Rokopisi s© ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.833. Poštnina plačana ▼ gotovini. ŠTEV. 108. V LJUBLJANI, sreda, 10. junija 1925. Posamezna številka Din 1'—. LETO n. Kje je ta borbenost! Gospod dr. Korošec je zaključil svoj govor z vzklikom: »Pokonci glave, borba traja še naprej, bodočnost je naša!« Pred kratkim smo sami naglasili, da ! je treba računati s tem, da g. Pašič spo- . razuma noče in da se mora zato boj na-daljevati. Zato bi morali dr. Koroščev j vzklik, da traja borba naprej, z veseljem < Pozdraviti. Žalibože pa mi v vrstah SLS že dolgo pogrešamo borbenost, zlasti pa v njenem poslanskem klubu in zato odgovarjamo z vprašanjem: Kje je ta borbenost, kje je dokaz, da se zavedate, da traja borba dalje? Niti v Sloveniji, še manj pa v Beogradu nismo zapazili borbenosti SLS. V boju zaradi cirilskega napisa nad vratmi Jugoslovanskega kluba ne moremo videti borbenosti, še manj pa v hrupnem nastopu zaradi besede »klerikalec«. Kdor se spušča za take malenkosti v boj, ta ni borec zmage, ker se z malenkostmi nikdar ne osvoji mas. Toda kje ste bili v sladkornem vprašanju, ki zadeva prav vsakega državljana in kjer izgublja slovenski narod letno milijone? Tu je bila borbenost ne samo umestna, temveč naravnost nujno potrebna, toda borbenosti ui bilo. In borbenost bi dalje zahtevala, da se «e pove svoje stališče tik pred koncem uti zaključkom pogajanj med radičevci iri radikali, toda preje, ko je aktivnost na potek dogodkov mogla vplivati. Akcijo za sporazum ni mogoče voditi samo v Beogradu, treba jo je bilo podpreti s Paralelnim delom doma in potem bi tudi beograjska akcija imela drugačen uspeh. Toda neprimerno bolj pogrešamo borbenosti SLS v Sloveniji. Skoraj neverjetno je, v kakšno pasivnost, v kakšno mrtvilo je zalezla SLS. Ljubljanska občinska avtonomija je že mesece dolgo poteptana. Iz jalovih vzrokov so bile občinske volitve odložene in SKS, najmočnejša stranka v ljubljanski Sainoup ravni zvezi, ni priredila kasneje “Ki enega shoda. In za ljubljanskim ob-ihski m svetom je bila razpuščena cela vrsta podeželskih občinskih odborov — toda SLS je molčala. Samo »Slovenec« je nekaj protestiral in — mirna Bosna. Toda s samimi časopisnimi protesti se lakih krivičnih odredb ne odpravi. Treba biti borben, treba razviti široko ak-Piio, da zagovori ljudstvo in ne samo po-trPežljjvi papir. Krišia so nato preganjanja uradnikov. ’ ristaši SLS so bili hudo prizadeti, toda Ks je tudi sedaj molčala. Pač je objavil »Slovenec« apel za zbiranje fonda za politične preganjance, toda fond sam ni doživel niti poskusa realizacije. In zopet ni presegel odpbr SLS proti persekuciji Uradništva časopisnth notic. ' Skupščini so se med tem predlagali novi zakonski načrti, od katerih je bil «ten bolj reakcionaren ko drugi. Res je, “:i se je v sekciji za proučevanje tiskov-’|ega zakona posl. Smodej mnogo trudil, ( a omiij vsaj najbolj nemogoče določbe tega načrta. Toda kaj so delali drugi? V Magrebu skoraj ni društva, ki ni nasto-pdo proti vladnemu načrtu tiskovnega zakona, v Ljubljani se je vršil protestni shod tiskarjev proti temu načrtu v blesteči odsotnosti vseh klerikalnih žurna-listov ih vse SLS Nr*vrt,°-ie prišel zakon o kmetijskih kr-ditih, k'le za našega kmeta uajvečje važnosti. Kljub temu je bil ta zakon v 1 Sloveniji skoraj prezrt. Nobenega protesta, vse mrtvo, vse apatično. ia tako bi mogli naštevati naprej slučaje nehorbe-hosti SLS do brezkončnosti. Posledica te neborbenosti SLS pa je, da se vedno bolj širi apatija, da je mrt- Debate o Bolgarski- GOVOR ZUNANJEGA MINISTRA NINČIČA. , Beograd, 10. junija. Po prečitanju formalnih obvestil je skupščina takoj prešla na dnevni red: Odgovor na interpelacijo Voje Marinkoviča. Odgovarjal je dr. Ninčič. V suhem tonu govori dr. Ninčič. Zahteva bolgarske vlade za povečanje vojske da mu je bila znana. Tudi je pravočasno protestiral proti povečanju bolgarske vojske. Toda po atentatu na kralja Borisa in v cerkvi Sv. Nedelje je bila veleposlaniška konferenca mnenja, da je bodočnost negotova in da je bolje ne se izstavljati iznenadenjem ter je za- i to dovolila povečanje bolgarske vojske, j toda samo pod pogojem, da se ves po- j večani kontingent vojske s 1. junijem razpusti. Glede bolgarskih emigrantov je izja- ; vil dr. Ninčič, da je vsled velikih incidentov v sporazumu z notranjim ministrom premestil emigrante iz Niša. Dr. Ninčič se nato zagovarja — in sicer slabo zagovarja — da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da se evropska javnost pravilno informira o pravem položaju na Bolgarskem. Glede vprašanja, če imajo zavezniki jamstvo, da se bodo povečane čete borile le proti komunistom, ne pa tudi proti legalni opoziciji, je izjavil dr. Ninčič, da so imeli tuji zastopniki v Sofiji tozadevna navodila. Glede vmešavanja v bolgarske zadeve pravi dr. Ninčič, da nimamo te pravice in si je ne lastimo. Spremljamo pa s simpatijami in zanimanjem boj, ki ga vodi Cankova vlada proti komunistom. To zanimanje je moralna podpora, na katero more Cankova vlada računati. Če bi šla bolgarska vlada v uporabi drakonskih odredb predaleč in nastopila tudi proti legalni opoziciji, potem ne bi našla našega odobravanja. (Kaj je to treba še posebej naglasiti? Op. ured.) i Zato on, dr. Ninčič ne veruje, da bi šla , vlada Cankova tako daleč. Glede odpustitve dovoljenega kontingenta, ne namerava dr. Ninčič ničesar ukreniti, ker je bolgarska vlada že spo- , ročila, da je odpustila vseh 10.000 voja- • kov. (Ali je to tudi izvršila? Op. ured.) i Nato poroča dr. Ninčič, da se je pri Zvezi narodov ustanovil poseben vojaški posvetovalni odbor, v katerem je zastopana tudi naša država. Govor zunanjega ministra je napravil silno slab utis in vse je bilo razočarano. Tudi vladni poslanci so dobro čutili, da ni zunanja politika vlade pravilna. Za njim je govoril dr. Marinkovič. Njegov sijajen in senzacijo vzbujajoč govor priobčujemo na drugi strani. PO SEJI. Pred odločitvijo P. Radiča. Beograd, 10. junija. Z velikim zanima-■ njem pričakujejo današnjo sejo opoziei-jonalnega bloka, na kateri se bodo definitivno razčistili odnošaji v bloku. Pav-! le Radič bo moral odgovoriti na dve strani, najprej izvršnemu odboru bloka, pred katerim mora izjaviti, ali HSS ostane dalje v bloku ali ne. Odgovoriti bo pa moral tudi Pašiču na dane zahteve. V tem pogledu se širijo v političnih krogih najrazličnejše verzije. ŠEF GENERALNEGA ŠTABA V SLOVENIJI. Beograd, 10. junija. Načelnik glavnega generalnega štaba armijski general Pe-tar Pešič je odpotoval v Slovenijo na ge-neralštabno potovanje s svojimi pomočniki div. generali g. Milanovičem, Beličem in Baričem. SKUPŠČINA GRE ZOPET NA POČITNICE. Beograd, 10. junija. Iz razgovora z Markom Trifkovičem, predsednikom skupščine, je mogel vaš dopisnik zaključiti, da se v vladi zopet misli na krajši skupščinski odmor. O tem bi mogla že na današnji seji skupščine pasti odloči-| tev. Po sporazumu šefov grup bo danes cel dan trajala diskusija o zakonu o poljedelskih kreditih in bo zakon definitivno sprejet. Jutri je praznik in skupščina ne bo delala. Zato bi mogel nastati odmor, da se pripravi materijal za Apel bolgarskih emigrantov 8000 INTELEKTUALCEV IN* KMETOV UMORJENIH. Beograd, 10. junija. Obe frakciji bolgarske emigracije sta poslali apel vladam civiliziranih narodov in Zvezi narod oč preko svojih zastopnikov. V apelu se omenjajo najprej žalostni bolgarski dogodki. Cankov neprestano ubija voditelje naroda in inteligenco. Apel citira tajno zapoved bolgarskega vojnega ministra vojski, da stopi v zvezo s strankarskimi organizacijami in da ubija zem-ljoradnike in komuniste, zlasti najinteli-gentnejše in najbolj hrabre. Ta dokument dokazuje dovolj, kako se ubija v POLITIČEN POMEN KRALJEVEGA POVRATKA. Beograd, 10. junija. Danes se pričakuje prihoda kraljevske dvojice iz Topole. Prihodu Nj. Vel. kralja pripisujejo političen pomen, ker pada ravno v čas pričakovanja odločitve o mandatih HSS. Ni izključeno, da še danes na seji opoz. bloka pade odločitev o HSS. ZNAČILNO OZDRATLJENJE PAŠIČA. Beograd. 10. junija. V parlamentarnih krogih se je mnogo komentiralo, da je g. Pašič tako hitro ozdravil. Splošno se sodi, da je bilo Pašičevo ozdravljenje ravno tako politično ko njegova bolezen. Marinkovičeva interpelacija je zadela radikale na najbolj občutljivem me- vilo v javnem življenju stalno močnejše. Ni težko izračunati, komu v korist je to mrtvilo, da ne opoziciji, je več ko jasno. Opozicija mora biti borbena, borbenost pa pozitivna in prav nič hujskaška ali d> magoška. Potem opozicija zmaga. Beograd, 10. junija. Včerajšnja seja skupščine ni bila toliko zanimiva kakor se je pričakovalo. Vse drugo razen sijajnega govora g. Voje Marinkoviča o zunanji politiki je bilo povsem običajno, skoraj izpod pričakovanja. Drugi govor Ninčiča je bil zgolj formalnega značaja. Včerajšnja diskusija je bila monotona in se je vse končalo v rokavicah. Na koncu je vladna večina' izglasovala prost pre- i daljnje delo skupščine. Veliko zanima-hod na dnevni red. Vladna večina je po- j nje vlada za poročilo anketnega odbora, stala že pravcati glasovalen avtomat. | «- , _____________________________________ j DR. LUKINIČEV NAMESTNIK IME- NOVAN. Beograd, 10. junija. Podpisan je ukaz, ' s katerim se postavlja namestnik ministra pravde. Lukinič gre na daljši odmor. Vse izgleda, da se je odločil, da gre pred sodišče radi obtožnice, ki je proti njemu predložena narodni skupščini. DEMANTI RADIČA. Zagreb, 10. junija. G. Ivica Kovačevič, zagovornik Stjepana Radiča je poslal beograjskim »Novostim« popravek, v katerem demantira, da bi St. Radič pisal pismo kralju, v katerem ga prosi pomi-loščenja. »V BEOGRADU NI PROSTORA ZA VELESRBSKE SOKOLE.« Beograd, 10. junija. Včeraj se je dogodil v Beogradu incident med srbskimi in jugoslovanskimi Sokoli. V Beogradu ne obstoji srbski Sokol, marveč samo jugoslovanski. Srbski Sokoli so prispeli iz Banata pod vodstvom učitelja g- Pro-čiča. Šli so skozi korzo po knez Mihajlo- vi ulici. Jugoslovanski Sokoli so jih sprejeli z raznimi klici: Dole srbski separatisti itd. Prišlo je do prerekanja in objašnjevanj, da za velikosrbsko idejo v Beogradu ni mesta. Prišlo je do malih incidentov in velesrbskim Sokolom so odvzeli znake. Hujšega ni bilo. mm•■»»mi •'■<*"'BMIiimh PRIBIČEVIČ ZA HEGEMONIJO SRBOV. Beograd, 10. junija. Pribičevičeva »Reč« demantira vse vesti, o stalni pre-Čanski fronti s strani SDS. Pravi, da je to izmišljeno in da Pribičevič nikdar ne bo za podvojeno akcijo proti Srbom, zlasti pa se ne bo . vezal, z radičevci. To je povsem nerazumljivo, on bo vodil vedno nacijonalno politiko za satisfikacijo in prvenstvo Srbije. Bolgarski.' Ubija se kar po zapisnikih. Predkratkim je bilo umorjenih 8000 intelektualcev in zemljoradnikov. V imenu humanitete se apelira na vlade, da izvrše moralno presijo na brutalno Cankovo vlado, da se reši življenje še ostalim in da se popravi sedanje žalostno stanje v Bolgarski. Apel zahteva svobodne volitve pod evropsko kontrolo, dalje provizorično vlado, kar bi edino moglo vrniti notranji mir. Podpisana sta Atanasov in Obov, Apelu je priložen poseben zapisnik ubitih. stu in bati se je bilo, da bi se zrahljala disciplina v radikalnem klubu. Da se to ne zgodi, je ozdravel Pašič in z osebno prisotnostjo na seji poskrbel, da je vladni aparat brezhibno funkcioniral. VELIKANSKO ZANIMANJE ZA SEJO SKITPŠČTNE. Beograd, 10. junija. Politična situacija v Beogradu ni zabeležila včeraj* nobenega važnega dogodka razen seje skupščine. Za sejo je vladalo veliko zanimanje v političnih krogih. Seja je trajala cel dan in pozno v noč, tako da se izven seje ni moglo ničesar drugega pričakovati. Dopoldne so klubi malo konferirali, popoldne pa opozicijonalni blok. Vse drugo pa je ostalo za danes. --------BBiiaiHKnsEcgjHfKmscassiiaBnaMaBMBaaMi Danes pa je SLS brez borbenosti in, ker je ona najmočnejša .stranka Slovenije, zato je brez borbenosti tudi slovenski narod. V tem, ne'pa v maloštevilno-sti, je vzrok, če izgublja slovenski narod n o inlinvi vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. at naročnina: V Ljubljani in po ; Din 20*—, inozemstvo Din 30-—. Neodtrisea polltRen lisi UREDNIŠTVO H UPRAVNIŠTVO: * SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON ŠTEV. 553. Mi in Bolgarija. SENZACIONALEN GOVOB DE. MARINKOVIČA V SKUPŠČINI. - PORAZNE OBSODBE ZUNANJE POLITIKE SEDANJE VLADE. «£«&nES*N«£S-»*- 4XABB vjtsMirti. V Jugoslaviji najdražji sladkor. Po ekspozeju g. Ninčiča o zunanji situaciji in zlasti o odnošajih z Bolgarsko dobi danes besedo g. Voja Marinkovič, ki v dolgem govoru ostro kritizira ne samo našo zunanjo politiko, nego zlasti tudi govor zunanjega ministra Ninčiča. Naloge naše zunanje politike. Marinkovič v pričetku svojega govora kon-štatira, da je diskusija o naših odnošajih z Bolgarsko vedno mednarodnega značaja z ozirom na vlogo naše in bolgarske države na Balkanu. Izjavlja, da se ne sme mešati naše zunanje in notranje politike in da se pri diskusiji o zunanji politiki ne more nikdar držati onih razlogov in načel, kakor pri debati o notranji politiki. Ugotavlja nadalje, da smo mi sedaj mnogo bolj odgovond pred zgodovino in pred samimi seboj za našo zunanjo politiko kakor preje. Prejšnja usoda Srbije je namreč zavisela od pretenzije Rusije in Avstrije na Balkanu, ali danes ni niti Rusije, niti Avstrije na Balkanu. Sami smo kovači svoje sreče, svoje usode in svoje svobode. Takrat smo bili kakor dete, za katerega so se drugi trudili in skrbeli. Danes smo samostojni ljudje, ki moramo voditi sami o sebi račune. Nimamo sigurnih mej. Ogroženi smo kakor v 18. stoletju od sedmih držav. Nekega lepega dne se moremo znajti pred koalicijo vseh sosedov. Zato je treba biti v zunanji politiki vedno oprezen. ■ Vseeno je, kdo je na vladi, ako je v debati zunanja politika. Važno je le, da se vodi dobra zunanja politika in njo je vedno treba eliminirati od notranje politike. Mirovne pogodbe in logično izvajanje stanja, ustvarjenega s temi pogodbami, mora biti, osnovna misel naše politike. Ona je baza za ureditev odnosa jev na Balkanu. Potrebno je, da imamo stalen pravec v zunanji politiki, zlasti kadar se govori o odnošajih z Bolgarsko. Imamo dolžnost napram sebi in svojim zaveznikom, da čuvamo in branimo mirovne pogodbe, zlasti z Bolgarsko. Mišljenje Bolgarske. Je nekaj ljudi na Bolgarskem, ki so za i zmago slovanske ideje. Ta struja v bolgarski [ državi ni utrjena. Tudi je res, da ima bolgar- J ski narod še svoje oficijelne predstavnike, ki : hočejo zbližanje z nami. So pa tudi stranke, . ki so proti bolgarski vladi in tudi proti nam. Glavno je, da obstojata dve struji, s katerimi je treba računati. Naravno moramo mi podpirati one, ki so za spoštovanje mirovnih j pogodb in za skupno prijateljstvo ter ^avez- ■ niško delo. Toda sedanja vlada je proti nam j in pripravlja nekaj proti nain. Simptomi kr- t vavega 1. 1915. se kažejo in so mnogoštevil- ■ ni. Jasno je, da nas Bolgari nočejo napasti, i ker bi se s tem sami sebe ubili, toda čakajo ugodnega trenutka, ko bi jim bilo to mogoče. Medtem, ko dajejo za Evropo namenjene izjave o pri jateljstvu do nas, se Bolgari oborožu- : jejo in pripravljajo na revanš. Jasno je. da se r Bolgarska na nekaj pripravlja. Bolgarska ima i stalno, mnogo večjo in mnogo boljšo vojsko, številno in kvalitativno kakor bi jo smela imeti in kakor jo rabi. Toda svojo vojsko stalno izpopolnjuje z rekruti. Ta vojska ne služi samo za vzdržavanje notranjega miru. temveč za neko nespametno in avanturistič- : no zunanjo politiko. Statistika dokazuje, da je absurdno misjiti, da bi imela Bolgarska to- . liko vojsko za vzdržavanje reda in miru. Dodeljen kontingent po mirovni pogodbi ji zadostuje. i Ne smemo in nočemo odbiti prijateljske prožene roke, toda se ne damo varati. Mi, generacija iz 1. 1915., nimamo razloga, da verjamemo Bolgarski. Bil sem to leto odgo- . vorni član vlade in dobro vem, kako je prišlo do bolgarskega napada. Zaslužili bi največje kazni, ako bi jim sedaj verjeli. ' Usodna napaka g. Pašiča. Pred tremi leti je Pašič s tega mesta govoril, da bomo sprejeli prijateljstvo Bolgarije, ali da se ona more smatrati skozi 20 let kot premagano. To je govoril za časa vlade Aleksandra Stambolijskega, ki je bil brez dvoma mnogo bolj prijateljski razpoložen proti nam, kakor vsak drug bolgarski režim. Sedaj se menja nakrat politični krog v odnošajih napram Bolgarski. Komunistični nevarnost. Govornik razlaga komunistično nevarnost na Balkanu. Ako bi bolgarska vlada molčala, se mi ne bi mogli mešati v njene notranje zadeve, ker pa ona pri naših zaveznikih direktno in indirektno zahteva pomoči, potem smo mi dolžni in poklicani, da se vprašamo, zakaj ta pomoč. Zato imamo pravico, da se obvestimo o stanju v Bolgarski. Naša človečanska dolžnost pa nam nalaga, da o tem tudi obvestimo ostalo Evropo. Borba na Bolgarskem nima komunističnega značaja. Ona je izraz komunističnega gibanja. Komunisti hočejo gotove stvari le izkoristiti. Oni jurišajo instinktivno povsod, kjer je gnilo? Borba je med vlado in Seljaki. Nato iznaša zgodovino Bolgarske in pravi, da je Bolgarska ustvarjena od zgoraj navzdol in s tujo vojsko, ne pa s svojim narodom kakor naša. Zato se pri nas seljak zaveda svoje države. On jo nosi v sebi. V Bolgarski pa je drugače. Borba z Bolgarsko se je vodila po raznih dvorih in konferencah. Kritikuje bolgarsko inteligenco. Bolgarski seljak ni bil toliko poučen v politiki, da bi odredil, ali ima inteligenca pra^v. Pustil je, da vlada, on pa se je zadovoljil s tem stanjem do 1. 1916. Tedaj se je porodila njegova zavest. Zaporedne vojske so upropastile Bolgarsko in jo zmanjšale. Ako bi se bolgarski narod vprašal, bi ne bil za vojno toliko proti nam, kakor proti zaveznikom, posebno proti Rusiji. Velika zasluga Stambolijskega je, da je dvignil bolgarski narod na najvišjo politično višino. Dal mu je čutiti, da je gospodar v svoji državi tako, kakor v lastni hiši. Dal mu je slutiti, kako se upravlja država. Dal mu je pravice svobodnega državljana. Ako je seljak enkrat okusil in videl, kako lepo in dostojanstveno je upravljati samega sebe, in ako se je vprašal za vse ono, kar se v njegovem imenu in za njega dela, potem ne bo več odstopil od teh svojih pravic. (Burno ploskanje v celem parlamentu, zlasti pri radičevcih). Bolgarski seljak je imel pravico vprašati se, kdo ga vodi in zakaj ga vodi tako slabo; ali kdor je dobil oblast jo ni hotel več popustiti. Bolgarski seljak smatra, da je ponižan, moralno ubit, ko nima pravice voditi računa o svoji nacionalni državi. Iz te histo-rije se jasno vidi, da se vodi v Bolgarski med inteligenco in narodom borba, ki hoče politiko revanša, krvavo in bratomorno politiko Bolgarske. < In bolgarski seljak, ki hoče prekiniti s tradicijami, hoče novo slovansko prijateljsko in bratsko politiko, hoče upravljati sam svojo državo. V tej smeri za stare pravice bolgar-skga kmeta se razvija cela politično borba v Bolgarski in kdo ve, koliko časa bo še tra- j jala. Anglija svetuje Bolgarski, da se umiri. Isto svetujemo tudi mi. Naš interes je, da se borimo za pravo narodno demokracijo, in da inozemstvu pokažemo pravo stanje stvari, kje je Sofija, Bolgarska, Jugoslavija in Beograd. Oni mešajo eno z drugim. Zato jih moramo o tem poučiti. Mi smo moralno in politično v to poklicani. Nato govori Marikovič na dolgo in široko o našem protestu Evropi proti bolgarskim grozodejstvam. Vse to pa ni imelo velikega » uspeha, ker je bila naša zunanja propaganda zelo slabo organizirana. Nato iznaša obtožbo ■ bolgarske vlade napram naši državi in pravi, da je to sramota od bolgarske vlade, je pa tudi nacionalna sramota za nas, ker smo sploh to trpeli in ker se nismo energično in dostojanstveno branili. Tako se mora misliti, da se na ta način brani sedanji režim v , Bolgarski. Cankova vlada zahteva od Evrope moralne \ pomoči za borbo proti komunizmu. Dolžnost vseh je, da vidijo v čem je stvar in v koliko ■ je na njej resnice. Marinkovič govori o komunizmu in socia- -lizmu. Kritikuje doktrino, taktiko komunistov, ki so proti demokraciji. Socialisti vstra- i jajo na zgrešeni doktrini, ali vendar hočejo [ pridobiti vse ljudstvo za konstruktivno politiko. Naši zavezniki niso dobro poučeni in . mi kot eksponenti na Balkanu jih moramo o tem obvestiti. Ako bi prišlo namreč kako zlo, • smo mi prvi odgovorni. Nato zavrača Marinkovič pisanje nekega i beograjskega lista, ki je napačno poročal o situaciji na Bolgarskem. Govornik nadaljuje, i da je Beograd središče Balkana in ne Sofija. Vedno more Sofija gravitirati k Beogra- j du in Beograd ne sme biti v ničemer odvisen . od Sofije. Govornik je popolnoma potolkel j stališče radikalov. Opozicija burno ploska, ; vladna večina molči. Ako je naš tisk tako j slabo informiran, kako mora biti šele infor- j mirano inozemsko časopisje. j Zato nastane vprašanje, kaj je antiboljše- s viška fronta. V Moskvi obstojata dve stranki: j antiboljševiška ni komunistična stranka. To j ni istoj ampak je prav tako različno, kakor je nekaj drugega fašistovska stranka in nekaj drugega kraljevina Italija?* ali pa radikalna stranka in kraljevina SHS. Ne bi smelo biti isto, da je Pašič vodja radikalov in * predsednik vlade. (Opozicija tarao ploska.) Naši odnošaji z Rusijo. Nato govori Marinkovič obširno o odnošajih z Rusijo in pravi med drugim, da se borimo proti tretji internacionali, njeni politiki in komunizmu, da pa ne moremo biti proti Rusiji. Proti koncu svojega govora na-glaša dr. Marinkovič, da bo zmagala demokracija. Zato je on za ono politiko, ki nam daje največ garancij za očuvanje naše nacionalne države. Zato bomo mi vedno z onimi, ki želijo tako stanje. Nato iznaša govornik bistorijski slučaj naših odnošajev z Rusijo; govori o razmerah, ko je 1. 1849 poslala Rusija vojsko na Madžarsko in o tajnem pismu Aleksandra Karadjordjeviča predsedniku francoske republike. V tem pismu prikazuje Aleksander Srbijo kol Pijemont vseh Jugoslovanov. Nato sledi v ,pismu zahteva glede intervencije, naj se Avstriji ne pošlje vojske na pomoč. Na koncu govora dr. Marinkovič obširno govori, kako razumeva in pojmuje vsak narod svobodo. Angleži kot znani konservativci so vedno podpirali vsak svobodoumni pokret v Evropi. Kdo bi smel potem še pomišljati, da to znači vmešavanje Anglije v notranje zadeve poedine evropske držarve. Kakor Anglija, tako imamo tudi mi pravico, da se vmešavamo v notranje stanje Bolgarske, celo dolžnost, da simpatiziramo in podpiramo one politične stranke in organizacije v Bolgarski, ki so za svobodno narodno demokracijo. Dr. Marinkovič konca svoj govor ob burnem aplavzu opozicije, vladna večina pa molči poparjena. o LAJŠANA Pl Obleke daje .-d O. BERN AT O VI& Velika debata o sladkornem vprašanju je ostala v slovenski javnosti skoraj neopažena. Po pravici graja to zadnji »Kmetijski list«, ker niso na sladkornem vprašanju zainteresirani samo producenti sladkorne pese, temveč vse prebivalstvo, ki mora kupovati oderuško drag sladkor. Zalo pa je tudi potrebno, da vse prebivalstvo posveča sladkornemu vprašanju največjo pažnjo in da se bori proti onim, ki so krivi, da imamo v Jugoslaviji najdražji sladkor. Sladkorno vprašanje pa je tudi lepa ilustracija »nacionalne« politike sedanje vlade. Kakor je priznal sam minister . Grisogono, so večinoma lastniki naših sladkornih tovarn sami nejugosloveni. Kljub temu pa naša vlada dopušča, da ti nejugosloveni odirajo ves jugoslovenski narod. In za tako politiko se navdušujejo pri nas še nacionalisti! V Beogradu vlada med prebivalstvom vse drugo zanimanje za sladkorno vprašanje ko pri nas. In ko so Beograjčani čitali govor zemljoradniškega poslanca Vujiča, so sklicale vse beograjske organizacije za nedeljo velik protestni shod. In govor pogl. Vujiča je v resnici odkril tako težke stvari, da mora tudi najbolj flegmatičnemu bralcu miniti vsaka potrpežljivost. Zato navajamo kratko vsebino govora poslanca Vujiča. Najprej je posl. Vujič govoril o grdem in brezsrčnem izžemanju od strani fabrikantov pri tistih kmetih, ki po Banatu, Sremu in Srbiji sladkorno peso pridelujejo. Podal je natančen račun o velikem dobičku fabrikantov in o malih dohodkih kmetov, ki to vrednoto ustvarjajo. Predočil je ostudni plan za prihodnje leto, ki so ga špekulanti izdelali s tem, da ne puste posejati toliko zemljišča s sladkorno repo, kakor ga je bilo lani, zato, da se bo lani zaostali sladkor dražje prodal in da bo dobiček še večji. Lani smo namreč pridelali okrog 13.000 vagonov sladkorja; ker ga doma porabimo okrog 7500 vagonov je dosti ostalo za izvoz. Ker je pa na svetovnem trgu sladkor najmanj 3 do 4 dinarje cenejši, nego pri nas, se zdi našim fabrikantom dobiček premajhen, zato ga hočejo le doma v državi prodajati, kjer ni konkurence zaradi visoke uvozne carine na tu-jezemsko blago. Posl. Vujič je povedal, da jedo celo na Portugalskem sladkor cenejše, nego v naši državi, da si ne pridelujejo tam niti peso doma, niti nimajo domačih sladkornih tovarn, pri nas pa imamo 6 privatnih in dve državni in vendar je navzlic osmim tovarnam in izvanredno ceneni in dobri sladkorni pesi v naši državi naš domači sladkor najdražji izmed vseh držav na svetu. Razume se. da so se ob takem odkritju zgražali celo vladini poslanci. Naša uvozna carina znaša na sladkor v kockah 4.70 Din na kg in 3.45 Din na kg kristalnega sladkorja. Vso to ogromno razliko in po vrhu še razliko v voznini spravijo v svoje žepe nenasitni fabrikanti. Ko so poslanci upili, kdo so to, je posl. Vujič naštel med drugimi tudi lepo število zanimivih imen. Dejal je: g. minister dr. Gjuričič ima 1500 delnic v tovarni v Črvenki, nadalje g. mini- ■ ster Simonovič, g. poslanec Kobasica je v j upravi tovarne na Čukarici, tu je tudi ge- S neral Živkovič itd. Posebno zanimivo pa je bilo poglavje, ko I je posl. Vujič opisoval medsebojno izkorišča- j nje »sporazumljenih fabrik«. V Belju n. pr. ; v državni tovarni, ki stoji pod nadzorstvom j samega gospoda ministra financ, je 800 va- i gonov sladkorja zapečatila kontrola mini- ! strstva financ, torej drugi oddelek istega mi- j nistra, kjer je ta sladkor držala pod kontrolo j tri mesece, češ da ni plačana trošarina. Ko j so se čez tri mesece različni organi ministr- j stva financ med seboj zmenili in zmolili sv. Birokracij in so privatne tovarne lepo založile domači trg iz privatnih tvornic — a i samo ta daje dobiček! — je državni sladkor j ostal za izvoz, za konkurenco s češkim slad- j korjem, ki je več kot polovico cenejši. Tako i so tudi s te strani »očuvali« državno premo- j žen je. Navzlic takim gorostasndm činjenicam, s . katerimi je dokazal posl. Vujič, da so tovarne ; za sladkor izvlekle iz žepa naših domačih konzumentov preko normalnega zaslužka, s katerim se zadovoljuje industrija drugod po < svetu, še nad 200 milijonov dinarjev, je vja- \ dina večina sprejela na odgovor ministrov prost prelaz na dnevni red. Z drugimi besedami: tovarnarjem bo dovoljeno še naprej odirati kmeta, ko bo prideloval sladkorno peso, zraven njega pa še domačega konsu-menta, ki si zaradi visoke carine ne bo mogel pomagati s tujim blagom. In ti »domači« tovarnarji, ta naša »mlada, nacionalna industrija« ima pri nas — to je povedal g. minister Grisogono — samo tuj kapital; tak tuj kapital, ki nima interesa, da pridelamo več sladkorja doma, nego ga rabimo za k orisu m; Odkritja poslanca Vujiča so porazna in ni čuda, če je zavladalo po vsem Beogradu veliko ogorčenje. Dvesto milijonov dinarjev davka morajo letno plačevati jugoslovenski državljani tujim posestnikom sladkornih tovarn v. Jugoslaviji in vlada, ki vse to vidi, se ne gane. Kaj so v vladni večini res sami hinavci, da se ne gane niti en poslanec in da vsi brez^ izjeme glasujejo, da naj trajajo take nevzdržne razmere še naprej? Ne bo pač preje boljše, dokler prebivalstvo samo ne poseže v te nezdrave razmere in odkloni vsakega poslanca, ki je količkaj kriv, da trajajo te razmere še 'JaPre3 m da imamo v Jugoslaviji najdražji sladkor. Nastop Beograda proti sladkornim oderuhom. V veliki dvorani hotela »Slavija« se je vršil v nedeljo velik protestni shod konsumeai-tov sladkorja proti pretiranim sladkornim cenam. Shod je sklicalo IG humanih, socialnih in nacionalnih društev. Za predsednika shoda je bil izvoljen predsednik društva najemnikov g. Rebrič. , Kot prvi je govoril posl. SeJSerov. Dejal je, da se je v skupščini obravnavalo sladkorno vprašanje kot -strankarsko m politično vprašanje, v resnici pa je to gospodarsko vprašanje, ki zadeva vse, brez razlike na sitrankarsko pripadnost. Napaka je, da sa gospodarske organizacije konsumentov za to vprašanje premalo brigajo. Glavna krivda za dragi sladkor je v tem, ker so državne tovarne vstopile v sladkorni kartel. S tem je bilo omogočeno, da se je sladkor podražil za B dinarje pri kilogram* in so tako plačali Jugosloveni budimpeštanskim lastnikom sladkornih tovarn 210 milijonov dinarjev nagrade. Posl. Šečerov predlaga, da se ustanovi državna zveza konsuineu-tov za boj proti draginji. Posl. Vujič je nato rekapituliral svoj govor v skupščini. Naglasil je, da ni Jugoslavija osvobojena zato, da se bo dobro godilo budimpeštanskim Židom, temveč jugoslovenskemu narodu. Tajnik delavske zbornice Urekie je zahteval, da se odpravi zaščitna carina na sladkor, ki znaša od 3.50 do 4.60 dinarjev na kilo sladkorja. Tudi trošarina, ki znaša sedaj 5 dinarjev za kilogram, je previsoka in jo je treba znižati. Docent beograjske univerze dr. Dragoljub Jovanovič pravi, da ni proti močni organizaciji kapitala nobenih protiorganizacij proizvajalcev surovin, konsumentov in delavcev. Zlasti usodno je to vsled tega, ker ne ščiti vlada socialno slabejših proti močnejšim, ■temveč 'postopa proti vsem pravilom socialne'politike obratno. Trgovec Nedeljkovič zahteva, da dvigne skupščina proti vladi obtožbo, in sicer na podlagi zakona o pobijanju draginje. Govorilo je še več govornikov in na zboru je vladala silna ogorčenost, ki se je krepko pokazala tudi v sprejetih resolucijah. Te se glase: •»Shod sladkornih konsumentov z dne 7. junija, sklican na poziv glavnih humanih, socialnih in nacionalnih društev, konstatira: 1. da se cena sladkorju dviga, pa čeprav je bila lanska žetev sladkorne pese boljša od prejšnjih in čeprav se cene za produkcijo ko tudi delavske mezde niso zvišale; 2. da bo sladkor še dražji, ker je letos zasejane sladkorne pese mnogo manj ko lani; 3. da ima kartel sladkornih tovarn dejansko monopol sladkorja v naši državi in absolutno moč glede določevanja cene. Zato zahteva shod: 1. da se razbije kartel sladkornih tovarn najprej s tem, da izstopijo državne tvornieo iz kartela in da se uvede državna kontrola sladkornih cen; 2. da se narodni skupščini obtoži sedanja vlada, ker ne uporablja obstoječega zakona o pobijanju draginje; 3. da se ukine zaščitna carina na sladkor in s tein omogoči konkurenca tujega sladkorja ; 4. da se zniža trošarina na sladkor; 5. da se prične z delom za ustanovitev narodnega saveza konsumentov za boj proti izkoriščanju s strani trgovskega, finančne?* in industrijskega kapitala.« Beograd je' spregovoril. In Ljubljana? Ali misli ona mplčati? Ali je zadovoljna, da plača pri vsakem kilogramu sladkorja 8 dinar-jev davka, 5 državi, 3 pa budimpeštanskim Židom? Politične vesti. — »Kmetijski list« o govoru dr. Korošca. V uvodniku »Nervoznost g. Korošca« pravi »Kmetijski list«, da so klerikalci nezadovoljni, ker vsled prihoda radieevcev v Beograd ne igrajo več te vloge, ko preje, ko Hrvatov še ni bilo v Beograd. Iz vsega govora' dr. Korošca da gleda samo nervoznost in zato stavi »Kmetijski list« dr. Korošcu sledeča vprašanja: Ali ve, da so Hrvatje razdelili sporazumevanje v več etap? Ali ni kot predhodno poglavje potrebno vse to, kar Hrvatje zahtevajo z verifikacijo, naglim postopanjem zoper Radiča, oprostitev Mačka in f0" varišev, ki so nezakonito v zaporu, kar Je potrdilo sodišče, nadalje obznana in prega* njanje Hrvatov? Ali ni to zahteva cele >opo~ zicije« torej tudi gospode klerikalcev? AH veruje g. Korošec, da se sporazum samo za skupno vlado ali pa tudi ,ja ie rodni sporazum, ce sam sebe vpn ^ e-1 to drugo vprašanje? Ali ne ve g- Koios , da je za tak velik narodni sporazum a lutno »potrebna skupna vlada, ki bi vse i koče odstranila in izvršila pripravljena de a. Ip naposled še najvažnejše: ali se, g-, K0(1 ' šec ni prav nič zavedal, da bo s svojim g vorom najbolj ustregel Pribičevič-Zerjav v kliki, ki se trese pred sporazumom kakor hudič pred križem in tako spora®™ najbolj diskreditiral? In da bo s tem sporazumom samo škodoval? Ali smatra dviganje upadle borbenosti pri klerikalni stranki za večjo važnost od sporazuma samega. — »Delamo veliko stvar, pa so velike tndi intrigo.« Pod tem naslovom objavlja »JU' tarnji list«, ki se vedno bolj navdušuje f*. zvezo radičevcev z radikali, na znani ‘,v. 1 senzacionalni način svoj nazor o položaji’ »Jutarnji list« pravi, da so vse vesti, ki i1*1 Sirijo Pribičevičeva »Reč«, velikosrbski >Ba, kan«, zemljoradniške »Novosti« in ska »Pravda« popolnoma neto6«e- ’ stranke da so interesirane, da ne pride do sporazuma med radičevci in radi Kan m zato tako pišejo. Treba se tu spomniti Pašičevih besed: »Delamo veliko ®tyal% pa so velike tudi intrige«. Ena takih intrig je vest, da ie pisal St. Radič kralju pismo, v katerem prosi za abolicijo svojega procesa. Cilj te intrige je sledeč: Ce Radič na to vest mw®' . potem bodo rekli, da priznava njeno resnih' i n(>sl. ’.!i govorili bodo, da je Radiču le t. j abolicijo procesa in da je postal monar'1’,^ i ker se boji. če pa taji pismo, potem govorili, da je Radič neiskren, ker se K , • za svojo preteklost. V vsakem slučaju imel torej g. Radič škodo. Toda ta je tako plitva, da ne more uspeti in ',®ba jasneje je, da je sporazum državna p la vedno na skladišču. A. LAMPRET, Ljubljana KREKOV TRS ŠT. 10. — TELEF. 247. in da mora zalo do njega priti. O tem da se bodo vsi v kratkem prepričali. = Bolgarska. Dvoletnica Cankove vlade se bo svečano praznovala v znamenju vislic. Kralj Boris je potrdil smrtno obsodbo nad Perčemljijem, ki bo te dni javno obešen. Ni-kolova in Euven Leger sta bila od kralja pomiloščena v dosmrtno ječo. Po vsej verjetnosti je bila milost kralja Borisa posledica ostre pisave francoskega tiska. — Nov velik proces. V soboto se začne proces proti kapetanu Miltenovu in Ateksiju Tabohovu, ki so obtoženi, da so kljub svoji pripadnosti vojski, bili v zvezi z zarotniki in jih zalagali z orožjem. Sodili pa jih bodo v odsotnosti, ker so vsi pravočasno pobegnili, raz- Tabakova, ki je bolan. Zanimivo je, da je bil Miltenov agent ministra Vlkova in Ru-seva, da pa je bolj delal za zarotnike, ko Za nje. Za vse te zahteva državni pravdnik smrtno kazen. Dalje bosta sojena še dva anarhista, ki sta zidala skladišče za municijo Zarotnikov. Tudi za ta dva zahteva državni pravdnik smrtno kazen. Poleg tega bo so-jeria tudi neka žena, pri kateri je bil eden zarotnikov na hrani. = Borbe v Maroku. Iz Feza se poroča, da so Rifanci okrepili svoj pritisk v sektorju Dibana. Francozi so zaradi tega zapustili nekatere sprednje pozicije. Vse kaže, da vojska v Maroku ne bo kmalu končana. Vendar ni končen izid prav nič dvomljiv. Francozi zbirajo čete in artiljerijo in so pripravljeni na vsak način zlomiti Abd-el-Krima. Ce tega ne bi storili, bi se bilo bati, da se prične po vsej severni Afriki vstaško gibanje, ker bi ugled Abd-el-Krima nevarno narasel. Francoska fronta je dobro organizirana in aeroplani prenesejo najdalje tekom pol ure vse ranjence v bolnice, ki so vse izvrstno opremljene. Zato je ubitih vojakov malo. Na bojišče je prispelo že 150 aeroplanov. Pričakujejo novih. Da bi imel Abd-el-Krim izvrstno številno artiljerijo, ne odgovarja-resnici. Tudi ni res, da bi bili v njegovi vojski Nemci. Kaki avanturisti so gotovo pri njem, toda to so le posamezniki. V francoski tuji legiji pa je nasprotno dosti tujcev. Da napredujejo vojne operacije tako počasi, temu J° kriv težaven gorski teren, ki silno olajšuje Abd-el-Krinni. da vodi praskarsko vojno. =r Priprave Španske. Predsednik direkto-rija general priino de Rivera je odpotoval na bojni ladji v Maroko, do osebno prevzame poveljstvo nad španskimi četami. Španska vojska bo podvzela koncentričen napad proti vojski Abd-el-Krima. Španska ofenziva se z]asti pripravlja v področjuAlfucemasa in artiljerjja je bila silno ojačena. Tudi vojno brodovje že završuje priprave za izkrcanje vojsKe. = ®®S°dki na Kitajskem. Položaj se stalno siaDsa in gibanje se je razširilo tudi na Nanking. Ameriški poslanik v Pekingu je pozval ameriške državljane, da zapuste takoj kraje, kjer so se začeli nemiri. Poslaniki velesil so naznanili pekinški vladi, da Pošljejo v ^a n ga j posebno preiskovalno ko-Jnisijo. — Pred1 Kantonom pride v najkrajšem času do velike bitke med vlado in vsta-«i. — v Pekingu se je pričelo veliko giba-,{® za bojkot proti tujim trgovcem. — z diia^fi strani pa se. Poroča, da je prišlo med di ?° razkola in da je zato pričakovati, di ie n»odo nemir?, P01^1*- Sovjetska vlada f,mtov n'eC Uročila za pomoč dijakom 6000 in žito da°nar pa j1.1 *?!*, Priino razdeljen 1 o? niso vi e t prieeh !J ’ -ki '*'sn bili de- ležni so J Iškega denarja, agitirati proti sovjetom in 'J11 dijakom, ki so denar prejeli ^/a,sor;S Moskve. - V NanklS zm J m 1 tri hiše. Britanski kon-ul je prosil telegrafi£no za pomoč. Kanton zavzeli vstaši. Po zadnjih vesteh vstaši pod poveljstVom generala Juena mesf Kanton- ujci trumoma zapuščajo osvoni: Vladne c ® sku§ajo Kanton zopet svoje L. ~ JaP°ncI so okrcali v Šangaju = Ro- Dnevne vesti. ZA DVIG TUJSKEGA PROMETA V SLOVENIJI. Železniško ministrstvo je dovolilo vsem, ki obiščejo naša jadranska pristanišča in ostanejo v njih najmanj 14 dni polovično vožnjo od vseh postaj naših državnih železnic do Su-šaka, Bakra, Plasa, Splita, Šibenika, Metko-viča, Gruža in Zelenike. Pozdravljamo ta odlok, železniškega ministra, ker je že skrajni čas, da se nekaj stori za naša jadranska pristanišča. Ampak, zakaj ni železniški tninster dosleden, zakaj se njegova odredba nanaša le na jadranska pristanišča. Tujski promet se mora pospeševati po vsej državi in ne samo ob Jadranu. Zlasti še, ko je polno tujcev, kateri iz zdravstvenih ali drugih vzrokov ne gredo na morje, tem-, več v alpske kraje. Ali naj take tujce od i države odganjamo? Zakaj ne bi njim priznali iste ugodnosti in jih tako privabili, da prebijejo svoje počitnice v naših zdraviliščih. Slovenija ima sijajna zdravilišča, ki so dobro opremljena in ki nudijo tujcu vse udobnosti. Zato v celoti odobravamo nastop »Trgovskega lista<, ki zahteva, da se kakor za jadranska pristanišča, dovoli tudi za slovenska zdravilišča 50 odstoten popust na železnicah. Bled, Bohinj, Rogaška'Slatina, Dobrna, Laško, Dolenjske Toplice, Rimske Toplice, Slatina Radenci, Kamnik, vsi ti kraji so kakor ustvarjeni za tujski promet in neoprostljivo bi bilo, če naša železniška uprava ne bi znala tega upoštevati. Vsa Slovenija, mora zahtevati, da se dovoli tudi za slovenska zdravilišča 50 odstoten popust na železnicah vsem onim tujcem, ki ostanejo v njih 14 dni. Slovenija, ki plačuje tako mnogo na davkih, sme pač zahtevati, da se vsaj nekaj stori za njo. Upamo, da bo naš apel uspešen. agentura fe'!* “ °* ™„hm°8u- Atenska otoku Samoi f’ ch‘. 30 iL ■ revoluciji na tela brata Y» Pr?tin?n(\.?es Je’, da st» bose jim je po&,es 'lzvrsltlJeV4°mC,jo »> da zavzeti pristanisg.j0 s, P”m, J Pr>stašev sti. Toda grška v,LVatl’ kjfr J ? °Wa' potrebno,- da se v»in -a takoiT odredila vse ske je že pričelo inJai.udu^' Izkrcanje voj-proglasil nad vsem otok«* v j Podvzeti so tudi vsi pow .ob,sešef javne bezbed-nosti« svoje spremljevalce pa kot njegove pomočnike in detektive. Nato so zastražili »pomočniki in detektivi« vse izhode, gospod »šef« pa je poklica predse vse natakarice, Prinesti so morale svoje dokumente. Ko je pregledal dokumente, je dal odvesti tri najlepše v avtomobil, češ da listine niso v redu, nakar se je vsa družba odpeljala. Ker natakaric ni bilo nazaj, se je podal oštir v skrbeh k policijskemu šefu po informacije. Toda debelo je pogledal mož, ko je opazil, da policijski šef gospodu, ki je odvedel njegove natakarice ni prav nič podoben ter so mu povedali, da je bil mistificiran. Policija je uvedla nemudoma energično preiskavo, ki pa je do danes še brez vsakega uspeha. — Aretacija špionke. Beograjska policija je aretirala te dni lepo, elegantno damo, ki je stanovala pod imenom Lilian Maris z Dunaja v najodličnejših hotelih ter se gibala izključno v krogih beograjskih bonvivantov. | Izkazalo se je, da je identična z Drago Vese- f linovič iz Zagreba, kjer je študirala, in od- ■ koder je pozneje pobegnila z nekim nata- 1 karjem v Szegedin. Nato je živela v Szegedi- . nu, dokler ji ni natakar ušel. Po tej avanturi i jo srečamo v Budimpešti kot sobarico. Tam : se je seznanila z nekim oficirjem šefom ! madžarske špionažne službe. Ta ji je ponu- ; (Ul službo špionke ter jo poslal v Novi Sad. ( Iz Novega Sada je šla v Beograd, iz Beograda pa v Cirkvenico, kjer je občevala s samimi, lopatami, sekirami in podobnim koristno roulette. Pred mesecem dni se je vrnila zopet v Beograd, kjer jo je dohitela sedaj usoda. Zagovarjala se bo v svojem rojstnem mestu radi špionaže v korist Madžarske. — Lot aa »volka«. Te dni so pokale nekoga lepega popoldneva po ulicah Kapele na Hrvatskem puške. Pri belem dnevu se j* pritepel v vas volk ter napadel ovce Cike Ilije! Kmetje so se zbrali ter oborožili s pn-škami, samokresi, pištolami, gnojnimi vilami, lopatami sekirami in podobnim koristnim orodjem ter se odpravili na lov na volka. Da, celo žandarmerija je prihitela na pomoč! Zapodili so končno »zver« na neko dvorišče ter ji upihnil luč življenja. Na to pa se je šele izkazalo, da so ubili — krasnega volčjega psa, ki je bil vrhu tega radi poletne vročine ostrižen ... — Afera Isa Lang. Glede afere Isa Lang prihajajo na dan nove podrobnosti. Oblasti so našle mnogo novega obtežilnega materiala. Med drugim je blo odkrito privatno skladišče Ise Langa. V tem skladišču se je našlo šest strojev za izdelovanje cigaretnih stročnic in skoro dva vagona papirja za stročnice. Tudi na kolodvoru so bile zaplenjene večje kvantitete papirja. V afero je, kakor se zdi, zapletenih tudi več trgovcev v drugih mestih. Podrobnosti policija še ne pove. — Leo Lang in Katarina Boiguer sta prosila, da se preiskovalni zapor proti njima ukine, vendar sta na drugi instanci pogorela. Sicer pa bi jima nič ne koristilo, ako bi jih bilo sodišče izpustilo na svobodo, zakaj v tem slučaju bi jih bila aretovala policija zopet, kakor je to sedaj doli navada. — Nenavaden globetroter. — V Skoplje je prispel te dni nenavaden potovalec okrog sveta, Francoz Bernot. Leta 1916 je padel kot aviatik iz višine 800 metrov. Po čudnem naključju je ostal živ, zgubil pa je obe nogi. Sedaj potuje s protezami okrog sveta. Za nagrado 700 tisoč dinarjev ima prehoditi 50.000 kilometrov. Do sedaj je prepotoval Južno Ameriko in večji del evropskih dežel ter ima za seboj pot 10.000 km. Na potovanju se poslužuje vseh prevoznih sredstev, kjer pa teh ni, kodi peš. — Tragična usoda generala. V Požunu so pokopali te dni bivšega generala Martinija. Njegova usoda je bila žalostna. Ker je bilo njegovo državljanstvo sporno, ni dobival nobene pokojnine, vsled česar je umrl doseb^-no od gladu. Ironija usode je hotela, da*e bilo rešeno vprašanje njegove penzije ravno dan po njegovi smrti, ter so mu nakazali po sedmih letih 100.000 Kč. i — Maščevanje zapuščenega zakonskega moža. Iz Koburga poročajo: 31 letni pletilec košev Bruckner, znan kot potuhnjen in zakrknjen človek, je obiskal svojo v Linden-burgu od njega ločeno živečo ženo ter ji prerezal grlo. Nato se je vrnil domov .v Hassen-berg ter umoril svojo 71 letno mater, svojo 41 letno sestro in njenega 44 letnega moža ter vseh pet otrok te zakonske dvojice v starosti od 2 do 18 let. l/bil jih je speče v postelji s tem, da jim je razbil lobanje. Nato se je morilec obesil. Motiv dejanja še ni popolnoma pojasnjen. Domneva se, da gre za čin maščevanja. Bruckner je pregovarjal svojo ženo, da bi se vrnila k njemu, kar je pa žena odklonila. Poleg tega si je domišljal morilec, da ga sorodniki, pri katerih je stanoval, ne marajo, ker se je večkrat ž njimi prepiral. Obstoja sum, da je vrgel mno-žestveni morilec že pred letom dni neko mlado deklico v vodo. — Iz novosadske cronique scandaleuse. Te dni, nekega lepega večera, so prišli v novosadsko kopališče trije znani bonvivani in prav tako dobro znana dama z novosadskega korza. Brez oklevanja so slekli svoja oblačila ter pričeli lezti v kostumih Adama in Eve v vodo, da se ohlade po opulentni večerji in obili pijači. Prihitel je kopališki nadzornik, ki je hotel napraviti javnemu pohujšanju konec, toda naletel je slabo. Taki, kakor jih je Bog ustvaril, so ga napadli in pošteno nabili. — Pokvarjena mladina. Te dni je aretovala zagrebška policija štiri dečke v starosti od 8 do 10 let, ki hodijo sicer še v šolo, so pa kljub temu že nevarni žeparji. Največji mojster je eden od njih, ki je sin obrtnika in hišnega posestnika. Ta je stregel navadno gospodom in damam, ki so igrali na nekem igrišču tenis. To priliko je izkoriščal za to, da je praznil žepe igralcev. Nekemu gospodu je ukradel 5000 dinarjev, drugemu 600, tretjemu 200 itd. Deček trdi, da je dajal denar svojim starišem, deloma pa tudi svojim tovarišem. Policija je uvedla poizvedbe, nadebudne dečke pa je zaenkrat pridržala v zaporu. Srečke razredne loterije kupite pri Dobrovoljačkl banki Ljubljana, Dunajska c. 31. Telefon štev. 5 in 710. Ljubljana. 1 — Samomor. Včeraj dopoldne med 8. in 9. uro se je obesil v svojem stanovanju na Aleksandrovi cesti zasebnik V. C. Vzrok: Pokojnik je bil živčno bolan: trpel je na duševni depresiji. I — Samomor. Dne 5. t. m. sta se sprla zakonska Josip in Josipina Cerar na svojem stanovanju v Ciglarjevi ulici 133, obČ. Moste. Po prepiru je žena neznanokam odšla. Dne 7. t. m. so potegnili iz Save pri Lazah žensko truplo, v katerem je poklicani Josip Cerar spoznal svojo ženo Josipino 1— Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo oktobra 1924 zastavljenih predmetov 18, t. m. ob 3. uri popoldne. 1— Pogreša se. 681etna užitkarica Urša Perko, stanujoča v Zgornji šiški je bila zadnje Čase zelo potrta in žalostna. Dne 5. t. m. je odšla z doma, ne da bi se bila do danes vrnila. Zato ni izključeno, da je izvršila samomor. 1 — Posetnike ljubljanskih kinov opozarjamo, da ni film »Biblija« istoveten z velikim filmom »Deset zapovedi« kakor bi se dalo sklepati iz. inserata prevajalca filma. Ljubljanska porota. GOLJUFIJA. Senatu predseduje viš. sodni svetnik Rekar, votanta sod. svet. Mohorič in • sodnik Juvane, državno pravdništvo zastopa drž. pravilnik Lavrenčak, obtoženca zagovarja dr. Perič. Obtožen je Josip Majer, rojen leta 1895 v Brezovici pri Voloski, pristojen v Ljubljano, oženjen, brezposeln zasebni uradnik, da je na goljufiv način in pod lažnji-vimi pretvezami izvabil od raznih oseb denar, ki ga pa nikoli ni vrnil. Med drugim je značilna njegova ženitev pri Gizeli Primc in pa avto-vožnja iz Ljubljane v Cerknico. Obtoženec se je 23. avgusta 1920 peljal z avtotakso Pavla Steleta, ko se je nahajal še v vojaški službi, V Cerknico in nazaj in ker voznine ni mogel plačati, je izdal šoterju potrdilo s svojim podpisom in štampiljko komande 37. pešpolka, v katerem pravi, da podpisana komanda plača v 48 urah dolžni znesek za avtovožnjo, 2840 kron, ker je dal na račun šoferju že preje 800 kron. Zaslišijo se razne priče, ki na najrazno-barvnejše načine opišejo Majerja kot prefriganega in zelo nevarnega goljufa. Z Gizelo Primc se je seznanil 23. novembra 1920 in se ji predstavil kot dr. Starman pl. Podgorski, veleposestnik in advokat v Gorici. Gizela Primčeva in njena mati sta mu kot zaročencu posodili večje zneske, ki jih pa nikoli ni vrnil. Ženil se je na vseh straneh in povsod nastopal kot sin zelo bogatih roditeljev. Porotnikom so bila stavljena sledeča vprašanja : 1. Prvo glavno, če je Josip Majer kriv, da je z zvitim prigovarjanjem in lažnjivimi pretvezami spravil v zmoto 13 oseb in izvabil od njih kot posojila, o katerih je vedel, da jih ne bo mogel vrniti, 34.347 Din? 2. Dodatno vprašanje, če presega v 1. vprašanje navedeni prigoljufani znesek 10.000 dinarjev? 3. Drugo glavno vprašanje, če je kriv, da je ponaredil vojaško potrdilo (za avto)? 4. Tretje glavno, če se je potepal po dežel' brez posla in sredstev. Državni pravdnik poudarja, da imajo porotniki pred seboj predrznega goljufa, kateremu očita obtožnica celo verigo predrznih goljufij, ki so deloma priznane, deloma pa dokazane. Dokazanih je 13 slučajev goljufije. Predlaga, da se potrdi vsa vprašanja. Zagovornik (ex offo) dr. Perič je imel zelo težko stališče. Uvodoma je p'udarjal, da je državni pravdnik vse skupaj preveč temno naslikal. Največ krivo je to, da so bili vsi 'prizadeti oškodovanci vse preveč lahkoverni. Prosi, da se stvari ne vzame prehudo, ker obstoja možnost, da se obtoženec še popravi in je bil le žrtev povojnih razmer. Po kratkem in temeljitem resumeja predsednika so se porotniki po kratkem posvetovanju vrnili v dvorano in prvoinesfuik je prečita! odgovor, v katerem so porotniki na vsa stavljena jim vprašanja odgovorili soglasno da. Sodba. Josip Majer se obsoui po t; 197. vadi goljufije, radi ponareditve javne listine in radi potepuštva po § 203. na 20 mesecev težke ječe. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 3. maja 1922 do 6. julija 1922 in od 8. marca 1924 do 9. junija 1925. Plačati mora zasebnim udeležencem izkazano skodc. Sicer maloštevilno občinstvo je sprejelo sodbo z vidnim zadovoljstvom. Iz publike je . topila obsojenčeva žena z otrokom in prosila za kratek razgovor z njim, kar ji je predsednik tudi dovoliL Porotno zasedanje konča z današnjim dnevom. Glas iz občinstva. Na naslov mestnega magistrata. Že pred dnevi je bilo čitati na tem mestu pritožba radi cestnega kanala na poti na Grad pred Osojami, toda nedostatek še do danes ni odpravljen. Zato opozarjamo merodajne kroge danes še enkrat na ta škandal v nadi, da naše besede ne ostanejo zopet glas vpijočega v puščavi, če ne bomo govorili prihodnjič bolj energično. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 9. junija 1925. Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 den. 61, bi. 62.50; loter. 2'A%o drž. renta za vojno škodo den. 194, bi. 202; Celjska posojilnica den. 200, bi. 204; Ljubljanska kred. banka den. 225, bi. 265; Merkantilna banka den. 105, j bi. 108; Prva hrv. šted. den. 800, bi. 810; ; Slavenska banka den. 68; Kred. zavod za trg. 1 in ind. den. 185, bi. 195; Strojne tov. in liv. bi. 135; Trboveljska prem. dr. den. 350, bi. 360; Združ. papirnice Vevče den. 100, bi. 112; Stavbna družba den. 265, bi. 280; 4lA% . zastavni listi Kranjske dež. banke den. 20; 4'A% kom. zad. Kranj. dež. banke den. 20. j Blago: Hrastovi bordonali 30/30 I. in II. ! vrsta, fco Postojna den. 1380; smrekovi in jelovi hlodi, od 25 cm prem. napr., fco nakl. postaja den. 250; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco Skoplje bi. 30; Creslo letošnje, suho, v ovojih, fco vag., nakl. post., 10 vag. den. 38. bi. 38; pšenica Rosafe, par. Postojna tranz. bi. 465; pšenica avstralska, par. Postojna tranz. bi. 455; otrobi pšenični, juta vreče, fco Ljubljana bi. 200; oves maked., par. Ljubljana bi. 355; koruza defektna, par. Ljubljana den. 200. BORZE. — Zagreb, 9. junija. Devize: Curih 11.53 —11.63, Praga 175.80—178.20, Pariz 291—296 Newyork 59.20—60, London 288.50-291.50, Trst 235.85—238.85, Berlin 14.125—14.275, Dunaj 0.08345—0.08465. — Curih, 9. junija. Beograd 8.62, Pariz 25.25, London 25.07, Ne\vyork 518.80, Milan 20.525, Praga 15.275, Dunaj 0.007265. k — Licencovanje bikov plemenjakov. Ljubljanski živinorejci se opozarjajo, da je pre-gledovalna komisija za mesto Ljubljano spoznala sposobnim za plemenitev tujih krav in telic, bike sledečih posestnikov: Franca Viranta na Ilovici 22, Jakoba Vidmarja na Ižanski cesti 42, Josipa Grdadolnika na Ižanski cesti 46 in Antona Koritnika ob Cesti v mestni log 31. Licencovani biki omenjenih štirih posestnikov imajo v levem rogu vžgano črko »L«. Spuščanje nelicencovanih bikov na tuje krave in telice je po zakonu strogo prepovedano, in se bo proti vsem onim, ki bi tega ne vpoštevali, kar najstrožje postopalo. izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna >Merkur< v Ljubljani. (3.) V oklopniaku okoli sveta. ' Spisal Robert Kraft. »Tako, to je gotovo — dajte mi sedaj svojo steklenico z vodo — ter je vaša lastna voda, na tej torej ■ nisem mogla prav nič narediti — vlijem vodo skozi lij v aparat — tako, skoraj do vrha — Poglejte! Takoj opazite, kako se razvija na obeh tečajih plin. E11 gram morrisita je, ki tu funkcionira, 111 množina pokalnega plina zadostuje za pogon plinovega ali bencinovega motorja, ki ima eno konjsko silo. To je sila, ki jo razvija morrisit, prepričati vas pa o njej tu ne morem. Sedaj pa svetilna in gorilna sila — odprem ta dva vijaka, ločena plina vhajata — tako, sedaj vžgem vodik.. .< Stori to z vžigalico. Na eni stekleni cevi nastane dolg plamen, ki je komaj viden. Stari Deacon najbrže tudi noče prav verjeti, približa prst, pa ga takoj zopet z bolestnim vzklikom odtegne. »To je vodikov plamen«, razlaga Leonor. »Za gorenje uporablja sedaj le kisik zraka. Iz druge cevi prihaja čisti kisik, tega napeljem v vodikov plamen — plamen pokalnega plina, ki izvaja največjo toploto, ki jo poznamo.« Iz komaj vidnega vodikovega plamena je prišel od strani bolj svetel močan plamen, kateremu se ni smel nihče približati. »Ta plamen zadostuje za kurjavo kuhinjskega štedilnika ali za kurjavo srednje velikega stanovanja, lahko pa preskrbi tudi vso hišo z razsvetljavo. Zakaj ta plamen je mnogo prevelik, s tem bi lahko krasno razsvetlili veliko dvorano, sicer pa tvarjajoči se plin lahko razdelimo. Seveda je treba, da napravimo plamen svetel. Izvolite morda Drumandovo apneno luč?« V plamen vtakne košček belega apna, in iz plamena izide tako intenzivna bela svetloba, da takoj vsi zatisnejo oči. Leonor vtakne v plamen potem še rdečo, zeleno in druge snovi, ki povzroče barvasto in prijetnejšo svetlobo. Kakor kdo želi. Pokalni plin lahko tudi žene motor, ki izvaja po dinamostroju električno luč. Tukaj je torej en sam gram in proizvaja eno konjsko silo ali temu odgovarjajočo toploto ali svetlobo. Čudno je, da je odvisna moč mrtve tvarjajoče možnosti morrisita le od njegove teže, torej ne od veličine njego\e površine. Sto gramov morrisita ima približno velikost lešnika, in ta košček bi proizvajal sto konjskih sil.i Mlada dama odvije vijake in razstavi aparat. Molče sta opazovala oba moža ozke bele roke. »In — in... kaj je pravzaprav ta reč?« zajeclja slednjič stari Deacon. »To ostane za sedaj moja skrivnost. Kakor sem rekla, petrolej in premog sta od sedaj popolnoma nepotrebna, brez vrednosti.« »Oho! Oho!« sope Mr. Deacon. »Tu pridejo v poštev še važna vprašanja. Koliko velja izvajanje teh snovi?« »Toliko kot nič.« »Toliko — toliko ...« »Kot nič,« dopolne Leonor mirno, stari gospod pa kar ne more več govoriti. »Tudi se prav nič ne obrabi. Takle gram morrisita bi lahko razkrojil vso vodo kar je je na zemlji. Seveda bi to trpelo dolgo. Sicer pa izdelujemo morrisit v poljubni množini. Stvar je le ta, — vsaj za sedaj — da rabimo za izdelavo dve leti. Ta košček in še en večji kos, ki tehta 400 gramov sta izdelka prvih poizkusov, ki so mojemu očetu izvrstno uspeli. Sedaj izdelujemo morrisit v poljubni množini, a vedno šele v dveh letih. Malo pred smrtjo je pripravil moj oče, ali kakor mi rečemo nastavil, 100 ton ali 2000 centov. Čez dve leti bo gotovih 2000 centov morrisita, to je sto milijonov gramov, in prav. toliko konjskih sil. Teh sto milijonov gramov vam ponujani za prav toliko dolarjev. Za konjsko silo, ki se nič ne obrabi, en dolar, to gotovo ni veliko, vi lahko prodate gram za trojno, za desetkratno ceno. Če ne sprejmete, grem k drugi družbi, sto milijonov dolarjev bom že kje dobila..., vi pa s petrolejem in s premogom ne morete nič več narediti, to vam povem še enkrat. Z vašimi delničarji imam usmiljenje, zato sem prišla najprej k vam. Torej v dveh letih na svidenje!« Leonor je že pospravila svoje reči, hoče oditi. »In recept, recept?!« zakliče stari Deacon vedn° bolj razburjen. »Tega ne potrebujete. Snov z lahkoto preišče vsak kemik, vsak otrok jo potem ponaredi. Ampak priti na pravo idejo, to je tisto!« »Pa mi vsaj pustite tu aparat z morrisitom!« »Čemu?« vpraša. Leonor, in že je morala zadrževati nasmeh. »Poizkusiti moram, če se res ne obrabi.« jf (Dalje prih.) SEZI]I 'mi Brusilo za kose znamke „Swalynw ix najboljšega brusnega materijala ponuja v preprodajo: FRANC SWATY tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija. Revirni gozdar z državnim izpitom, 34 letno temeljito vsestransko prakso in prvovrstnimi izpričevali, izvežban tudi v poljedelskem gospodarstvu, ki je vodil samostojno večje revire ter govori slovenski in nemški, želi iz-premeniti svojo neodpovedano službo. Ponudbe pod »Revirni gozdar« na upravo lista. »GROM MALI OGLASI Cene oglasom do 20 bc-ied Din 3*- 50 para. vsefta itadaljna beseda Trgovski uradnik | perfekten knjigovodja in korespon-I dent z dolgoletno prakso iše primer-’ ! nega mesta pri večjem podjetju. — Ponudbe pod »Prvovrstna moč« na upravo lista. | Službo blagajničarke j išče gospodična, vešča tudi vseh pi-! samiških del. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Blagajničarka«; CARINSKO POSREDNI*** ** »PKOIOIJSKI BUBB*U LJUBLJANA, KOLODVORSKA llMCA 41. Naslov .GROM«. 454 PODRUŽNICE: Maribor, Jesenica« Rakek. Obavlja vse v lo stroko sp»«*o|oCe posle no|Wl»eje In pod kulo',*n’ml Pogoji. Zastopniki družbe spalnih vohb S. O. E. za ek»Pre8ne poilljke. Za 700 Din mesečno gre vpokojenec, bivši skladiščnik vešč 4 jezikov in vseh pisarniških del kot sluga, inkasant, paznik, nočni čuvaj, skladiščnik ali •lično. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod: »Zanesljiv 700«. Kupim jugoslovanske znamke. Ponudbe z navedbo množine, cene in kakovosti na upravo lista pod: »Znamke«. Gospodična poučuje citre proti nizkemu honorarju. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista. Absolventinia dverazredne trgovske šole išče primernega mesta v pisarni. Gre tudi na deželo in eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Pridna«.. Iščem mladega gospoda, kateri bi me spremljal na nedeljskih izletih. _ Ponudbe na upravo lista pod: »Junij, julij, avgust«. Trgovski pomočnik izvežban v manufakturi, išče službe. — Najraje gre na deželo. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Trgovski pomočnik«. Abadie umetno gnuiUo m ^ le izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bulnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barv« Cena zavojčku Din 3-. Razpošilia društvo: ^VRTNARSKA SOLA" V KRANJU. Stalna zaloga: «—...... .ka, KoMlka. Adria, Bajc, Urbanlč. Kan»_ jiniiiiifiiniiiimririMr MODNI salon MINKA HORVAT, I.JubU**«’'* STASI TBQ ŠTEV. 31 ima vedno v zalogi najnovejše damske 1» dekliške sTamiSe in klobuke. - Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo. cigaretni pupir zopet stalno na zalogi. A. Lampret, Krekov trg 10. Josip Peteline, Ijubljana K« veliko! (bttia rniMO"«* «»«■«*•) Ot> votli S» mnl® 1 Pripora*. potrebiOn« ■*» »vfll«, kroJaCe, Cesrljorle, aectlorj*’ —.,-1-- v.-r pletenina, Upa* robe*, lectka, utnci, toaletno Teiafoa MS " ' Tdalon---