Gla vni dogodek v ečer nega pr og ra- ma pa je bila I. samost ojna slik arsk a razsta va naše članice Lidije St ehlik . Lidija je članica našega društ va ž e 13 let, s slik anjem pa se je začela uk var- jati pr ed dv ema let oma. D o sedaj je dvak rat sodelo vala na sk upnih razsta- vah in bila udelež enk a dv eh slik arsk ih k olonij v T uzli. T ok rat se pr vič pr edsta vlja samo- st ojno . P onudila nam je na ogled 14 slik v stilu r ealizma in v tr eh slik arsk ih t ehnik ah; v t emper i, ak r ilu in suhem past elu . R azsta va ni bila str ogo t e- matsk a, a jo vseeno lahk o raz delimo v štir i t eme: L etni časi: pomlad , poletje , jesen in zima. Lidija ni Slo v enk a, t oda Slo v enijo ima z elo rada, s pe vsk im zbor om je obšla celo Slo v enijo . P r edsta vila jo je s tr emi slik ami: Bled , Bohinj in R obano v K ot ( L ogarsk a D olina ). Za Lidijo v emo da rada pleše . J e dolgoletna članica plesnega k luba LA MBAD A, pa je naslednja sk upina štir ih slik posv ečena plesu . Na k oncu pa še tr i slik e njene r odne Dalmacije . K ot v odja slik arsk e sk upine našega društ va sem jaz spr ego v or il nek aj o Lidiji k ot slik ar k i in njenih lepih slik ah. V si pr isotni so bili pr ijetno pr e- senečeni nad njeno pr edsta vit vijo . V erjamem, da bomo tudi v naslednjih razsta vah lahk o uživali v njenih delih, mor da v nek i no vi t ehnik i slik anja. Ob pr ig r izk u in k o zar čk u vina smo pot em drug drugemu zaž eleli uspe- šno in sr ečno pr ihajajoče no v o let o . Ivan Kosmos Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 8 PRAZNOVALI SMO 8. MAREC – MEDNARODNI PRAZNIK ŽENA V našem društ vu tradicionalno vsak o let o praznujemo medna- r odni praznik , dan ž ena. T ak o je bilo tudi v četr t ek , 5. mar ca. S pr ir edit vijo , namenjeno našim lep- šim in boljšim polo vicam, smo sicer malo pohit eli, no vseeno je bilo lepo in v eselo . Zbralo se je k ar lepo št e vilo naših članic in člano v . K ot po na vadi je bil pr vi go v or nik pr edsednik društ va C v et o Šušmelj , po z dra vil je vse pr isotne in vsem ž e- nam zaž elel sr ečen in v esel njiho v praznik . Naš M eP Z je olepšal pr ir edit e v s tr emi pr ilo žnostnimi pesmimi, po- t em pa sta nast opili r ecitat or k i naše dramsk e sk upine , V era H r ga je r eci- tirala J esenino v o M at er ino pismo , Ana M atusino vić pa Graf enauerje v o M ama je od vseh ljudi najboljša na sv etu . Gla vni dogodek pr ir edit v e je bila sk upinsk a slik arsk a razsta va slik arsk e sek cije društ va. S odelo valo je 7 slik ar- je v , mogoče bi bilo bolj pošt eno r eči slik ar k , saj je sodelo valo k ar pet ž ensk in samo dva mošk a. Na ogled smo posta vili 18 slik . M otivi razsta vljenih eksponat o v so z elo razno vrstni, lepi in zanimivi, pra v tak o tudi t ehnik a, saj so iz delani v olju , ak r ilu , past elih, oglju , k r edi, z emlji in t opljenem v osk u – en- k a vstik i. Ob tak o v elik i razno vrstnosti na ogled ponujenih slik bi pra vi zgo- do vinar umetnosti mor da go v or il vsaj dv e ur i, jaz pa sem, k ot v odja sek cije , t o omejil na k ratk ih pet minut. O d v e- lik o pr isotnih sem slišal poh valne in lepe besede za naše slik e . P o ogledu razsta v e je naš pr edse- dnik posk r bel za mali znak po z or nosti in vsak i pr ipadnici ž ensk ega r odu po- dar il r dečo vr tnico . Naše druž enje se je nadalje valo ob k o zar čk u in sladicah, pa tudi spr ošče- na pesem se je slišala. Sk ratk a, bilo nam je lepo . I. Kosmos Enkavstika je slik arsk a t ehnik a, znana tudi k ot slik anje z vr očim v osk om, pr i čemer se uporablja og r e van čebelji v osek , k i so mu dodani bar vni pig menti, k i so odpor ni na t emperatur o (k admium za rumene in r deče t one , ok er , caput mor tum, nara vna umbra, k r omoksid z elena, k obalt, ultramar in in mars čr na). T ek očina ali pasta se nat o nanese na po vršinsk o pr ipra vljen les , lahk o pa tudi platno , papir , zid in druge mat er iale . P oleg čebeljega v osk a se lahk o uporablja št e vilne druge r ecept e , tudi druge vrst e v osk o v , smole dr e v es iz družine dipt er ok ar- po vk , laneno olje ali druge sesta vine . Za oblik o vanje bar v e in v osk a, tak o hladne k ot seg r et e , se uporablja k o vinsk a or odja in posebne ščetk e . Danes so ta or odja t oplotne sv etilk e , t oplotne pišt ole in drug i načini uporabe t oplot e , k i omogočajo umetnik om, da se podaljša čas , k i ga imajo za delo z mat er ialom. Žene in vrtnice Planika POUK SLOVENŠčINE 9 »Ko zaspijo stare hiše….« MIKLAVŽ TIHO V HIŠO PRIDE P a je pr išel naš dobr i M ik la vž. Sk u- paj z nami se je v eselil in pel ob muzik alu M aček M ur i, v odlični iz v ed- bi otr ok pouk a slo v enščine , v r ežiji t et e V iv er e in timsk em sodelo vanju drag ih starše v , naše šivilje Da v or k e , ob podpor i SKD T r igla v . Upr iz or ili smo eno od najlep- ših uglasbenih pesnišk ih zbir k na Slo v ensk em, M ačk a M ur ija. G eneracije in generacije smo zrasle ob pra vljici K ajetana K o viča M aček M ur i, k i je stara pr ibližno 38 let. Na nast op smo se pr idno pr ipra- vljali k ar nek aj časa. V muzik alu so ob glasbenih spotih, v iz v edbi Nece F alk in ilustracijah J elk e R eichman, sode- lo vali vsi učenci pouk a. M ačk a M ur ija je izjemno uspešno odig ral , odple- sal , odmija vk al naš » glumac« Duje D omljano vić , njego v o šar mantno M uco M aco pr isr čna T onk a Šk ugor , njeno pr ijat eljico M uco M ico P aula M ik ačić , njene otr očičk e muck e T oma Št olta F rak ić , R ok o No vak in K ar lo D omljano vić , mestnega Ž upana r e- sni gospod s k ra vat o J er k o M ajić a spr etno t očajk o Liz o L eona V uk as . Ne bost e v erjeli, da nam je pr i delu z ra- čunalnik om pomagal sam M ik la vž e v par k elj/t or ej le niso vsi par k lji hudob- ni vražičk i?/ V si pr isotni, posebno naš drag i gost M ik la vž, so v domiselni upr iz or it vi, v talentiranih ig ralcih in v njiho vi raz- ig ranosti zar es uživali, pra v tak o k ot tudi sami iz vajalci, k i so bili nag rajeni z g r omk im apla vz om, pot em pa še z M ik la vž e vimi dar ili. R es sem ponosna na vse vas! V aša Vivera Hrga Naš Duje tudi globoko razmišlja in lepo piše LEPO JE ŽIVETI V MIRU A h mir , t o je nek aj česar nisem imel rad v vr t cu , a sedaj ga imam rad . M islim t o , k o delaš ner ed po hiši pa ti starši r ečejo - hočemo mir . Da sedaj je t o drugačen mir …..T isti, zaradi k at er ega bi zajok al . Namr eč t edaj se spomnim besed: V uk o var , D omo vinsk a v ojna, H r vašk a, Sr bija, družine , ranjenci, pog r ešani, ag r e- sija… Da, da. K ak o smo tr peli v t ej v ojni. K olik o nas je po- bitih. Ali tu je mest o , mest o her oj – V uk o var , M est o , k i se je pr edalo , da bi r ešilo RH… P a se vr nimo na t emo – mir . T or ej če bi sv et bil mir no mest o , br ez v ojn in nasilja. P ot em bi bilo vse tak o lepo . Duje Domljanović Gosta sta nam po obisku poslala vzpodbujajoče misli K onec t edna sva se polna lepih vti- so v vr nila z obisk a dopolnilnega po- uk a slo v enščine v Splitu . V eseli naju , da je pouk ž e vrst o let uspešno vpet v delo vanje Slo v ensk ega k ultur nega društ va T r igla v Split, k i s sv ojim razno- lik im delo vanjem po v ezuje slo v ensk o sk upnost in s t em pr ispe va k ohra- njanju slo v ensk e besede v t em delu Dalmacije . Ob obisk u društ va sva videla, da med člani društ va, mlajšimi in sta- r ejšimi udelež enci pouk a, učit eljico t er starši pot ek a int enzivno t er hk rati spr oščeno sodelo vanje . Spodbudno je , da pouk obisk uje tudi v elik o mla- dih, k i so pod v odst v om učit eljice SKRB ZA SLOVENŠčINO V SPLITU Konec februarja sta dopolnilni pouk slovenščine v Splitu obiskala višja svetovalka Zavoda za šolstvo RS, gospa Eva Jurman in predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, gospod Roman M. Gruden. O b pr ihodu sta se v daljšem pogo v oru s pr edsednik om društ va mag . C v et om Šušmeljem in učit eljico V er o H r ga seznanila z vse- mi oblik ami dolgoletnega delo vanja društ va in dobr o vpet ostjo dopolnil- nega pouk a slo v enščine in sk r bi za ohranjanje jezik a in k ultur e v njego v o obst ojnost. V sobot o zjutraj sta pr isost v o vala pouk u , k i pot ek a ob sobotah za pr v o in drugo star ostno ra v en. Našim otr ok om so gledališk i nast o- pi z elo pr i sr cu in pra v vsi tu lahk o po- k až ejo sv oj talent t er uspešno k r epijo znanje slo v ensk ega jezik a. Učenci so se najpr ej pr edsta vili z muzik alom M aček M ur i, kjer so nas maček Duje in muca T onk a t er vsi ostali mačk i v eselo pr eselili v mačji sv et. P ot em sta nam R ok o in T oma pok azala k ak o se je mogoče imen in značilnosti mesece v naučiti s pomočjo k amišibaja. L etne čase so vsi sk upaj pr edsta vili z znani- mi slo v ensk imi ljudsk imi pesmicami, r isbe v k amišibaju pa nar isali sami. V slo v ensk i ljudsk i pra vljici o M ojci P ok rajculji smo se sr ečali z go z dnimi živalmi, njiho vimi značilnostmi, po- k lici, pra vljico pa je na sv ojst v en na- čin int er pr etiral naš talentirani Duje , pr elepe pra vljične lik e pa nar isala Y asmine , k at er e iz vrstni por tr eti v eli- k ih Slo v ence v so na ogled v pr ost or ih društ va. M aturantk i Y asmine in L ea, udelež enk i pouk a v sk upini odraslih začetnik o v , sta v int er vjuju po v edali nek aj v eč o sebi, Y asmine je opisala sv ojo k ratk o življenjsk o pot in učenje jezik o v od Amer ik e , pr ek o Slo v enije do H r vašk e in njeno sedanjo odloči- t e v za študij v Ljubljani. V k or istnem in pr isr čnem pogo v o- ru z gost oma iz Slo v enije smo po- t em lahk o po vprašali in iz v edeli še marsik aj . Isk r eno se zah valjujemo za obisk , za vso sk r b in podpor o , k i jo M inistrst v o in Za v od vsa ta dolga leta dajeta nam učit eljem in udelež encem dopolnil- nega pouk a v Splitu in po sv etu . Obljubljamo , da bomo še napr ej ohranjali slo v ensk o besedo in sr č- no k r epili ljubez en do naše pr elepe Slo v enije . Vera Hrga Planika POUK SLOVENŠčINE 10 Planika POUK SLOVENŠčINE 11 POLETNE ŠOLE SLOVENŠčINE Z a MLADE od 13 do 17 let C ent er za slo v enščino v Ljubljani or ganizira mladinsk o poletno šolo , R OK Z A PR O- ŠNJO Z A ŠTIPENDIJO je 15. M AREC: https://cent erslo .si/…/mladinsk a-poletna-sola-slo v enscine -…/ Za O TR OKE OD 10 do 15 LE T pa sta let os dv e mo žnosti: poletna šola slo v enščine v T olminu ( or g . ZRSŠ in CŠOD) t er tabor Slo v enščina malo drugače ( or g . Slo v ensk a izseljensk a matica). P r ija v e bodo mo žne apr ila, maja. V abilo za tabor za otr ok e bo poslal tudi Sv et o vni slo v ensk i k ong r es . Za MLADE 18 + in ODRASLE poletna šola v Ljubljani, R OK Z A PR OŠNJO Z A ŠTIPENDIJO je 15. M AREC https:// cent erslo .si/t ecaji-za- odrasle/sole/poletna-sola/ I n v K opru za MLADE 15+ in ODRASLE, inf or macija za 2020 še ni obja vljena, tu je lansk a: http://w w w .fhs .upr .si/ sl/poletne -sole/halo V er e H r ge pr ipra vili odličen k ultur ni pr og ram in s t em pok azali, da se pr i pouk u slo v enščine ne učijo le jezik a, pač pa spo zna vajo tudi slo v ensk o k ultur no dediščino , k njiž e vnost – raz- lične pesmi in pra vljice , seznanjajo se z gledališčem in raz vijajo sv ojo ust varjalnost, obeležujejo slo v ensk e praznik e in še bi lahk o našt e vala. Sk o zi pr edsta vljene deja vnosti in su- v er en nast op so učenci izk azali po- zitiv en odnos do slo v ensk ega jezik a in k ultur e , k ar je got o v o tudi zasluga dolgoletne učit eljice gospe H r ge , k i s sv ojo str ok o vnostjo , sr čnostjo in po- sluhom za mlade spodbuja učence k usvajanju jezik a, širjenju besednega zak lada in jim sk o zi različne deja v- nosti zna pr ivzgojiti tudi ljubez en do domo vine . Ž elela bi, da učenci še napr ej tak o za vz et o obisk ujejo pouk , pr eber ejo k akšno slo v ensk o k njigo , otr ošk o ali mladinsk o r e vijo in s starši, sor odnik i ali pr ijat elji čim bolj pogost o go v or ijo v slo v enščini. Zah valjuje va se tudi pr edsednik u društ va gospodu C v etu Šušmelju za vso po zitivno nara vna- nost in podpor o , k i jo nudi pouk u . Š e enk rat bi se ž elela zah valiti za uspešno or ganizacijo obisk a dopol- nilnega pouk a slo v enščine v Splitu , za t opel in pr ijaz en spr ejem t er vse male po z or nosti, k i st e nama jih izk azali. Obisk bo va got o v o ohranila v lepem spominu . Eva Jurman in Roman M. Gruden SKODELICA KAVE V SLIKANICI: IZVIRNO CANKARJEVO BESEDILO PRVIč V CELOTI V SLIKANIŠKI OBLIKI »I vana C ank arja (v erjetno) po zna- mo . N jego v o sk odelico k a v e , k i mu ne pr inese užitk a, pač pa le g r enak občut ek k r iv de , tudi. Ampak videti C ank arja in njego v o Sk odelico je ne- k aj drugega. Za t o pr ilo žnost je po- sk r bel mojst er ilustracij P et er Šk er l , nastala pa je vr hunsk a k njiga za tist e , k i C ank arja po znajo , in one , k i ga (še) ne ,« piše na platnici v slik anici upo- dobljene slo vit e C ank arje v e čr tice Sk odelica k a v e . Slik anica je izšla pr i zalo žbi M iš v dv ojezični, slo v ensk o- -anglešk i iz daji. Cankarjeva mati, katere podoba se ni ohranila v nobeni obliki, se tudi v sli- kanici pojavi le enkrat, takrat, ko z žare- čimi očmi prinese kavo sinu. Ilustracije Peter Škerl I lustracije se odrasli udelež enci po- uk a slo v enščine opisali tak ole Bila je noč , k o se je pr vič vr nil do- mo v . C esta je bila pusta, t emna, ena- k o tudi njego v e misli, obr emenjene z nezado v oljst v om, g r enk obo , bedo in tr pljenjem. Hodil je počasi na vzgor , misleč k ak o ga čak a stara in utrujena mati, bolna od sk r bi in sir omaščine . K os k ruha in sk odelica k a v e sta mu bili v mislih. P ogost o je ležal v es neje v oljen in nesr ečen, da je sploh doma. V časih ni mogel zaspati. Sr edi noči je znal zagledati mat er , k ak o sedi pr i mizi in ihti. N ič je ni vprašal , ni ga zanimalo , k aj jo t eži. K ar obr nil se je k zidu in se pok r il po gla vi. Enk rat, k o je ležal na podstr ešju , je r ek el mat er i da si ž eli k a v e , a v edel je , da v hiši ni niti čr nega k ruha. Č ez ne- k aj časa je zaslišal tihe k orak e po st o- pnicah. Zagledal je mat er k ak o počasi nosi sk odelico k a v e . V idel je k ak o ji v laseh ig ra o zk i pramen opoldansk e- ga sonca, videl je nasmeh na njenih ustnicah in luč k i je sijala v njenih očeh. Zlo v oljno je r ek el , da z daj ne mara k a v e in naj ga pusti pr i miru . Planika POUK SLOVENŠčINE 12 P a še nek aj bolj v edr ega K o smo se pr i pouk u za odrasle udelež ence pogo varjali o življenjsk ih vr ednotah in ciljih; k aj k oga osr ečuje , k aj žalosti, k ak o do življajo samot o , k aj počnejo v pr ost em čas , k aj radi ber ejo it d ., je naš mošk i pr edsta vnik gladk o zak ljučil: »R ad ber em fige«. PREDSTAVITEV KNJIGE DR. SC. BARBARE RIMAN «SLOVENSKA DRUŠTVA U HRVATSKOJ OD 1886. DO 1991. GODINE« V M estni k njižnici P or eč je bila f ebruarja pr edsta vljena k njiga “Slo v ensk a društ va u H r vatsk oj od 1886. do 1991. godine ” , znanst v ena študija Barbare Riman, v odit eljice r ešk e podružnice I nštituta za nar o- dnostna vprašanja v Ljubljani in pr ed- sednice z v ez e Slo v ensk ih društ e v na H r vašk em. P r edsta vit v e so se udeležili minist er za Slo v ence v zamejst vu in po sv etu , Peter Jožef česnik, t er por ešk i žu- pan, Loris Peršurić, a k njigo so št e vil- nim pr isotnim pr edsta vili sama a vt o- r ica, pr edsednik Sv eta slo v ensk e naci- onalne manjšine P r imorsk o - goransk e županije , Vasja Simonič, t er pr edse- dnik Slo v ensk ega k ultur no pr osv e- tnega društ va „Snežnik“ iz L o vrana, v imenu iz dajat elja pa k ot r ecenz ent k njige , Darko Dukovski, r edni pr of e- sor na F ilo z of sk i fak ult eti na R ek i. Znanst v ena študija v hr vaščini je polna zanimivih podatk o v o št e vilnih / 53/ slo v ensk ih društ vih na H r vašk em in obsega ok oli 300 strani. Nak lada je majhna, načr tuje se še iz daja pr e v oda v slo v enščini. Bar bara R iman je v razisk o vanjih pr epot o vala H r vašk o , a najv eč po- datk o v našla v star ih hr vašk ih in slo- v ensk ih časopisih. K njiga ne pr edsta- vlja samo zgodo vine Slo v ence v na H r vašk em, t em v eč tudi delček hr va- šk e zgodo vine , k at er e sesta vnica so sk o zi čas tudi Slo v enci. K njiga spr emlja raz v oj nacionalne za v esti Slo v ence v , razisk uje razlog nji- ho v ega zapuščanje dež ele , motiv e , k i so jih v odili ob odselit vi. Dar k o Duk o vsk i v pr edsta vljanju k njige go v or i o društ vih in razlaga, da med slo v ensk im društ vi ni obstajal unificirani način delo vanja. N i bilo do- ločeno ali naj bi bil zapr ti, get oizirani, da bi na ta način ohranili sv oj jezik , k ultur o , f olk lor o , nošnje , k njiž e vnost in drugo ali pa naj bi bila društ va od- pr ta za vse , k ar bi omogočalo k or istne izmenja v e z vr ednotami k raje v kjer obstajajo , s k ultur o H r vašk e . P oudarja tist o najpomembnejše , da so društ va vselej pr edsta vljala most med dv ema nar odoma, most, k i ga je potr ebno nego vati in s t em dok az o vati, da lah- k o obstajajo na enem pr ost oru tudi druge k ultur e . M inist er Č esnik pa je bil zask r bljen ob dejst vu , da slo v ensk a društ va na H r vašk em in tudi po sv etu izumi- rajo in da druga in tr etja generacija Slo v ence v ne razmišlja v eč tak o k ot njiho vi pr ednik i, zat o poudarja, da na mladih ostaja sv et in da morajo pra v oni podvz eti no v e k orak e . K njiga je nastala na pobudo Miriam Pran , pr edsednice Slo v ensk ega k ul- tur nega društ va Oljk a P or eč . Iz Glas Istre povzela V . H. 21. FEBRUAR MEDNARODNI DAN MATERINŠčINE »M eje mojega jezik a so meje moje- ga sv eta,« /L. W itt genst ein V se , česar se člo v ek v življenju na- uči, vse t o st oji na t emeljih besed in čr k . M at er inščina napra vi člo v ek a za pr i- padnik a t ega ali onega nar oda. P r ida mu identit et o , k ultur o , ob- čut ek pr ipadnosti, odpr e mu vrata v sv et, k drug im jezik om, k drug im na- r odom, no vim spo znanjem. Materinščine se naučimo od staršev M at er inščina ali mat er ni jezik je je- zik , v k i se ga v zgodnjem otr ošt vu od sv ojih starše v naučimo pr v ega, v k at er em se izražamo jasneje in laž e k ak or v k at er em k oli drugem jezik u . J e jezik , v k at er em razmišljamo , v k at er em izr ečemo najr esnejše st var i, pomembne besede , k i ne bi imele t o- likšne vr ednosti in pomena, k o bi bile izgo v orjene v k at er em k oli drugem jezik u . Slo v enščina je jezik , k i ga Slo v enci edini na t em sv etu r esnično čutimo , in čepra v ga tudi ljudje drug ih nar o- dnosti mor da razumejo , ne začutijo , k ak o drugače je , če namest o: »I lo v e y ou« r ečeš »ljubim t e .« Bangladešk i študentje , k i so se za v e- dali pomembnosti mat er nega jezik a, so 21. f ebruarja 1952 pr ot estno zaht e- vali uradno rabo njiho v ega mat er ne- ga jezik a, bengalščine , v Bangladešu . V spomin na pet ubitih in st otine pošk odo vanih v pr ot estu je UNESC O leta 1999 razglasil 21. f ebruar za sv e- t o vni dan mat er inščine , pr vič pa smo ga po vsem sv etu obeležili leta 2000. Planika UTRINKI, RECEPTI, ŠALE 13 PUST VESELIH UST T radicija prazno vanja pusta sega v pr edk rščansk o dobo , za pr v e pustne šeme in pust o vanja k ot osr e- dnje družabne dogodk e pa so posk r- beli R imljani. V času pr ed pomladjo so prazno vali v eč praznik o v , ob k at er ih so se šemili in s t em o znanjali pr ihod t oplejše- ga vr emena t er pr ebujanja nara v e . Beseda pust je v naš prostor prišla iz Italije ( carnevale – zlo ž enk a, k i v pr e v odu pomeni odvzeti meso). Kurent – slovenski etnografski simbol • Kur ent je najbolj prepoznaven slovenski tradicionalen etno- g raf sk i simbol. • Izvor k ur enta k ot pustnega lik a ni znan – nek at er i ga po v ezujejo s pogansk imi v er o vanji, enačijo s pr ednik i Slo v ence v , spet drug i z naselje vanjem Usk ok o v v 16. st oletju . • O k ur ent o v em iz v oru obstaja v eč mit o v in legend – kurent je pravzaprav mitološko in ba- jeslovno bitje, demon. Č epra v t o o znak o po v ezujemo z nečim slabim in t emačnim, so k ur enti v domo v e v edno pr inašali v eselje in radost, pr eganjali zimo in po z- dra vljali no v o pr ebujenje nara v e . • Za k ur ent o v »dom« v elja obmo- čje Ptuja, natančneje Dravsko polje. • Kur ent je 7. 12. 2017 postal del UNESCOVE nesnovne kulturne dediščine. Zakaj imajo kurenti pet zvoncev? C elotna k ur ent o va opra va se ime- nuje kurentija. Najbolj pr epo zna v en in »v eličast en« del k ur ent o v e opra v e je k apa, sesta vljena iz pobar vanega naličja, nosu , jezik a in z obo vja. Kur ent je oblečen v o v čji k o žuh, pas iz v er ig , na k at er em visi pet k ra vjih z v once v , obut e ima visok e čr ne če- vlje t er z elene ali r deče noga vice . Po tradiciji mora imeti vsak pravi kurent pet zvoncev, saj točno pet zvoncev ustvarja pravo melodijo in hrup za uspešen pregon zime. Ob v ez en del k ur ent o v e opr eme je tudi jež e vk a – lesena palica, na k on- cu o vita v jež e v o k o ž o . Na jež e vk o si k ur enti obesijo r obce , k i jih pr ejmejo od dek let ( če danes zbiramo všečk e , so v časih zbirali r obce – najimenitnej- ši k ur ent je imel najv eč r obce v ). č ar kurentovanja Kur ent o vanje ima poseben pomen v slo v ensk i k ultur ni dediščini pra v zaradi nenapisanih pra vil , k i so se jih morali dr žati iz delo valci k ur ent o v e opr eme in tisti, k i so si nadeli k ur en- t o v o k apo . V pr vih desetletjih 20. st oletja so mladi fantje k ur entijo iz delo vali sami, pr i t em pa uporabljali po vsem nara v- ne , k mečk e mat er iale – t ega načela se pr i iz delo vanju k ur ent o v e opra v e dr žijo mojstr i tudi danes . F antje so k ur entijo iz delo vali sk r ivaj , dolgo v noč , saj nihče ni smel iz v edeti, k do se sk r iva za k ur ent o v o k apo (k apo so k ur enti smeli sneti samo doma in jo pospra viti v sk r bno var o van pr ost or). V k ur entijo se je bilo do v oljeno obleči samo odraslim, nepor očenim fant om. Kur enti so vse od sv ečenice do pepelnične sr ede v spr emst vu hu- diča hodili po vaseh t er z z v onjenjem, hrupom in posk ak o vanjem pr ebujali zaspane pomladne bogo v e . Korant, kurentov narečni sinonim V slo v ensk em pr ost oru se za k ur en- ta uporablja v eč različnih poimeno- vanj – k orant, k or ent, k urant, k ar nat (po znat e še k akšnega?) – med k at e- r imi pr ednjačita k ur ent in k orant. Č e pobrsk amo po Slo varju slo v ensk ega k njižnega jezik a, lahk o hitr o opazimo razlik o med poimeno vanjema; • kúrent - a m (û) etn. pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji • kórant - a m ( o) nar . štajersko kurent Korant je torej narečno poime- novanje, sinonim knjižni različici kurent. Planika UTRINKI, RECEPTI, ŠALE 14 R aba izraza korant je najv erjetneje po v ezana s t ežnjo po ohranjanju k ul- tur ne dediščine in hk rati izk az spošt o- vanja do širšega območja vzhodne Slo v enije , kjer so k oranti »doma«. I zraz korant je t or ej stilno zazna- movan, zat o ga je v uradnih in str o- k o vnih besedilih bolje nadomestiti s k njižno , slogo vno nezaznamo vano različico kurent. Kdor za pusta nese hrano v drugo hišo ... Ne glede na t o , ali vam je ljubše poimeno vanje k ur ent ali k orant, ta ostaja slo v ensk i nacionalni simbol in pomemben del k ultur e dediščine . D ejst v o , da ima pust na Slo v ensk ih tleh močno tradicijo , potrjujejo tudi k mečk i r ek i in pr ego v or i: »Kdor za pusta nese hrano v dru- go hišo, s tem odnese tudi ves ple- vel s svojih njiv na sosedove.« Planika UTRINKI, RECEPTI, ŠALE 15 NAJDEN KOS METEORITA G r egor K os iz vasi P r ečna pr i No- v em mestu je na do v o zu do sv oje našel k os met eor ita, t ežak 203 g rame . Str ok o vnjak i so potr dili, da g r e za najdbo pr v ega k osa no v ega met e- or ita, pot em k o smo bili 28. f ebruarja pr iča padcu in eksplo ziji met eor ita nad Slo v enijo in H r vašk o . Str ok o vnja- k i ocenjujejo , da je na območju No- v ega mesta t eh k oso v zagot o v o še nek aj deset, mogoče celo nek aj st o . Isk anja se nadaljujejo , iščejo jih tudi tujci. Najden k os met eor ita, k i so ga po- imeno vali No v o mest o , potrjuje , da so bili izračuni, k am je padel , pra vilni, je po v edal geolog Bojan Ambr o žič z I nstituta J o ž ef St efan. Najdeni k os met eor ita so pr edsta vili na no vinarsk i k onf er enci. Ambr o žič je opra vil tudi ž e pr v e analiz e met eor ita. M ed drug im je v njem pr isot en nik elj , k ar je tudi gla vni pok azat elj , da je k amen r es met eor it, saj sk orajda ni z emeljsk e k amnine , k i bi imela takšne k oncentracije nik lja, je po v edal . Dir ekt or Za v oda RS za varst v o nara- v e T eo H r v oje Oršanič je spomnil , da so met eor iti v pr edpisih s podr očja varst va nara v e opr edeljeni k ot nara v- na vr ednota, zat o so deležni zak onsk e zaščit e . T o vrstne najdbe so po njego- vih besedah pomembne za raz v oj znanosti in geolog ije . Najdbe morajo zat o po njego vih besedah biti najpr ej dane znanst v enemu sv etu v obdela- v o in nat o vr njene najdit elju , k i t o lah- k o ohrani v trajno last. Pripravila V . H. V ODIČ Z A ST ARŠE Č e se je vaš otr ok izgubil nekje po hiši, izk ljučit e WI-FI in tak oj se bo poja vil . M or da za njim pr ide še sosed . D okt or mi je r ek el , da moram jesti t or t e! - K at er i dokt or? 22. f ebruarja nas je za v edno zapustila naša dolgoletna članica Marija Dragan Družini izr ek amo so žalje! P očivala v miru! Danes je naš praznik ...praznujemo dekleta in fantje