Ct&jZg ” $ J J .-^Mrjcr^v .... *' »Z.?SWfc>y f s~{rt-' ' I*o dolgem času smo prejeli od našla misijonarjev v misijonu Kanchcvv na Ki¬ tajskem prvo fotografijo, ki nam jih kaže v njihovem delokrogu. Slika, ki jo objav¬ ljamo zgoraj, prikazuje g. Jereba (v sredi), g. Wolbanga (levo) in g. Konača (des¬ no) na misijonu v Ningtu sredi učencev n: isijonske šole. Posneta je bila ob nriliki obiska g. Jereba sredi januarja letošnjega leta- G. Kopač nam fotografijo takole raz¬ laga: “Polovica šolarjev na njej je že kristjana, ostali so katehmneni; nekateri bodo krščeni za Veliko noč. Poleg mene sedi učitelj čou Karel; krstil ga je g. Wol- bang lani v avgustu. Iz hvaležnosti do k rstitelja si je krščenec izbral ime Karel. Poleg g, Wolbanga sedi učitelj Hsiung, kateremu je zaupan pouk naših otrok; je katehumen z univerzitetno izobrazbo; prej je bil učitelj angleščine na sred¬ nji šoli, protestant, če bo vztrajen, bo tudi on za Veliko noč vstal v novo življenje kot katoličan. — Tako vidite, da kljub rdečim, ki nas sedaj vladajo, ne miruje¬ mo...” Da, hvala Bogu, večina slovenskih misijonarjev na komunističnem ozemlju še lahko deluje, kakor je razvidno iz potočil na naslednjih straneh. Kako dolgo jim bo delo še mogoče, pa je vprašanje. Prosimo Boga vsemogočnega in Marijo, Kraljico misijonov, naj obranita kitajske misijone in slovenske misijonarje pri cve¬ točem razvoju božjega kraljestva v tako preizkušenem kitajskem narodu! DA BI BILI VSI ENO...! ALI SE BODO PROTESTANTJE ZEDINILI ? Kadar govorimo katoličani o zedinjenju, imamo navadno pred očmi zedinjenje pravo¬ slavnih in protestantov s Katoliško Cerkvi¬ jo. To j e imel v mislih tudi sveti oče Pij XII., ko je za sveto leto takole povabil krščansko skupnost k edinosti: “že večkrat je Sveta Stolica vabila k edinosti, a ob tej priliki to storimo še posebno toplo in očetovsko. Sveti Duh, ki prebiva v srcih dobrih ljudi, nas pri¬ ganja, da rotimo Gospoda z molitvijo: “Naj bodo eno...” (Jan 17, 11). Polni upravi¬ čene zaskrbljenosti ob pogledu na drzno pro¬ diranje tako enotne fronte borbenega brez- boštva, povzdigujemo danes svoj glas v ve¬ liki zadevi, ki nam že dolgo vstaja v srcu: Zakaj še vedno taka razcepljenost v krščan¬ skem svetu, zakaj še vedno razkoli? Kdaj se bodo vendar lepo skladno zedinile vse sile duha in ljubezni?!” S tem vabi papež ne le med seboj razdvo¬ jene katoličane k čim večji edinosti, ampak ima še posebej v mislih zedinjenje ločenih kristjanov, ki naj se povrnejo “ne pod tu.io streho, marveč v njih lastno, njihovega Očeta hišo”, Katoliško Cerkev, kakor se izraža v okrožnici Mvstici Corporis. Sveto leto naj •pomeni “veliki povratek” ne le grešnih, Bo¬ gu in Cerkvi in praktičnemu verskemu živ¬ ljenju odtujenih katoličanov nazaj k živemu krščanstvu, ampak naj vsaj sproži resno gi" banje za povratek krivovernih in ločenih kri¬ stjanov k Petru, ki je Skala, edina skala, na katero je Kristus sezidal svojo Cerkev in ki j® peklenska vrata niso in ne bodo premagala. Res je velika nesreča ta razcepljenost kr¬ ščanskega sveta, . ki tako hromi naš odpor proti prodirajočemu brezboštvu! Vsakega pravega kristjana bi moralo to boleti in pri¬ ganjati. da bi storil kar največ za zedinjenje. V eni zadnjih številk “Duhovnega življe¬ nja” smo opozorili na prizadevanje nekaterih krogov v angleškem in severoameriškem protestantizmu, da bi se povrnili v Kato¬ liško Cerkev, kar jim je tudi lepo uspelo. Pod zaglavjem: Luč jim je v temo zasvetila, objavljamo samoizpovedi konvertitov, to je onih, ki so se iz te ali one, pravoslavne, pro¬ testantske, judovske ali poganske verske skupnosti, pogumno odtrgali in se zatekli v naročje Matere Cerkve. Takih gibanj oziroma posameznih spreobrnjenj pa je razmeroma le malo v primeri z navidez neomajno trd¬ nostjo večine ločenih in krivovercev, ki o poviatku v Katoliško Cerkev nočejo nič slišati. Kako silno težko vprašanje je zlasti po¬ vratek protestantskih cerkva v katoliško, to razvidimo prav lahko že iz dejstva, da se celo med seboj ne morejo zediniti, dasi se zadnja desetletja in še posebno po zadnji svetovni vojni zelo za to prizadevajo, kar naj nam v glavnih potezah prikaže naslednje poročilo, ki je posneto po najnovejši raz¬ pravi jezuita Edvarda L. Murphyja, objav¬ ljeni v zbirki “The Missionary Academia”, december 1949., ki jo izdajata v New Yorku Družba za širjenje vere in Duhovniška misi¬ jonska zveza. GIBANJE ZA PROTESTANTSKO EDINOST ZGODOVINA Gl BA N JA Zanimanje za zedinjenje sto in sto različ¬ nih protestantskih ločin se najmočneje po¬ javlja in izraža na mednarodnih protestant¬ skih zborih. Prvo tako zborovanje je bilo v Londonu 1. 1888, ki so ga označili za “največji ve¬ soljni zbor od prvega zbora Kristusovih apo¬ stolov in učencev v Jeruzalemu”. Na njeni so prevladovale angleške protestantske lo¬ čine. Predavanja in razgovori so naglašali duhovno edinost, ki da veže vse ločine. Vztra¬ jali so pri trditvi, da je nevidnost Cerkve nje bistvo, zamotali so vse predloge, ki bi posa¬ meznim ločinam kaj njih svojskega odvzeli, in oprijeli so se gesla: “Edinost v raznolič.ju, no pa izenačenje”. Ekumenično (vesoljno) misijonsko zboro¬ vanje v -Ve\v Yorku I. 190« je bilo bolj pro¬ testantska verska manifestacija kot razglab¬ ljanje o verskih vprašanjih in protestantski misijonski akciji. Pač pa je na tem zboro¬ vanju prišla že bolj do izraza potreba P° večji povezanosti med raznimi ločinami. Po- javljala so se različna mnenja, kako to do¬ seči in kako daleč iti. Nekateri so zagovar¬ jali organizirano edinost med ločinami, dru¬ gim se je zdela dovolj samo nekaka fede¬ racija med njimi. Spet drugi pa so naglašali pred vsem evangeljsko načelo svobode, od¬ klanjajoč vsako vezanost ene ločilne na dru¬ go ali na kako središče. Ti so razlike in lo¬ čine naravnost proglašali kot dokaz življe¬ njske sile protestantizma. 2S2 — A naslednje svetovno misijonsko zboro¬ vanje protestantovskih cerkva, ki je bilo v Edinburgu I e ta 1910, je potrebo po večji združitvi že bolj povdarilo, tako da je ta ideja prevladala. Iz izkušenj, ki so jih zbo¬ rovalci pridobili v prizadevanju za razširje¬ nje protestantizma, so razbrali, da je razko- sanost v protestantizmu velika ovira za ver¬ sko poglobi j e n j e tako doma kakor v misi¬ jonskih deželah, kjer se še posebno občuti, ker v enem in istem kraju deluje po več raz¬ ličnih protestantskih lečin. Xa zborovanju se je opazilo, da postaja potreba po zedinje¬ nju vsem vedno bolj očita, kljub še močni privrženosti posameznim ločinam, ki se ni mogla zatajiti. Tako smatrajo to edinburško zborovanje kot začetek splošnega protestant¬ skega gibanja za zedinjenje sekt, kot zače¬ tek nove dobe protestantizma. Za zedinjenje so se posebno zavzemale razne mlajše sekte. Vendar kaj določnega tudi tu niso sklenili in odločili, razen v misijonskem pogledu, ko so ustanovili stalen organ za misijonsko sode¬ lovanje med posameznimi ločinami: Medna¬ rodni misijonski svet (The International Mi- ssionary Council). Ta organ je pripravil leta 1928 v .Jeru¬ zalemu Mednarodni misijonski shod. Bilo je to res prvo resnično mednarodno protestant¬ sko zborovanje, saj je 229 zastopnikov pred¬ stavljalo 4 5 različnih dežel. Polovica udele¬ žencev je prišla z misijonskega ozemlja, ki so še posebno zahtevali eno samo protestant¬ sko Združeno Cerkev v kateri koli obliki. Xa tem misijonskem zborovanju so poka¬ zali udeleženci nezadovoljstvo nad delom najbolj pomembnega protestantskega štu¬ dijskega bogoslovnega zborovanja v zgodo¬ vini protestantizma, ki se je vršilo leto pre¬ je v I.aussani v Švici (1. 1927) in ki se ga je udeležilo 450 zastopnikov 90 različnih protestantskih cerkvenih ločin. Na dnev¬ nem redu je bil pred vsem študij o možnosti poenotenja protestantizma in o organizacijski obliki morebitne enotne Cerkve. Sprejeli so Pa mnenje, naj bi bilo v enotni Cerkvi me¬ sto za vse a povsod ovi¬ rajo in okrog naju vohunijo, zlasti odkar sva nekaterim beguncem dala zavetje in j e eni g. AVolbang celo v nebesa pomagal, ker jo je pred smrtjo še krstil. To je bil v očeh rdečih velik greli. Preiskali so vse župnišče, celo tabernakelj sem jim moral odpreti, a na njihovo žalost in naše veselje niso nič našli, kar bi nam narobe bodilo. Le Vi ste postali slavni. Odnesli so “Katoliške misi¬ jone”, v katerih je slika Maotsetunga, njih voditelja, in Vaš opis o izgubljeni Kitajski. Tudi vso pošto so nama odnesli, a so jo po nekaj dneh vrnili. “Katoliške misijone” bo¬ do na m £11 da prestavili v kitajščino in se (><> tako prva slovenska misijonska revija tudi v kitajščini lahko brala, če je ne bodo celo v svojem muzeju shranili, že dva meseca ča¬ kam, pa mi lista še niso vrnili. 286 — POD KOMUNISTI Seveda : o tudi “napredni” katoličani vse poskusili, da bi naju rdeči zaprli. Vseh vrst grehov so naju tožili, nama grozili z jav¬ nim procesom... No, nazadnje so na sami rdeči priznali, da sva bila no nedolžnem to¬ žena, “napredni” katoličani so morali pa rep stisniti med noge ter nama hiteli do¬ kazovat, da naju niso tožili in da gredo znova ravno not katoliških načel. Na take laži-komedi j e sva se z g. AVolbankom že kar privadila. OBISK ti. JEREBA Ko se je najhujši napad od strani rdečih in “naprednih” katoličanov malo polegel, na¬ ju jo prišel obiskat g. Jereb, voditelj področja, kjer delamo slovenski misijonarji. Ker me komunisti stalno nadzorujejo, koga sprej¬ mem v župnišče, sem ša človeka, sovražnika ljudstva, da so katoličani najslabši in najbolj odurni ljudje na Kitajskem, in drugo. Na pomoč mi je prišel tudi g. AVolbang, ki je popisovalcu po¬ kazal poročilo papeškega internuncija za Ki¬ tajsko, koliko duhovnikov in katoličanov so kitajski komunisti že pobili. ODLOČNOST — NAJBOLJŠA OBRAMBA Ko je mož videl, da je razkrinkan, je de¬ jal; “če sem jaz zmerjal vaju in katoličane, imata tudi vidva pravico zmerjati mene kri komunistih je svoboda besede!” Ker mi je v isti sapi tudi trdil, da rdeči režim na Kitajskem ščiti tujce, sem mu z dejstvi do¬ kazal, kako naju ščiti on in ostali rdečkarji v Ningtuju. Snel sem mu masko z glave in pokazal, da dobro vem, kakšne namene ima on in ostali novi oblastniki v kraju: delati nam težave na vseli straneh in pred vsem doseči, da nas ljudstvo zasovraži ter končno obsodi za zločinca. Zato mi je mož ob za¬ ključku razgovora dejal; “Ker veš toliko stvari o meni, me boš odslej gotovo sovra¬ žil.” Zagotovil sem mu, da ga kljub temu ljubim in molim zanj. Pač pa ne dvomim, da bo on ostal moj in \Volbankov sovražnik in da si najbolj želi najine smrti ali ječe. KATOLIČANI SPOZNAVAJO. . . Med rdečimi je tudi mnogo zapeljanih katoličanov, ki spoznavajo svojo zmoto. Ta¬ ki prihajajo k nama ob večernih urah Vse preiščejo in pregledajo, če morda kdo ne prisluškuje, nato nama pa razkrivajo svoja razočaranja in prosijo pomoči, molitve in sve¬ ta, in si čudodelne svetinje zašijejo v oble¬ ko. A ker so vojaki, jim je beg od komuni¬ stov nevaren, včasih sploh nemogoč. LE VSE OBJAVITE! Začel sem Vam že pisati črtico z naslo¬ vom; Bolečine neizpolnjenih načrtov. Enkrat so mi že vse, kar sem napisal, rdeči odnesli, potem pa vrnili, če boni imel čas in svobo¬ do, Vam pošljem vse skuiiaj, ko dobim od. govor na tole pismo. Pismo priobčite v “Ka¬ toliških misijonih”, da bodo slovenski roja¬ ki vedeli, kako se nam pod komunisti godi in kako smo molitve potrebni. Srečnega se čutim, da morem dejansko posegati v borbo med dobrim in zlom. Zato sem Bogu za mi¬ sijonski poklic še bolj hvaležen. JANEZ KOPAČ CM — 287 Gornje pismo g. Kopača nam pove, da je šol g. PREBIL ANDREJ na njegovo mesto ii g. Pokornu v Lotang. Kako so tamkaj; prišli v stik z rdečo vojsko in kako se imajo, nam v značilnem šaljivem tonu popisuje on sam takole: Danes zvečer bo že en teden, ko smo imeli prvi visoki obisk rdečili iz 1'ukjenske strani Pojavili so se kar sredi trga, seveda oboro-, ženi. Bili so pa le trije, zato niso smeli kaj preveč šariti. Lotili so se le našega bogabo¬ ječega kristjana Laja, mesarja, odnosno nje¬ gove žene, ker so pri njiju upali dobiti kaj bolj mastnega. Morda b- prišlo do kaj hujšega, pa so naši Lotanci prebrisani- Kakor nekdaj Za- globa (v romanu Z ognjem in mečem) so za zaprtimi vrati zaceli kričati preko trga: Ne bojte se, vojska prihaja, udari, sekaj, davi..! Preplašena trojica jo je po najbližji poti skupaj z nedolžno žrtvijo, mesarjevo že¬ no, pobrisala proč. ženo so vodili kake 4 ly proti Fukienu. Ker pa so najbrž dognali, da ima že prestare kosti, so jo nejevoljni na¬ gnali domov. Naslednji dan so se spet po¬ javili v pomnoženem številu, to je, kar štirje, ki pa so bili bolj prebrisani. Lotili so se bi¬ volice,- ki so jo kar s pašnika odpeljali v svo¬ je zavetje. To pa ni bila več zabava! Kaj storiti? V nedeljo po maši pride deputaeija k me¬ ni, da tudi jaz primaknem 1 srebrnik. Katj vam pa bo. pobaram. Da kupimo pra¬ ga. — In kaj vam bo prešič? — Pojedli ga bomo! — In potem? — S polnimi trebuhi se bomo lažje in bolje dogovorili, kako se ubraniti teh roparskih napadov. No, in kaj so se dogovorili? Ko sem naslednje jutro na verandi molil TUDI ČAOTU.MG JE Zadnje pismo, ki ga imamo od dr. Janeža, smo prejeli pred dvema mesecema nekako, pisano pa je bilo v Caotungu dne 12. de¬ cembra lanskega leta. Takole se glasi: Danes odgovarjam na Vaše pismo z dne 17. XI. 49, v katerem mi sporočate imena argentinskih dobrotnikov našega rentgena. Pismo je prišlo ravno med časom, ko je bila rentgenska čakalnica polna bolnikov. Pre- čital sem ga po končanem pregledu. Lahko si predstavljate veselje nas vseh, posebno pa mojo radost, ko smo brali o upešnem po¬ teku akcije in ko sem našel med darovalci sama znana imena. Med temi sem našel ta¬ ke, ki so komaj našli svoj novi dom, ime¬ li rev ir, me je naenkrat prekinilo jako rož¬ ljanje. Kaj naj bo to? Pogledam proti reki, ki teče pod liišo, in kaj vidim? Cela kopal mladih fantov in mož, pa tudi že sključenih starcev gladi in brusi bridke sulice ob skale vzdolž reke. Zasmejal bi se na vse grlo, pa ni bilo človeka, ki bi me razumel . . Vse je tekalo, vse se je pripravljalo na vojsko! Z njihovih obrazov si mogel jasno brati be¬ sede: Smrt vragom, smrt! Nisem mogel več moliti. Misel me je zanesla v stare čase tur¬ ških vpadov ali viteških bojev, celo Jurči¬ čevi rokovnjači so mi začeli vstajati v spo¬ minu . . . Poleg sulic premoremo celo nekaj lovskih pušk. Kaj nam torej morejo napadalci? Pa so se botančani pravočasno domislili, da brez dovoljenja “volje naroda” niti kihniti ne sme nihče. Zato so poslali deputacijo v naj¬ bližje mesto, kjer je že bila tedaj rdeča po¬ sadka, ter prosili, da se jim dovoli raba orožja. Kot sad te deputacije imamo danes že tretji dan v gosteh preko 100 mož rdeče! vojske, ki je prišla iz Menlinga Včeraj sem jih imel ves dan na grbi. Komaj so eni odšli, so že drugi prihajali. Večinoma so bili vljud¬ ni, nekateri pa tudi grobi, čudijo se, da mene 7. lahkoto razumejo, tukajšnjih Kitajcev pa skoro nič ne. Z vseli koncev so namreč ti vojaki skupaj prišli, mnogo jih je celo iz Pekinga ali okolice, dobiš jih iz Hupeja, Hn- nana, celo iz visokega Yunana sem imel čast enega videti. Za vse ss zanimajo. Stotnik in njegov pomočnik sta si tudi našo cerkev <>- gledala. Sumljivo! Povdarjajo, da je hiša dobro zidana in da bi bila kaj primerna za stanovanje. . . tipam pa, da se ne bodo tu za stalno naselili, zato se zaenkrat česa huj¬ šega ne bojim. ŽE POD KOMUNISTI na nepozabnih prijateljev, gospodov bogo¬ slovcev in duhovnikov iz San Luisa. m tako dalje. V teh tejžkih časih je to za nas velika opora, veliko upanje! Srčno zahva¬ ljeni, da ste mi imena darovalcev sporočili, in Vas prosim, da mi sporočite tudi v bo¬ doče morebitne nove darovalce. V zadnjem pismu sem Vam pisal, kako kaj kaže pri nas. Pisal sem Vam tudi, da. sta se napotila s. Mihaela Kous in raš kl- tajski zdravnik čang v Kunming po zdra¬ vila. Danes smo prejeli telegram, da sta sreč¬ no dospela in da se v nekaj dneli vrneta. Katoliška dobrodelna ameriška organizacija nam je poslala za 2000 USA dolarjev zilra- — 28 S — 'Ni, instrumentov in bolniške opreme. To nam bo v veliko pomoč v časih, ki so že tu. Kpajnio, da se oba popotnika s tem drago¬ cenim tovorom vsaj tako srečno vrneta v čaotung kot sem se bil jaz z rentgenom pred tedni. Božja Previdnost lepo skrbi za nas. Dejal sem, kako prav nam bo vse to pri¬ šlo časih, ki so že tu”. V zadnjem pismu sem Vam pisal, da je padlo pod rdeče mesto IVeiling, kake tri dni hoda od nas. 4. decem¬ bra je bila lepa nedelja, po enem mesecu me- Slenih dni jo sprt enkrat posijalo sonce . . Kar nam po maši prestrašeno pridejo pove¬ dat, da iio mestu vse vojaštvo nosi rdeče 1 *vezde, da so povsod mitingi, da smo že “o- svobojeni”, itd. Kaj se je zgodilo? Naš na¬ cionalistični general je po vsem mestu dal Nalepiti razglase, v katerih javlja, da so bili oni vedno za narod, da radi naroda nočejo Vojske, da hočejo mir, da bodo od tega dno le Peipingu pokorni in da ho vsakdo zgubil glavo, kdor bi si skušal kaj prisvojiti. Opoldne me je radovednost gnala v mesto Na ulico, s fotoaparatom v roki. Vitlel sem zvezde mesto kitajskega sonca, videl šolsko Niladino, ki je pod komando profesorjev ko¬ ckala z zvezdami po mestu in na vzklike Profesorjev odgovarjala, videi sem otroški vrtec v sprevodu z zastavicami z rdečo, nnno- N°, zeleno in črno zvezdo, videl nradmke in 0s tale javne uslužbence, ki so nrav tako ko¬ rakali in vzklikali . . Ostalo lbulstvo na je Nielče gledalo in si svoje mislilo. Proti večeru sem se vrnil v bolnišnico, ^fed večerjo pritečejo in mi v eni sapi pripo- Vedujejo, da je bolnišnica polna komunistov da hočeio zdravnika. Stonil sem med nje: ^ili so sami moji znanci, prejšnji oficirji in Rojaki, vsi v rdečih zvezdah: sami sebi so se s, Nejali. . . Prinesli so težkega ranjenca. Ko s 'No g a vprašali, kje je bil ranjen, je izjavil, ( ba se je stepel s komunisti, a nosilci so dej da se je z nacionalisti, končno je ranje- tle< ‘ izjavil, da sam ne ve, s kom se je prav za prav kavsal Dobil ie strele v trebuh in v r °ko. Takoj smo ga na rentgenu nreeledali 1n Pripravili vse potrebno za operaciio. Iz tre- "ba so mu visela prestreljena čreva — bil ranjen s strojnico. Pri operaciji smo mu Zakrilili g r eva, našli znnia snet prostor v tcbiihu in ga lepo nazai zašili ter mu d«- že dobro ere. Tako s»m preživel svoj Prvi dan v tukajšnjem rdečem raju. Zaenkrat nova uprava še sploh ni organ i- zirana, šele te dni bodo začeli deliti razne O dr. Janežu veliko pišemo, a malo slik o njem vidimo. Tu je vendar ena, ki nam ga prikazuje na malem konjičku, na katerem jezni na svojih misijonskih potih po Caotun- gu in okolici. — Glede Dr. Janeževega rent¬ genskega sklada vsem že zdaj sporočamo, da uomo napravili v mesecu avgustu veliki “Sre¬ čelov dr. Janeževega rentgenskega sklada”. Prijatelji, takoj začnite pripravljati dobitke za ta srefolov! Lepo prosimo!Več o tem v pri¬ hodnji številki. funkcije in odrejati novo-ti. Pač pa so stene polne letakov in napisov, kako je treba ob¬ računati z bogatini in drugo. Sedaj imamo rdeče zvezde vsak dan v bolnišnici: nekateri prihajajo po zdravila, drugi nam pridejo pravit novice, spet drugi se pa pridejo le ka¬ zat, kako so “fejsi”, odkar imajo nekaj rde¬ čega na uniformi... Ker sem trenutno edini zdravnik v bolniš¬ nici, ime m precej dela. Zaenkrat nas nove razmere v ničemur ne motijo v delu. Toda prerok ne maram biti. Bog ve, kaj nas čaka, mi moremo le svoio dolžnost storiti vsak na svojem mestu. V srcu smo mirni. Meni tu vča¬ sih kar očitajo, češ da imam preveč mimo kri. . . Bog ve, kdaj bom zdaj spet pisal . . Za, danes le srečno pot temu pismu in vsem do¬ brotnikom in znancem — prisrčen pozdrav! DR. JANEŽ, misijonski zdravnik v čnotung-i 289 — Slike na pričujočih dveh straneh niso ne iz Hongkonga no iz Šanghaja. A so slike misi¬ jonskih trudov in uspehov slovenskih salezi¬ jancev. Prikazujejo nam to in ono iz velikega salezijanskega zavoda v Kunmingu (ista ki¬ tajska provinca kot čaotung!), ki ga je začel, zgradil in velikopotezno organiziral naš rojak insgr, Kerec Jožef, preden je bil postavljen v čaotung v pomoč tamkajšnjemu apostol¬ skemu prefektu, ki ga je kasneje celo nado¬ mestil kot apost. administrator, kar je še se¬ daj. Njegovo dediščino v Kunmingu je prev¬ zel za njim njegov že dotedanji sodelavec An¬ drej Majcen, ki je postal pač vreden naslednik svojega včlikega prednika. V komaj kakih 15 letih obstoja tega zavoda je le ta že tako razvit, izpopolnjen in ugleden, da je ne le v veselje številnim misijonarjem, ki v njem de- (dalje glej desno pod sliko) MASI SALEZIJANCI Pred kratkim smo dobili iz tega velikega južno knajsKega mesta p,smo, ki nosi oa- unn marca i i>50. 'i ere j je prišlo uo nas preje kot v 14 dnevih, kar je končno umlji¬ vo, saj s Hongkongom ietaiska pošta še de¬ luje. Pisala sta nam dva mlada misijonarja, katerih eden, STANISLAV PAN LIN', je I uu “ leti deloval kot salezijanski brat na Japon¬ skem, potem je študiral v Kunmingu, sedaj pa je še vedno bogoslovec v Hongkongu. Istotam deluje pred kakimi dvemi leti na Ki¬ tajsko došli brat MRZEL RAFAEL, ki je v pismu g. Pavlina pripisal nekaj besed. G. PAVLIN’ pravi: Po dolgem času spet nekaj novic o teni ubogem bogoslovcu, ki se klati okrog i u ' svetu od enega do drugega konca. Kako je kaj s “Katoliškimi misijoni”, ali še izhajajo ali ne? Odkar sem se v Šanghaju poslovil od brata Cirila Verdnika, nič več ne vem o N as in Vašem delu. Kako bi bil zadovoljen, če bi dobil kak časopis iz Argentine, vsaj “Ka¬ toliške misijone”. Jaz se imam, hvala Bogu, kar dobro. Tu¬ kaj v Hongkongu je vse mirno in mislim, da bo tako še nekaj časa. Na severu Kitaj¬ ske je pa vse narobe. Zlasti v Šanghaju .1*5 velika babilonija, da ljudstvo ne ve, kam in kaj bi. Pišejo, da ljudstvo ne verjame več rdečim, zlasti so razočarani študentje, ki so siti same propagande. Iz Pekinga nam pa pišejo, da se v našem zavodu gode pravi čudeži Mati božja jih izprosi. Komunisti hočejo to in ono: en dan dvorano za ples, drugič kapelico, da bi v njej imeli komunistične tečaje, tretji dan zahtevajo prostore za šole, in tako naprej. Toda naši fantiči ponoči ob takih prilikah vstanejo in gredo molit pred Xajsvete.iš e , drugi dan pa komunisti radi tega ali onega razloga umaknejo svojo zahtevo. Tako na¬ šim tamkaj še niso naredili posebne škode. To je pač delo Rožje Previdnosti po roki Marije Pomočnice. Tudi še niso imeli v Pekingu nikdar to¬ liko krstov kot sedaj. Za božič je naš direk¬ tor krstil nad 50 oseb, ne le fante, ampak tudi očete in matere. Obenem jih je tudi bir- moval, kajti škofu je zabranjeno hoditi o- krog in birmovati. Celo z zunanjimi prire¬ ditvami zaenkrat nadaljujejo in celo komu¬ niste povabijo k udeležbi. Naštudirali so na primer prav pred kratkim opereto: “Pribe¬ žališče grešnikov”, katero so na primer gle¬ dali tudi komunistični veljaki in se o vsem zelo pohvalno izrazili. So pa tudi naši fantje v trednevnih duhovnih vajah, ki so jih sto- 290 v HONGKONGU rili pred igro, ntf malo molili, da bi igra ko¬ ristila tako že krščenim kakor še poganom. Tam na severu je preureditev razmer že toliko napredovala, da mora imeti n. pr. tudi vsak duhovnik izkaznico kakega roko¬ delstva, ki ga opravlja. Kaj so hoteli druge¬ ga naši gospodi! Saj se res spoznajo nekaj na rokodelstva, in tako je eden krojač, dru¬ gi kipar, tretji mizar, in tako naprej. Moja bogoslovna doba bo kmalu zaklju¬ čena; že mislim na brevir, ki ga bom začel v nekaj mesecih moliti, pa ga še nimam. Ali mi bo kak bralec “Katoliških misijonov” po¬ magal do njega? Zelo bi mu bil hvaležen in deležen bi bil še posebej mojih molitev iz njega! Vsem veselo veliko noč in pozdrav! Gornjemu pismu je brat RAFAEL MR¬ ZEL priložil listek s sledečimi vrsticami: že dolgo iščem prilike, da bi Vam in osta¬ lim prijateljem v simpatični Argentini kaj napisal, pa se vedno znajdem preobloženega 2 delom in šolo... Upam, da mi tega mo¬ jega neradovoljnega odlašanja ne boste za¬ merili! Vsekakor upam, da se iz prvega na¬ vala vsaj malo oddahnem, ko vrsta fantov žaključi svojo vajeniško dobo in bodo zmož¬ ni vsaj malo pomagati pri poučevanju dru¬ gih. Tedaj bom sedel in kaj zanimivega na¬ pisal, pa tudi kaj značilnih fotografij bom zbral. Tu se nam šs kar dobro godi, prav v na¬ sprotju z misijonarji v notranjosti. Imam pa *elo malo zveze z rojaki. Kako bi bil vesel Katoliških misijonov”, a ker še nisem nič 'zanje napisal, si jih kar ne upam prositi. Vesele praznike in pozdrave vsem! Kako je v šangaju O tem nam nekaj vesta povedati s. GEB- ^ARdjjja HRASTNIK, ki nam je od tam Pisala 24. XI. 1949, in brat CIRIL VER- kmk CM v pismu z dne 29. XI- istega leta. K'T navadno sedaj s Kitajsko zračna pošta lle obratuje in ker tudi ostali promet le ne- te dno posluje, zato pisma dolgo tavajo, pre- vse, kar prinašate, ampak navadno s «k sestavek kar ponovno vzamem v roke lujejo, ampak v napredek in ponos vsej po¬ krajini Yunnan. Poleg g. Majcena, ki je di¬ rektor tega zavoda, sta tam sedaj še naša sa¬ lezijanska brata laika, to je Štefan Meolic in Oravec, do nedavnega pa je bil tamkaj tudi klerik St. Pavlin, ki je sedaj v Hongkongu, odkoder nam piše pismo na tej strani. G. Maj¬ cen je znan med slov. m.sijonarji zlasti tudi po svojem gostoljubju, ker vsakega res z bratovskim srcem sprejme, kadar ga pot tam- kkaj vodi. — Slike nam predstavljajo: Zgo¬ raj g. Majcna med svojimi Kitajčki in pa pred zavodsko cerkvijo; spodaj dvorišče zavoda iit pa mizarsko delavnico, kjer vidimo (pri ol¬ tarju v delu) našega brata Meoliča. če se ne motimo. — Bog živi slovenske misijonarje v Kunmingu! Molimo zanje! 291 Hi« »r KDO JE PRAV ZA PRAV Misijonar je tisti katoliški duhovnik, ki zasaja in utrjuje Cerkev tam, kjer je še ni. Kratko in jasno. Naziv misijonar pa se prideva v vsakdanji rabi kar vsakomur, kdor izvaja kako bolj izredno delovanje za duše in božje kraljestvo na zemlji. Treba pa je ločiti. Ni misijonar, kdor hodi v katoliški do. modni na ljudske misijone. Res, mi rabimo isti izraz za obojno delo. A ljudski misijoni so le del rednega dušnopastirskega dela, to¬ rej enega izmed dveh, poslanstev Cerkve, kar pa ni misijonsko delo. Prav tako moramo ra¬ zumeti vsako drugo vprašanje, češ: ta je pravi misijonar, tudi pri nas imamo dosti misijonskega dela, itd. Pri vsem tem izra¬ žanju mislimo samo spreobračanje duš v do¬ movini, ne pa presajanje Cerkve, ki je edino misijonsko delo v pravem pomenu besede. Da ločimo eno od drugega, navadno pravi¬ mo pravemu misijonskemu delu delo za po¬ ganske misijone, medtem ko drugo kar tako imenujemo misijonsko delo, če označujemo s tem dušnopastirsko delo, ki je združeno s podobnimi težavami kot v misijonih. Mislimo navadno na divje kraje, telesne napore in podobno. Je pač lahko po čem podobno pra¬ vemu misijonskemu delu, a misijonsko delo, kot ga zdaj pojmujemo, to ni. Prav tako ni misijonar, kdor v Sloveniji spreobrne kakega pogana. Dostikrat se zgo¬ di, da se da krstiti kak musliman ali Jud- V letnih poročilih je frančiškanska župnija v Ljubljani pred vojno navedla kar lepo šte¬ vilo takih spreobrnjenj, če bi šlo pri tem delu za misijone za spreobračanje duš, bi lahko imenovali tistega patra, ki je spre¬ obrnil in krstil one muslimane in Jude, kar in ga prebiram. Bog povrni Vam in vsem dobrotnikom, ki na nas mislite, zlasti pa še, ko molite! To nam daje veselje in tolažbo ter pogum, da vztrajamo na naših posto¬ jankah. Nič ni kaj dobro pri nas, vse se je čndno spremenilo- Pred našo bolnišnico in samostanom so mo¬ rala pasti drevesa, da so novi oblastniki dobili prostor za novo stavbo. V našem samostanu smo morali prepustiti vse pritličje novim so¬ delavcem . . ., ki pa zaenkrat še ne rogovi¬ lijo preveč. Pustili so nam vse križe j)o bol¬ nišnici, tudi našo lepo kapelico, kjer imamo Zveličarja, ki je pa radi obnašanja sostano¬ valcev dan na dan žaljen. Me se pa še kac pravega misijonarja. Ker pa ne gre za to, ampak za presajanje Cerkve, ni misijonar, saj je pri nas Cerkev že utrjena. Slovenski duhovnik, ki gre v tujino za svojimi rojaki kot izseljeniški duhovnik, m misijonar. Saj nič ne utrjuje Cerkve, ampak skrbi le za dušno zveličanje svojih rojakov. Seveda bi bilo pa možno, da bi šel za rojaki v pogahske dežele in bi tam skrbel zanje poleg dela za ustanavljanje Cerkve med P°' gani samimi. Tedaj bi bil misijonar, a ne po tem, da dela med rojaki. Kot tak je samo izseljeniški duhovnik. Kaj pa misijonar, ki dela v misijonih, p» nikogar ne spreobrne? Vedno več je takih misijonarjev. Ponekod ni uspeha, n. pr. med muslimani. Drugi pa so zaposleni s šolskim delom, znanstvenim proučevanjem ali po¬ dobnimi stvarmi in sploh nimajo možnosti, da bi koga spreobrnili in krstili. Taki misi¬ jonarji so prav tako misijonarji kot je bil Frančišek Ksaverij, ki je na tisoče ljudi krstil. Saj s svojim delom ustanavljajo in utrjujejo katoliško Cerkev v poganskem sve¬ tu. In dostikrat s tem delom več store v ta namen kot tisti, ki žive med ljudstvom in ga spreobračajo. Mislimo na tiste, ki vodij 0 bogoslovce, bodoče domače duhovnike, ali ki prepajajo kulturo posameznega naroda s krščanstvom. Koliko ljubše bi jim bilo krše e ' vati, a se zavedajo, da je za ustanovitev in utrditev Cerkve tudi to delo potrebno, v ne¬ kem pogledu še potrebnejše. Podobno moramo odgovoriti na vprašanje, kako je z duhovnikom, ki deluje v pogan¬ skem svetu, a le med ločenimi vzhodnimi k«* stjani. Tak primer je n. pr. v Perziji, Tur¬ čiji in sploh v muslimanskem svetu. Tam J e ' naprej vrstimo pred Njegovim tabernakljem in molimo za vse. Nosimo še vedno našo L u " bo redovno obleko. Vse težje gre ubogemu ljudstvu znnaj na deželi, kjer so verniki s svojimi pastirji vred postavljeni na težke preizkušnje. Tudi naš* m- ivalista se mora pri vodstvu šole boriti 2 vedno novimi težavami od strani rdečih. Vendar na splošno se še dela kot preje zaenkrat, kako bo v bodoče, prepuščamo B° gu in smo pogumne. BRAT CIRIL VERDNIK, lazarist, pa ni«* drugim opisuje nekaj iz svojega vsakdanje-.* življenja: Tu smo pravkar dokončali prelepo deve 292 __ MISIJONAR Veliko ločenih “cerkva”, Kopti, Armenci, Sirci itd. Med muslimani ne smejo delovati, kajti ti jih izženo, če bi spreobračali. Zato de¬ lajo samo med vzhodnimi brati, že zato so biisijonarji, ker delajo za spreobraenje lo¬ čenih kristjanov z namenom, da bi med nji¬ mi utrdili Cerkev. A to le v primeru, če so ^ ločeni kristjani naseljeni v dosti velikem številu kot n. pr. v Srbiji, Bolgariji itd. Po¬ sredno pa so misijonarji tudi zato, ker s svo¬ jim življenjem in delom sredi muslimanskega sv eta pripravljajo teren za čas, ko se bodo thdi muslimani začeli spreobračati. Ustano¬ vitelj Belih očetov, ki delujejo med musli¬ mani v Afriki, kardinal Lavigerie, je prepo¬ vedal spreobračati muslimane, in ukazal samo 2 delom ljubezni in šolstvom pridobivati nji¬ hovo naklonjenost ter jih tako počasi s po¬ srednim delom pripravljati za čas, ko se bodo v celoti začeli spreobračati. če na kak duhovnik v poganskem svetu sicer spreobrača samo nove pogane, ki so briši i j/ Evrope ali Amerike, ni misijonar. se navadno dogaja po velikih mestih, kjer 80 Evropci gosto naseljeni. S takim delom "e utrjuje Cerkve med tistim narodom, am- Pak skrbi le za priseljence, ki so slučajno ao vi pogani. Le če bi se ti zlili z domačini v en narod, bi bilo to njegovo delo misijonsko a| i vsaj posredno misijonsko. A ta cilj mora 'meti pred seboj in k temu težiti. Domače duhovnike pogosto niso šteli med misijonarje. Saj je za misijonarja veljal po '°mantičnih pojmih tisti, kdor jo zapustil do¬ movino in odšel v tuj, neznan kraj med po- ea ne. Domači duhovnik pa ne zapusti svoje domovine, ampak ostane med rojaki. Zato so ga ponižali in mu vzeli naslov misijonarja, misijonar kot Evropejec. Le ta razlika je, da — Po pojmovanju Cerkve pa je prav tako je navadno še sposobnejši, ker bolj pozna naravo svojih rojakov, njihove posebnosti in je ves zrasel z njimi, med tem ko tuji misijonar ostane vse življenje več ali manj tujec. Ko pa je misijonsko delo v kakšnem kraju dovršeno, pa seveda preneha biti domači du¬ hovnik misijonar in postane duhovnik dušni pastir, kot so pri nas. Saj takrat tudi Evro¬ pejec preneha biti misijonar; kajti ni misi¬ jonar zato, ker je prišel od daleč, ampak zato, ker gradi Cerkev, če pa je že zgrajena, ni več misijonar, lahko gre v domovino, če pa ostane tam, je samo še duhovnik, ki se pri¬ druži domačim duhovnikom. Nekaj podob¬ nega je bilo pri nas v Dalmaciji. Tam je po¬ manjkanje duhovnikov, pa so šli naši du¬ hovniki v dalmatinske škofije. Seveda s tem niso postali misijonarji, ker je Cerkev tam že utrjena. Kočno še vprašanje: Ali so misijonarji re¬ dovni bratje in redovne sestre? Prav za prav je pravi misijonar le duhovnik, kajti le ta more v svoji duhovniški službi presajati Cer¬ kev, saj jo nekako v svoji osebi prenese v po¬ ganske kraje in z njim začne živeti prava Kristusova Cerkev med pogani. Vsi drugi re¬ dovni bratje in zlasti sestre pa -so njegovi mi¬ sijonski pomočniki. Zato jih lahko imenujemo misijonske brate in sestre, pa tudi kratko misijonarji in misijonarka. — Isto velja za laične sodelavce, ki so na misijonu z name¬ nom, sodelovati pri gradnji Cerkve, ne le radi zaslužka, ampak iz notranje, nadnaravne potrebe; na primer — misijonski zdravnik. FRANC SODJA CM (‘‘Ljubimo Cerkev”) 'hievnjco k prazniku čudodelne svetinje, ^sak dan je bila pobožnost za razne stanove, ''‘‘Poldni in popoldne. Na sani praznik so 'beli gg, salezijanci slovesno peto mašo z '■'bornim petjem, lepo pridigo. To so vam hio če jstri; Med njimi se počutim čisto doma- Sa . Večina so italijanske narodnosti, bla- ’ Preproste duše in nad vse redoljubni. '•bo a tu Pred mesecem smo sprejeli pod našo streho Sega študenta z našega misijona v Ning- • študira na jezuitski univerzi medicino, "dini J P mu vso pomoč, gmotno in duhovno. , 25 letni novokristjan. Njegova mati je a bot 68 letna starka krščena letos v av- kot j prva duša g- \Volhanka, Morda bo ta sedaj kar duhovno goreči mladi študent nekoč še misijonski zdravnik na našem mi¬ sijonu, kar bi bilo velikega pomena. Naj bi bilo to moje darilo našemu misijonu. . . Let¬ no moram plačevati za njegov študij 200 USA dolarjev. Za prvo polletje sem že spra¬ vil skupaj, kako bo v drugem, še nič ne vem, ker v žepu ni beliča. Fant dobro kaže in zato vse žrtvujem. Očeta so mu pred leti ubili rdeči, mati njegova živi v pomanjkanju, dve sestri sta poročeni, a njemu nenaklonjeni. Tako je njegov študij odvisen od naše po¬ moči. Prav srečnega se počutim med Kitajci, Priporočam nje in sebe vsem v molitev! 293 ROKA GOSPODIČNE ČEN V Kanchowu se prodaja knjiga, po ka¬ teri pogani radi segajo, kot se sliši. Naslov knjige je: Kung - kiao - lu; to se pravi, da razpravlja o katoliški veri. A napisal jo je pogan čen-siang-puo. Prva izdaja je bila tiskana med kitajslto-japonsko vojno leta 1941 v čung-kingu, tri leta pozneje 'je bila ponatisnjena v Kanchowu. Kako je prišlo do te knjige, nam razlaga uvod, ki ga je na¬ pisal misijonar Maestrini iz hongkonske škofije. Takole se glasi zgodba: Leto dni je od tega, kar sem spoznal go¬ spoda. čen, to se pravi, ob priliki pogreba njegove hčerko Paodzen. Sprva mi to znanje ni zbujalo posebne pozornosti, toda po enem letu sem dobil v roke njegov rokopis o kato¬ liški veri, češ da naj napišem predgovor zanj. To je v mojem misijonskem življenju res omembe vreden dogodek, zato ga pri¬ občim cenjenim bralcem. Meseca avgusta leta 1940 mi pride sporo¬ čilo od gospodične Dzu-mu-dzen, da njena težko bolna prijateljica čen-Paorizen želi čuti kaj o katoliški veri, prosi pouka o njej. Na to sporočilo sem poslal tja gospodično Dzno- pin-kiun. članico hongkonske Katoliške ak¬ cije. ki je stanovala v soseščini bolnice in ji je bilo lahko obiskovati jo. Gospodična Dzno je bolnico res pridno obiskovala, a nikoli je nisem povprašal po uspehu, misleč da je stvar zasnala. 2 6. avgusta pa mi gospodična Dzno telefonira, da je stanje bolnice nevar¬ no, da pa želi videti misijonarja in naj torei pridem takoj k njej. Obljubil sem, da pridem- Gospodična Dzno me vodi v bolniško so¬ bo, kjer je vse lepo urejeno. Bolnica leži na preprosti postelji, njen obraz je mirno resnoben, telo izčrpano, dihanje slabotno; obliva jo obilen pot, tako da ji mora bolniška strežnica od časa do časa otirati znoj z obličja. To je gospodična čen. Že več kot šest mesecev leži na bolniški postelji, in še ni konec. Oči se ji blišče. Ko me opazi, mi prikima in se nasmehne kot da nekaj vese¬ lega pričakuje. Sočutno prisedem k njenemu ležišču in ji kako uro govorim o katoliški veri. Pozorno posluša, ne da bi kazala kake znake utruienosti. Ganjen jo vprašam: “Ali veruješ v Boga?” —- “O, seveda verujem!”, mi odgovori s slabotnim, a razločno slišnim glasom- “Ali liubiš Jezusa?” — ‘‘Zares, lju¬ bim Ga...” “Ali hočeš biti krščena?” — "želim preje še bolj spoznati nauk kato¬ liške vere.” zaprosi in prošnja, iskrena in vroča prošnja se ji bere tudi iz oči- A jaz, ko sem začul »a odgovor, sem se začutil zelo zaskrbljenega in beseda mi kar ni šla iz ust. Ali ne bo prepozno? — Toda, dejal sem si: Bog ?am določi uro milosti svetega krsto Zato sem se pomiril in jo vprašal, ali želi, da. molim zanjo. Pritrdila je. Ko sem po- molil, je izrazda željo, naj naslednji dan ob 10 spet pridem. Z veseljem sem obljubil, nakar smo se vsi umagnili iz njene sobe. Na cesti sem povprašal gospodično Dzno: ‘‘Zakaj bolnica želi, da pridem ravno do¬ poldan?” — “Služkinja me je opozorila, da prihaja vsako popoldne obiskat hčerko njen oče, ki pa ne vidi rad misijonarja, zato bol¬ nica ne želi, da bi se oče z njim srečal. . .” Drugi dan sem šel ob določenem času spet tja. Gospodična Dzno je bila prišla že pred menoj. Po končani razlagi zopet vprašam, če želi prejeti sveti krst, a dobim zopet isti od¬ govor kot prejšnji dan. Razmišljam o tem, a ne najdem pravega razloga. Zato pomolim zanjo, jo blagoslovim in ji obljubim, da bom med tednom še prišel. Nisem mislil, da je bilo to slovo poslednje. Zunaj na stopnicah mi pravi gospodična Dzen, da je pravkar cula od služkinje, da bolnica sicer sama silno želi prejeti sveti krst, a je njen oče zelo nasproten. Krst bi sprejela le v primeru, da njen oče spremeni svoje mnenje, “če je tako,” sem dejal, “kaj mi pomaga še In še hoditi. Sicer sem pa mnenja, da bolnica še ne bo takcf hitro umrla- če boste te tri dni opazili na njej kako nenadno spremembo, me opozo¬ rite. Prepričan sem, da bo Srce Jezusovo na posredovanje sv. Terezije Deteta Jezusa poskrbelo za krst te duše pred smrtjo.' ‘ Na- to sem se vrnil domov. Ker sem sedaj vedel, da izgovor: želim preje še bolj spoznati sveto vero — nikakor ni resničen izraz njenega razpoloženja, sem goreče molil k Presv. Srcu Jezusovemu in Mali Tereziji, naj omečita očeta, da spremeni svoje odklonilno stališč 0 in ugodi hčerkini poslednji želji. Naslednji dan tik pred poldnem, me S°’ spodična Dzno nenadoma telefonično pokli¬ če: “Pravkar sem krstila gospodično čen, al umira.” Navdala so me žalostna in vesela čustva ob tej novici; šel sem pred oltar j n se zahvalil Bogu, presv. Srcu Jezusovemu m Mali Tereziji za to veliko milost- Isti dan popoldne je prišla gospodična Dzno poročat podrobnosti: “Bolnica je z aC *' nji večer pred smrtjo naročila, naj jo krsti® 0 * če se stanje poslabša, vrhu tega, da želi bit 1 pokopana po katoliškem obredu. A njeni do¬ mači, v upanju, da ne bo še tako hitro umrla, mi niso še marali tega bolničinega naročila sporočiti. Jaz sem jo nameravala obiskati šele čez kaka dva, tri dni. Danes zjutraj pa me je nenadno nekaj sililo, na.l grem takoj k njej. In sem šla. Nič nisem vedela, kako misli glede krsta Ko se-m vsto pila v bolniško sobo, sem takoj opazila na njej spremembo. Tedaj so pristopili k men 1 njeni domači in mi povedali, kaj je naročij zame za primer poslabšanja. Sama namreč z ni mogla več govoriti, le rahlo je priki® 0 *^ vala z glavo k pripovedovanju domačih m k 294 — nasmehnila- — Vzela sem Ciste vode in ob¬ lila z njo bolnici Celo, rekoč: Terezija, jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Ko senm končala, je bilo njeno obličje Polno radosti. Trikrat se je ozrla name z bleščečim pogledom, nekaj pomolila, potem Pa nenadoma preminula. Vse to, od mojega ■vstopa v sobo pa do njene smrti, se je zgo¬ dilo v manj kot petih minutah.” Ko sem Cul to zgodbo, sem bil globoko pre¬ sunjen; nisem se mogel dovolj načuditi, kako je mogoče, da je gospod čen odobril hčerkino poslednjo željo po krstu in kato¬ liškem pogrebu. Naslednje jutro sem ob krsti prvič spoznal gospoda če-na. Ves objokan in žalosten je bil. Pristopil sem, tolažeč ga: ‘‘Hčerkina duša. 1« že dospela v nebeško kraljestvo in je sedaj v ?a blažena, zakaj bi potem bili vi potrti!” Gospod čen, kot da bi razumel, mi je toplo stisnil -roko. Zato med pogrebnimi obredi Pisem molil toliko za dušo hčerke, kot za 1°, da bi ona z nebes premagala očetovo Sl- ce, da bi se spreobrnil. Po preteku enega tedna sem spet srečal gospoda čena, to pot v cerkvi. Po naročilu gospodične Sia-hoei-lien se je darovala slo- y e ?na črna maša za pokoi umrle gospodične t’«n. In zopet se je dogodilo nekaj čudnega. Gospo čen, mater pokojne, je že dalj časa viučil hud kašelj podnevi in ponoči; sama .1« dejala, da ne upa v cerkev, ker se boji, bi motila svere obrede s svojim kašl. 13 - P.iem. Tedaj ji gospod čen pravi: ‘‘Prosi ® v °io hčerko Terezijo, na.i ti pomaga, da boš -3-bko zadrževala kašelj.” Gospa čen se je vavnala po tem moževem nasvetu in šla v Ce rkev Obredi so trajali malo nad eno uro, da bi jih zmotil en sam kašelj gospe en . Toda, kakor hitro je stopila venkaj iz Cert-ve. io ie kašeli spet zagrabil. . Gospod čen je šele po pogrebu zvedel, da J) v • 1e bila pokojna hčerka krščena. Silno ga ->■-> Jhvvzela misel, kako to. da se v tej reči hčerka ni ravnala po njegovi volji in želji, *° .ie bila vendar v vseh ostalih stvareh vse ' 5v ljenje do potankosti ubogljiva? Hotel je 'piskati, kaj ie na tej veri, da se je je\ mogla bJegova hčerka kljub njegovemu nasproio- snm s tako ? : lo okleniti. Obrnil se je ne. v j°.iega prijatelja Siao-koan-dzn, ki je imel ^ črko gorečo katoličanko. Ko je- le-ta dn- ~ nf *ja. d a se gospod čen resno zanima za ka- Ol jsko v€to. je nasvetovala svojemu očetu, /hi n a kak način gospoda čena seznani z nr- 'Jonarjem malo pobliže. Tako sem lepega _be preje] od gospoda Siaoja vabilo na se- , ian, ‘k v njegovi hi|i. na katerega ie bil no- ^abljen tudi gospod čen. Tam .ie bilo veliko . ke za razgovore. Gospod čen je konfu- .,^ s h Med razgovorom me nenadoma vpraša: tol ' 6111 -* e raz Dka med konfuceizmom in ka- ^ v ,sk .o vero?” Začuvši to vprašanje, sem se p ' lIt il v težkem položaju- Kajti konfuceizem za prav ni vera, ampak vse bolj neko ° z ofsko pojmovanje. Kako naj ga torej Jeliči 05 JStVe 111 in primerjam s katolicizmom, ki ie no vera. Takole sem skušal najti re- čifp.iv ‘‘Knrjfueeizem razlega vero meri Bo¬ gom in človekom le negativno; le uči, naj človek dela dobi o, a nič, zakaj in kako; Bo¬ ga se boji; o postanku in cilju človeka nima niti besedice. Katolicizem pa na vsa ta vprašanja odgovori natančno in hitro. Boga v nebesih imenujemo našega nebeškega Očeta, ga spoštujemo in ljubimo, a se ga ne bojimo, se mu bližamo in se mu ne iz¬ mikamo; dalje da katolicizem dviga dosto¬ janstvo človeka, da ima človek dušo, da je človekov cilj, večno hvaliti Boga in da Bog človeku v dosego tega vzvišene-ga cilja bist¬ veno pomaga. . . to je razlika med konfu¬ ceizmom in katolicizmom. — Gospod čen je tu in tam pritrdil: “O, sedaj razumem...” Tako sva govorila nekaj ur, nakar sem se poslovil, preden sem pa odšel, sem mu še po¬ klonil nekaj verskih knjig, katerih ena je bila o Mateju Ricciju. čez nekaj dni sem se spet srečal s čenom- Dejal mi je: ‘‘Nečesa vam še nisem ome¬ nil. V mlajših Istih sem večkrat nameraval, s pisano bes-do nasprotovati Kristusu in krščanstvu. Pa sem odlašal in odlašal tako dolgo, da namere nisem izpeljal. Sedaj mislim: hvala Bogu, da sem odlašal ! In hočem na¬ praviti prav nasprotno: svojim rojakom pri¬ kazati katoliški nauk, kako r je v resnici. Upam, da mi boste pomagali. Kako obžalu¬ jem, da svoji hčerki nisem dovolil krsta; kar sram me je, da sam njen oče.” Tako je torej prišlo do knjige gospoda čena o katolicizmu. Po smrti gospodične čen ni preteklo niti eno leto, ko je bila knjiga dokončana. Gospod čen je zelo učen gospod in zato tudi v tej knjigi dokazuje resničnost katolicizma ria podlag; vzhodne filozofije. Gospod čen trdi, da nauk katolicizma ne nasprotuje kitajski miselnosti in da celo dopolnjuje njeno tisočletno kulturo. Gleda¬ joč nazaj na vso zgodovino katolicizma in Cerkve trdi, da njena preteklost in sedanji razmah pričata, da je katolicizem za ves člo¬ veški rod potrebna in edina prava vera, ki je od Boga razodeta. Nisem strokovnjak, da bi sodil o literarni vrednosti knjige. Prikazati sem hotel le n.ie izvor- Smrt gospodične čen me je približala njenemu očetu, s katerim sva potem postala prava prijatelja. Teden za tednom sva se se¬ stajala in razpravljala o Bogu, o človeškem življenju, o Cerkvi. . . in se ne utrudila. V prostem času je gospod čen pisal knjigo in delal korekture (popravljal natisnjene po¬ let . U ver jen sem, da se njegova hčerka v* nebesih veseli in radostno smehlja, še več: upam, da bo ona spreobrnila tudi svojega očeta, in da bodo vsi oni, ki bodo 2ita.ll to knjigo, vse prav razumeli in se h katoliški veri spreobrnili . . . Jasno mi je namreč, da je knjigo napisala — roka gospodične čen. Poroča DRAGO POKORN CM misijonar na Kitajskem 295 — Papežev nagovor na novoporočenee dne 20. avgusta 1941. Junaštvo krščanskih zakoncev V ese 1« je Naše srce, ko Vas, krščanski no- voporočenci, vidimo pobožno zbrane okrog Nas v tolikšnem številu- Zahvaljujemo se Bogu, o;l katerega prihajajo dragoceni da¬ rovi vere, upanja in tistega posebnega za¬ upanja, ki nam ga je dano polagati v ta božji blagoslov, ki ga v svoji očetovski ljubezni prav radi kličemo na vaše osebe in vaše želje. Božje usmiljenje s človeško bedo dajo Našemu klicanju silo in moč. Blagoslov pa, ki prihaja od Bega, je VSEMOGOČEN. Za¬ kaj kozja beseda je nekoč poklicala nebo in zemljo iz nič, sonce iz teme, vse živo stvar¬ stvo iz zemlje in vode. Končno je prejel člo¬ vek, ki ga je Stvarnik naredil iz ila zemlje, iz Njegovih ust nesmrtnega duha,( 1 ) da je po¬ slušal obenem s sebi podobno pomočnico, ki je bila vzeta iz njegove strani, tisti blago¬ slov, ki UKAZl'JE RASTI IN MNOŽITI SE IN NAPOLNJEVATI ZEMLJO.(2) Vi, novoporočenci, ki verujete v ime Kri¬ stusa, našega Odrešenika, ste prejeli v tem imenu pred oltarjem blagoslov, da se po vas pomnoži množice božjih otrok in dopolni šte¬ vilo izvoljencev. Gospod vas je izbral in po¬ klical za ta vzvišeni namen, ki ga je hotel sam, ko je ustanovil zakon kot dolžnost narave in ga povzdignil k nadnaravnem* 1 dostojanstvu zakramenta. Združil vas je s tisto nerazvezljivo vezjo, ki bo za vedno ve¬ zala vaša srca in vaša življenjska pota. ZAKONSKI STAN ZAHTEVA JUNAŠTVO Nič pa se ne čudite, če ta vzvišeni zakon¬ ski stan zahteva v izrednih okoliščinah IZ¬ REDNIH JUNAŠKIH DEJANJ, pa Tl’Rl JUNAŠTEV, KI JIH TERJA VSAKDANJE ŽIVLJENJE. Ta junaštva so večkrat skrita, n zato nič manj vredna občudovanja. O njih smo se namenili spregovoriti vam nekolik 0 bolj podrobno. Kakor v prvih krščanskih stoletjih se mo¬ re zgoditi tudi v našem času tam, kjer so odkrita verska preganjanja ali pa tudi ! ,rl ' krita, a zato nič manj kruta, da se tudi naj¬ bolj preprosti verniki vsak trenutek morejo znajti pred usodno izbiro: ALI DA SE OD¬ LOČIJO ZA VERO, ki jo je treba ohrani! 1 nedotaknjeno, ALI PA ZA TO, da SE RE¬ ŠIJO JEČE, Sl ZAGOTOVE SREDSTVA ZA ŽIVLJENJE ALI DA SI OBVARUJEJO Žl'' I.JENJE SAMO. Pa tudi v navadnih časih 1!l v rednih življenjskih razmerah ter prilika 1 se večkrat zgodi, da so krščanske duše I>° stavljene pred kruto izbiro: ALI DA GR ES® PROTI DOLŽNOSTI ali pa SE IZPOSTAV l ' — 296 Jo ŽRTVAM in tvegajo BOLEČINE in ■JRtAVjE; to se pravi, da se zahteva od ^ ltl > da bi si poiskalo drugje, česar ni moglo ^iti v zakonski zvezi; včasih za to, da ne pinijo ali ne omajajo vezi duš in med- *n >0 ^ ne ^ ,lbezni; de ur a, ko je treba . at i odpuščati in pozabljati nevšečne stvari, ?a Utv tih ž ,v e in morda težke spopade. Koliko skri- Zaloiger nastane za zagrinjalom vsakda- življenja in sc razvijajo z vsemi svojimi '•kostmi in usodnimi posledicami! Koliko junaških žrtev! Koliko dušnih težav Sk «tih «6 H) »n 2 »hteva večkrat za zakonsko sožitje in da krščansko vztraja na svojem mestu in sv °ji dolžnosti! JUNAŠTVO VSAKEGA DNE n ** koliko duševne moči zahteva večkrat že v ,n ° vsakdanje življenje! Ko se je treba k S t ako jutro vrniti k istemu delu, ki je več- Ijj 4 tako trdo in odvratno zaradi svoje eno- c,1 osti l) te -■ Ko je treba zaradi ljubega miru Pašati z nasmehom na ustnicah ljubeznivo iti Veselo medsebojne napake, nikdar pre- f ‘k a kana Psu, a Pejo nasprotovanja, majhne razlike v navadah, mislih, ki tako pogosto na- v skupnem življenju- Ko se sredi V ( .„ r>a ''<>v in le prepogostnih težav, ki se jim at ni mogoče izogniti, ne smeta skaliti h_ 2r " an jšati mir in dobra volja. Ko je tre¬ ti^. Prepiru, ki se je že vnel, znati umolk-' Ij. ’ tožbo ob pravem času zadržati, besedo, t>i se izgovorila, spremeniti in omiliti, •te< ", t>i se izgovorila nespremenjena in cj ‘•• e na, bi se pač olajšali razburjeni živ- med družinske stene bi legel temen •is - ’^ e tisoč brezpomembnih malenkosti, tiežnih "ja, •>i{ Vs nehal in se zvrnil po gnoju, še zabrcal ni. Zade] sem ga naravnost v glavo. Tisočkrat bi bil lahko še poskušal, pa se mi ne bi bilo nikdar več posrečilo, kar se mi je prvič- Meni je postalo gorko za ušesi. Kai sedaj? Pobe¬ rem petelina in ga zanesem prihuljeno na so¬ sedov svet. Zdaj so na namesto Ankineea strica naš ata zrasli iz tal, tako da je bil tožnik nepotreben in sta vse, kar je sledilo, opravila sodnik in toženec sama. Sledil je nato neizogibni moralni nauk mamin, češ, komur se žival ne smili, je zmožen tudi člo¬ veka ubiti in tak morilec pride na vislice. Zdaj mi io je pa petelin zagodel. Komaj sem spravil pod streho to, kar sta duši in telesu naložila ata in mama, sem zaslišal, ka-, ko se repenči na sosedovem dvorišču sosedov Petelin- Moj kostanjev strel ga je le omamil ln med tem, ko sem jaz zadoščeval pravici zagrešeni umor, je petelin počasi prišel k sebi. V svojem “sanatoriju” za hišo sem Premišljal trdoto življenja. . . Z eno besedo; grešnik Kaj bi vam našteval dalje. Saj vemo, kak¬ šni smo bili v teh letih vsi. Poredni in raz¬ posajeni, ne pa pokvarjeni in hudobni. V šoli Kni in nagajivi, na poti pretepači in izvez¬ eni metalci kamenja, v cerkvi nemirni kot z, vo srebro, doma neubogljivi in trmasti. In tako dalje: grehov kot bi hruško otresel- Brez 'Koma nihče izmed nas ni bil v zadregi, kaj Pnj bi pri spovedi povedal. “Različna gledanja” To je bilo takrat, ko je katoliški svet pre- ^netila velika novica iz Vatikana. Papež X je izdal znana odloka o pogostnem sv. kbajilu in o pripustitvi otrok k prvemu sv. bhajilu Mnogo jih je bilo, ki so to blago¬ st z navdušenjem pozdravili, mnogo pa, tudi jaz. Med dvomljivci pa naš fajmošter šili, češ, ali ne bo dala ta novotarija povod za nešteto božjih ropov, ki jih bodo naredili otroci, ki niso še dovolj zreli, da bi prav dou¬ meli velike skrivnosti zakramentov sv- po¬ kore in sv. obhajila. Med onimi, ki so bili za stvar navdušeni, je bil moj katehet in z njim tudi jaz. Med dvomljivci pa naš fajmošter in naša mama. Zapletena zadeva se je končala s kompromisom. G. kaplan in jaz sva zma¬ gala v toliko, da sem šel tisto leto k prvi spo¬ vedi, fajmošter in naša mama pa v toliko, da za sv. obhajilo nisem še zrel in da se bom še eno leto pripravljal na ta lepi dogodek- Nepredvidene posledice kompromisa Na praznik sv. Alojzija smo imeli prvo spo¬ ved. Pripravil sem se nanjo, kot še na nobeno v svojem življenju. Vest sva' izpraševala skupno z mamo že dolge dni pred spovedjo. Bolje re¬ čeno: izpraševala mi jo je mama, ki je po¬ znala moje napake kot slab denar. “Ali veš, kako si. . . itd. Kako boš rekel gospodu pri spovedi?” Teh vprašanj ni bilo ne konca ne kraja. Trenirala sva dan za dnom, tako da sem bil za dan sv. Alojzija res v formi- čudno, naša mama, ki niso bili prav nič v dvomu, če sem že pri pameti in odgovoren za svoje vra¬ golije in so mi modro nalagali pripadajočo kazen, so imeli velike pomisleke, ali se bo ta spoved vredno končala, češ. saj fant ne ve, kai je spoved, ko je pa še tako otročji. Pa sem prepričan, da sem jo dobro opravil, in sicer pri gospodu fajmoštru. Za pokoro so mi naložili: 1 D 0 prihodnje spovedi vsako ju¬ tro in vsak večer Križ, Očenaš, češčeno Ma¬ rijo, čast bodi in zopet Križ. Saj to je navi¬ dezno malenkostna pokora, pa se je zaradi posebnih okoliščin in že omenjenega kom¬ promisa spremenila v veliko. Po tem kom¬ promisu je bilo sklenjeno, da se bom še eno leto pripravljal na prejem sv. obhajila- Naša mama, ki so bili navajeni ubirati vedno var¬ nejšo pot, so v sporazumu z gospdom župni¬ kom odločili, naj počakam s ponovnimi spo¬ vedmi do prihodnjega leta, da bom bolj pod¬ učen in bolj pri pameti. In sem pokorno čakal tisto leto. Pokoro sem pa vestno opravljal vsak dan zjutraj in zvečer in sicer javno in pod mamino kontrolo. Zvečer, ko je po rožnem vencu vse utihnilo, se je oglasil grešnik in vpričo cele družine opravil svojo spokorniško dolžnost. Zjutraj se je vpeljala navada, da je grešnik opravil pokoro pred ognjiščem, ko so mati pripravliali zelje in žgance za zajuterk. Zdaj pa računajte: Skozi 3 65 dni vsak dan štirikrat znamenje sv. Križa, tristopetinšest- desetkrat po dva Očenaša, po dve češčena Mariji in po dvakrat Čast bodi! Dobite lepo število 3650! Veliko breme se je odvalilo z ramen ma¬ lemu grešnjku, ko je bil za naslednji Aloj¬ zijev praznik po mnenju vseh štirih odločilnih faktorjev dovolj pripravljen za prejem sv. za¬ kramentov. Tudi pokora je bila tedaj bolj člo¬ vekoljubna in bolj natančno opredeljena: Sedem križevih potov skozi sedem nedelj po krščanskem nauku. Kk 305 — Zadnjo nedeljo v aprilu je prišel Ton¬ čkov ata od maše na Belgranu. Prinesel je poleg vabila na romanje v Lujan tudi podobice z lujansko cerkvijo, z lujansko Marijo in tudi podobico Marije z Brezij v Lujanu. Tonček je gledal z bratcem in sestrico podobice. Všeč mu je bila lujan- ska cerkev, ker ima dva stolpa, všeč tudi lujansko Marija s krono na glavi, s tako lepo pisano obleko in z žarki v ozadju. Toda vsem trem je bila najbolj všeč po¬ dobica Marije z Brezij, ker ima tudi Je- zuščka v naročju in imata oba na glavi zlati kroni. Mama je brala 'Duhovno življenje" in skrivaj opazovala otroke. Ko je videla, da gledajo Marijo z Brezij, je vzela s ste¬ ne njeno sliko in jo postavila na mizo. Vse otroke je zbrala najprej na desni, potem na levi strani Marije z Brezij in jim naročila, naj pazijo, kako milo, prijazno gledajo nanje njene oči. Otroci so se po¬ tem sami večkrat umaknili na levo, pa spet nazaj na desno. Vselej so šle pri¬ jazne Marijine oči za njimi, kakor bi bile žive. Tončke je postalo kar nekako strah. Bratcu in sestrici je rekel: 'Vsi moramo biti zdaj zelo pridni, ker Marija z Brezij vedno gleda na nas!" Bratec in sestrica sta molče prikimala. Tedaj pride ata v sobo. Mama mu reče: "Otroci so pravkar sklenili, da bodo vsi pridni. Zato te v imenu otrok prosim: Pe¬ ljiva jih še ta teden v Mariji v Lujan." Te¬ daj so prišli tudi otroci, uprli v ata svoje oči in prosili: "Ata. prosimo, lepo prosimo, tako radi bi šli v Lujan." Tedaj so se ga vsi trije otroci oklenili in z očmi brez be¬ sede prosili. Ata je bil ganjen. Takoj je odločil: "V sredo gremo." V sredo pred velikim romanjem Slo¬ vencev so res šli v Lujan. Peljali so se z avtom. Mama in ata sta se med vožnjo pogovarjala svoje stvari, otroci pa iz av¬ ta gledali na vse strani — hiše, cerkve, avte in konje z velikimi, čudnimi vozovi. Kmalu so se ustavili v Lujanu pred cer¬ kvijo. Otroci so spraševali, zakaj je cer¬ kev tako velika, zakaj ima dva stolpa. Ata jim je vse razložil. Ko so stopili cerkev, je Tončku kar sapo zaprlo. Ni vedel, kaj bi gledal: ali stebre ali oltarje ali ljudi, ki so nosili Mariji prižgane sve¬ če. Ko so prišli pred veliki oltar, so sedli v klop. Mama in ata sta začela moliti, otro' ci pa gledati svetnike v velikem oltarju in lujansko Marijo. Zdelo se jim je vse tako lepo kakor bi bili v nebesih. Ko so se naveličali gledati, so začeli tudi otroci moliti posebno za ata in mamo, ki sta jih pripeljala sem, da bi bila oba zdrava, da bi dolgo živela, potem pa v nebesa prišla- Potem so šli gledat tisto lujansko Ma¬ rijo, ki jo ob velikih slovesnostih vozijo v procesiji z voli. Tonček je videl, da J e prav takšna kakor jo je videl na podo¬ bici: Lepo, pisano obleko ima, na glavi krono in v ozadju žarke. "Otroci, zdaj pa pojdemo k naši brez¬ janski Mariji," je tiho rekla mama. "Pr°' sili jo bomo, da bi Marija kmalu rešila našo domovino. Vi, otroci, pa Mariji z Brezij posebno priporočite tiste slovenske otroke, ki so jih brezbožni ljudje odtrgah od Jezusa in Marije. Spomnili se bomo tudi vseh tistih v domovini, ki trpe po ječah, na prisilnem delu in v kazenskih taboriščih." Ko so prišli v stransko ka¬ pelo, so se vsi počutili kakor doma. Md' rija z Brezij je milo, prijazno gledala nje. Vsi so pokleknili in dolgo molili. M a 306 — -rija pa je poslušala njihove prošnje in jih pošiljala pred božji prestol v nebo. Za slovo so vsi zapeli pesem: Naša Kraljica si, Marija Pomagaj, svoje Srce odpri, Marija Pomagaj! Varuj nas ti z močno roko, da nas sovražnik zmagal ne bo. Ata je vsem kupil za spomin svetinjice in podobice lujanske Marije. Na podo¬ bice je napisal dan, kdaj so bili v Lujanu. Na poti domov jim je pa pripovedoval o Brezjah in o slikarju, ki je naslikal Marijo na Brezjah. GREGOR MALI BOŽJI MATERI Marija, prosim te kar po otročje: spomni se sama, da si mi mama, vzemi me v svoje naročje. Prepevaj mi pesmice, da bom zaspal: v napeve davnine mi vpletaj spomine, da tudi za mene se je Bog daroval. Marija, še nekaj povedal bi rad: Ko spet se bom zbudil, še bolj se bom trudil, da ti boš vesela in Jezus — moj brat. IGOR ZANKE IN UGANKE POSETNICA PRIDA, DARINKA, BARA ŠEGA; ŠUPA. Kateri molitvenik je tem trem gospodičnam posebno priljubljen? ŽALJIVKA ZA BRIHTNE GLAVICE Kdor bo pravilno rešil to uganko, bo dobil sto pesov! “Zdaj pa le hitro misli, Metka!” reče Drejče svoji sestrici, če jo ti prej po- gruntaš, jo poveš ti meni, če jo pa jaz prej, ha jo povem jaz tebi. Sto pesov ni karsibodi” Metka nasloni glavo v dlani nad uganko v “Duhovnem življenju” in čez nekoliko časa Premišljevanja reče: “Saj bi jih že skoraj imela teh sto pesov, pa te pike na koncu stav¬ kov mi še delajo preglavico. — Ti “parkelj”, da bi jih ne zmogla!” — Pa jo je le pogrun- tala. Poskusi še ti! — Rešitev je skrita v na¬ slednjih stavkih: 1. Te ‘preklemane’ “pse” bi pa le rad (a) dobil(a), čeprav nisem še nikdar imel(a) sre¬ če pri žrebanju • ••••••• 2. Kakor mi je ime Metka, sem jo polovico že pogruntala. 3. Ti preljubi število ‘sto’, kako si lepo, pa maj bo to samih bonbonov ali pa .... 4. Ali pa magari tudi pesov, samo da bi bilo zares, ne le za šalo. Rešitve gornjih ugank in desne je treba po¬ slati na uredništvo do 20. maja. Trije izžre¬ banci izmed onih, ki bodo vse pravilno re¬ šili, bodo prejemali celo leto otroški mesečnik “Pastirček”, ki izhaja v Gorici. REŠITVE IZ ZADNJE' ŠTEVILKE 1. Kogar kača piči, se boji zvite vrvi. 2. šiba novo mašo poje. 3. Zveličar gre iz groba, ob moč je smrt, trohnoba. Pravilno so regili: Tomazin Jožica, Haedo; Narjeta Smersu, San Martin; Marija Avanzo, Quilmes; Zora Bajlec, Don Bosco; Barle Janko, Quilmes; Bogomir Cvetko, Berazate- gui; Barle Mila, Quilmes; Bajlec Jožek, Don Bosco; Vida Avgustinčič, Argerich; Tomazin Franc, Haedo. Pomanjkljivo sta rešila: Mika Turk, Mira- mar (je rešila le dve uganki, mesto treh!) in Grilj Martina, Haedo (je rešila: šivano mašo poje). Izžrebani so bili: Marija Avanzo, Bajlec Jožek in Vida Avgustinčič. Vsak dobi na u- pravi lep kipec lujanske Marije. ŽALJIVKA Katere osti ne more skriti otrok svoji ma¬ teri? (l;so-UAW 3 (g) Katere kosti ni imel Adam v raju? (Po¬ zneje pa!) (r)S 03 f-pi.is) KOTIČEK ZA MLADE UGANKARJE Pod tem naslovom bi vam rad, naši mladi ugankarji, zbudil hudo veliko zanimanje in veselje do reševanja ugank. Naredil bi rad iz vas velik krožek mladih ugankarjev. Vem, da imate mnogi veliko veselje do ugank, saj ste me včasih v taborišču kar “oblegali” za nje. Pa pride včasih neki “škrat” vmes, da se ‘ ‘ustrašite” pred eno ali drugo uganko in vr- žete pred njo “puško v koruzo”. Dogaja se namreč, ko dobite “Puh. življ ” v roke, da nekatere uganke v svojo veliko zadovoljnost kar prilično hitro razvozlate. Ena ali druga pa vam pokaže ‘‘rožičke”, zdi se vam pre¬ težka in opustite vsako “vrtanje” po njej. Uganka se vam zameri in tako cesto izostane pošiljatev rešitve ugank na uredništvo zaradi ene same uganke. Da se ne bo to več doga¬ jalo, vam želim podati nekaj napotkov ali na¬ vodil, kako boste lahko uganko zgrabili prav za “rožičke”, da se vam ne bo mogla več iz¬ muzniti, in jo toliko časa ‘‘pestili” in “vr¬ teli”, dokler je ne boste imeli v “žepu”. Nekatere uganke so tako sestavljene, da sami hitro spoznate, “‘kaj hoče”. Treba je sa¬ mo še nekatere izraze ali stopnje potuhtati, da ji pridete ‘‘na vrh”. O takih ni potrebno pisati, temveč lotili se bomo težjih ugank po njih skupinah ali razredih, da se jim boste posameznim mogli in znali približati in jim poiskati “rožičke”, za katere jih boste zgra¬ bili- Predno začnemo s posameznimi skupinami, vas moram opozoriti na neko splošnost, ki se nahaja pri vseh ugankah vseh vrst ali sku¬ pin. Vsaka uganka je namreč, pa naj bo še tako “zapletena”, sestavljena po nekem go¬ tovem redu ali, kakor ugankarji pravimo, ‘‘ključu”, katerega se mora zastavljalec dr¬ žati, kateri je v nekaterih ugankah bolj ali manj jasno podan, v drugih (težjih) pa ga mora reševalec sam poiskati. Ko ste enkrat “našli” “ključ” k uganki, ga ne dajte več iz rok, ampak ga sučite po uganki na levo in na desno, navzgor in navzdol ter počez, dokler je niste ‘‘odprli” in ji prišli do dna. V nasled¬ njih poglavjih vam hočem na nekaterih zgle¬ dih pri že izišlih ugankah in drugih primerih pokazati pot, po kateri boste mogli sami priti do tega ključa. (Se bo nadaljevalo) Martin Radoš SVEČANOSTI VELIKEGA TEDNA V RIMU že več dni prej je bil ves Rim z okolico prenapolnjen. Na ravnini blizu mesta so po¬ stavili več taborišč za moško mladino. Po hotelih, gostilnah, prenočiščih, po samostanih, verskih zavodih in učilnicah je vse zasedeno. Tisti, ki premorejo avtomobile, jih čez noč spremene v spalnice. Na veliki četrtek je prišlo k jutranjim o- bredom okoli 60.000 romarjev. V cerkvi sv. Petra je maševal papež. V spomin na Odreše- nikovo umivanje nog so pred mašo pomili oltar. Po sveti daritvi je papež blagoslovil Rim in ves svet. Popoldne in zvečer so se vrstili običajni obredi, ki so jih spremljali psalmi in litanije. Petek je bil posvečen pokori in molitvi, število romarjev je naraslo na 100.000. Jutra¬ nje obrede pri sv. Petru je vodil kardinal Te- deschini. Niti ena syeča ni gorela, ko so se duhovniki sezuli in leže počastili znamenje in orodje odrešenja. Križ, ki je bil pred njimi, je daroval baziliki sv. Petra bizantinski cesar Justinijan pred 1400 leti. Večerni obredi so se vršili pri sv. Petru, pri sv. Janezu Late¬ ranskem in pri sv. Jeruzalemskem križu. V Jezusovi cerkvi so govorniki 3 ure razlagali trpljenje in smrt Gospodovo. Po svetih stop¬ nicah so verniki kleče častili spomin Jezu¬ sovega ponižanja pred Pilatovo palačo. Ko- lizejski amfiteater je v prisotnih oživljal po¬ dobe prvih mučencev. Mnogo francoskih mla¬ deničev je na tem kraju prejelo sv. obhajilo- Ponoči je na tisoče nosilcev bakel šlo od Ti¬ tovega slavoloka, da obnove prizore na Kal¬ variji. Papeževe maše na veliko soboto se je ude¬ ležilo pol milijona ljudi. Pri gloriji so naj¬ prej zvonovi sv. Petra, nato pa njihovi to¬ variši po sto in sto rimskih božjih hramih oznanili vstajenje. Vijoličasta barva se je u- maknila z oltarjev in slik, 9 5 lustrov je zaža¬ relo. H koncu je Pij XII. množici povedal ne¬ kaj besed miru in ljubezni in vse blagoslovil. Do vrha so se vzpele pobožnosti na veliko nedeljo. Za papeževo mašo se je vsa cerkev soremenila v en sam oltar, tako da so bili sV- daritve deležni tudi vsi verniki na trgu pred cerkvijo. Bučno in razgibano pozdravljanje je sprejelo sv. očeta, ko so ga skozi bronasta vrata na čelu kardinalov in škofov ter v snremstvu častne straže nesli na trg sv. Petra. Pred vhodom v baziliko se je začula himna “Ti si Peter”, nato pa Aleluja. Sv. oče je naj¬ prej molil pred Najsvetejšim, nato na pre¬ stolu sprejel poklonitev kardinalov, potem P a pristopil k sv. maši. Po podelitvi blagoslova ga je spet pozdravilo in spremljalo navduše¬ nje človeškega morja. 308 •— Po evangeliju je imel latinski govor, ki so ? a navdihnile apostolove besede “Daroval se ^ Za naše grehe in vstal v našo odrešenje.” ^osebno je papež naglasil dragocenost Jezn- ®° v eg a miru milosti: ‘‘Iz grenke izkušnje do- . 0 vemo, koliko zločinov, pobojev in vojska Prišlo, ker so ljudje zapustili kraljevsko ®°t, ki jo je božji Zveličar zaznamenoval s sv °jo krvjo. Vsi in vsakdo se moramo vrniti 1,4 to pot in vztrajati v prepričanju, da se mir ae more vseliti v družbo, če ne navdihuje in ** e vodi srca vsakega posameznika. Da do * e £a pride, je treba neizprosno gospodovati ^zmernim in slabim nagnjenjem in jih pod- Vre ži razumu, božjemu načrtu in božji po¬ javi . . Edino od krščanske čednosti moremo ^Pa.ti prenovitve nravnosti in pravične in ure- j e Pe obnove splošne blaginje. Storimo vse, da a svetila v človeških dušah, da bo cvetela v jjiih vsakdanjem življenju in zmagala v druž- *■ ’ Da bi mir objel ves svet, to je papeževa molitev na dan Zveličarjeve zmage Ba d smrtjo. DVA VELIKA DOKUMENTA ■Postno dobo sta usmerila okrožnica “Anni $ac 2e. vi” (Svetega leta) in govor sv. očeta dne III. Proti nemoralnosti. Se Okrožnica je bila izdana 12. marca. Veseli mnogih uspehov svetega leta v prepričanju, bo teh vedno več. Ne manjkajo pa tudi ^'avi, ki s skrbjo polnijo dušo sv. očeta: k' so v Po Pravega miru še vedno ni, pač pa je mnogo ražnosti in nezaupanja, kar pospešuje tek- tisk še posebno s širjenjem pohujšljivih ramnosti Z lažnivimi obljubami varajo v oboroževanju. Največje zlo in korenina j a ®h drugih pa je dejstvo, da tako pogosto z s tOp a na mesto resnice in da služi kot. ro< ije pri razgovorih. Ni malo takih, ki zro Cgi Vero bot na zadevo brez cene, ali pa jo te 0 izganjajo iz družin in družbe, namesto ji^ a Pa povzdigujejo brezboštvo. Pomaga Pes (jgl te e narode in jih podžigajo v mržnjo in upo- in’ predrzno se kršijo pravice Boga, Cerkve človeške narave. Božji služabniki so pre- v.Piani; p r j vzgoji nekatere oblasti ne dopu¬ st* 0 besede resnici, svobodi in veri. Brez (, a| ’u božjega, ki ga daje vera, pa ni mo- urejena družba. Zato morajo duhovniki Sep st . 0rit i. da nahranijo duše ljudi z evan- (j 0 ' ls bim naukom. Ker duhovniki ne morejo O* ljudi in do vseh stvari, jim morajo s otlv . a Sati člani Katoliško akcije z vsemi spo- 8e P°stmi, ki jini jih nudi izkušnja. Nihče Pe Vsi s me predati lenobi. tle jo ''aoramo goreče moliti, da se ljudje vr¬ ti^ ( Hogu jn da se uklonijo njegovim sve- litv Postavam. Posebno učinkovita bodi mo- Pksj. a ofenziva celega katoliškega sveta na ns bo nedeljo 2fi. marca (prevod toga aj te v?br 0 žni ce s te brali v 35. številki buenos- jo ( > ega “Oznanila”). ‘‘Najjasnejša luč, ki s Pozn Se? l e skupna molitev, naj vodi vse do Pe§t a P.i a . da more le božji Odrešenik urediti Pn ne in strašne sPore se z Rima v družbi s p. Prešernom D. j. štum ' Iazovtem OFM, ki sta jim pomagala k a *ju v Španiji. — Slika levo: Zaragoza. sa, da se kot doma sproste, razvedre in po¬ govore o problemih, zanimivostih in zahte¬ vah, ki jih nalaga naš čas. Z blagoslovom nebeške Matere odhajajo dekleta v življenje z novimi spoznanji, okrepljene za vsakdanjo borbo. Zbližanju in razvedrilu so namenjeni družabni sestanki ki imajo ob presenet- j Ijivem gostoljubju častitih sester le to po- i manjkljivost, da jih je malo. Tudi izleti so izredna prireditev, pa zato prijetnejša in bolj zaželjena. žoga zadnje čase počiva, ker daje prednost “višjemu”. Se bo pač morala s tem sprijazniti — vsaj dokler dekleta ne naštu¬ dirajo “Magdine žrtve”, ki bi jo rade oživile na odru. Kot to leto, upajmo, bo tudi v prihodnjem storila Dekliška organizacija vse, da z lju¬ beznijo poveže vsa slovenska dekleta v Bue¬ nos Airesu in okolici v šopek, ki naj, skrbno urejen in negovan, dehti, dasi na tuji zemlji, v veselje Bogu in slovenskemu narodu. — 315 ARGENTINA PRAZNOVANJE VEI.IKE NOČI Vse mišljenje in prizadevanje v zadnjih tednih je obvladala skrb, kako bomo svoje duše dostojno pripravili za praznik Gospo¬ dovega vstajenja. Potrebno je to v teh raz¬ merah še bolj, ko vse javno življenje, okolje ubija misel na duhovnost in pa ker še daleč ni tiste redne duhovne oskrbe, kakor smo je bili kot begunci vajeni v taboriščih. PRIPRAVA NA PRAZNIKE Dušni pastirji so si nadeli kot glavno na¬ logo, da vernikom, slovenskim rojakom, pri¬ pravijo in omogočijo dobro velikonočno spo¬ ved. V to so služile duhovne obnove po več¬ jih središčih ali pa enodnevni obisk duhov¬ nika tam, kjer je skupina manjša ali težie dosegljiva, že na prvo postno nedeljo je bila taka duhovna obnova v Floridi, kjer kapla- nuje za Špance in hkrati pase slovenske du¬ še g. Avguštin To središče se jo lepo izo¬ blikovalo in utrdilo z mesečnimi svetimi ura¬ mi pred prvim petkom, zato je bila tudi ude¬ ležba na duhovni obnovi zelo lepa. Zbrala je novonaseljence iz vseh pokrajin in tabo¬ rišč. pr'šli so ž.e tudi rojaki iz Primorske in opaziti je bilo nekatere stare naseljence. Ve¬ čina vseh udeležencev je opravila velikonočno sv. spoved, in zaključek na prvo postno ne¬ deljo je bil za Slovence doživetje, pa za do¬ mačine dogodek, ker kaj takega niso vajeni. Pridigal je prof. dr. Žakelj iz San Luisa. Ranios Mejia je bilo drugo središče, kjer je isti g. dr. Žakelj s svojimi pridigami nada¬ ljeval naslednji teden; od četrtke do sobote so bili zvečer govori z blagoslovom, nato na spovedovanje, katerega je bilo silno veliko. Saj prav v tem kraju in bližnji okolici živi največja strnjeno naseljena skupina novih naseljencev in jim pastiruje g. Kalan, kaplan v Ramos Mejia. Prav za te dni je prišel v faro novi španski župnik, ki je dober za Slo¬ vence kakor vsakdanji kruh- Mlad, svet du¬ hovnik, ki razume dušo izseljencev, jim omo¬ goča zbiranje in pusti slovenskemu duhov¬ niku veliko svobode za delo med njimi. Ljudi je prišlo zelo veliko, dasi jih je nekaj ve¬ čerov oviral dež in se je bilo bati, da jih n« bo. Posebno lep je bil zaključek, saj so v prejšnjih dneh ves čas spovedovali trije slo¬ venski duhovniki dolge ure. Naselja od San Antonio do Liniersa preko Ciudadele in š e celo zunanje obrobne ul ce Capitala jo zajel ta misijon. Skupina v okolici Buenos Airesa, ki je naj¬ bolj od rok, je ona v Montagrande. Sestav¬ ljajo jo delavci na aerodromu in na javnih delih v Eznzi in okolici ter nekatere žene 'h dekleta, ki so uslužbene na otroški počitni¬ ški koloniji gen. Pistarinija, ter lepo števil 0 družin, ki so se zlasti v začetku v teh krajih naselile. Redne nedeljske službe božje nimajo- ker je skupina premajhna in ker ni sloven¬ skih duhovnikov, ki bi mogli redno na tolik 0 krajev v nedeljo prihajati maševat- Da se tudi oni pripravijo na spoved za Veliko noč, je na praznik sv. Jožefa obiskal ta okoliš 8- Orehar Zjutraj od 8 naprej je bilo spove¬ dovanje do maše ob 10, kjer se je večin* zbrala, v kolikor nekatere žene zaradi otrok niso takoj po sv. obhajilu morale dom° r ' Prav v tej skupini so želeli, da bi vsaj P al " k'-at, na leto bila sv. maša. da bi mogli opr«' viti sv. spoved oni, ki v mesto zaradi služb« ne morejo- V tednu pred tiho nedeljo je bila posve¬ čena skrb vernikom v okraju San Marti 0 ' kjer pastiruje Slovencem svetnik Karel škulh ki živi na župniji kot gost, vesel, da more ' svojem jeziku pomagati rojakom, ki jih j* tam veliko zlasti zaradi bližine industrij*^ 1 edišč. Rpdno vsako nedeljo imajo sv. m**' ki so v tem predelu morda še najbolj ost nodotaknieni od vihre rdeče propagando in f najhitreje novodošlim približali. G. Škulj s an ’ jim je tri dni v govorih pripravljal duše 11 . sv. spoved, za katero sta mu prišla v pom 0 ' iz bližnjega Baliesterja g. Stanonik in g- lič iz mesta- Dolgo v noč so čakali mošk' ' ženske, da opravijo sv. spoved, prišli so ° e Hrvatje, ki živilo v istem kraju, ter ne ^ g teri nemški naseljenci. Kako veselo jih je gledati v nedelio zjutraj, ko so v čistih “ šah okusili srečo božjo ter brez besedi P rl< gali o njej tistim, med katerimi žive. iP S P v tamošnji župni cerkvi, kjer se z novimi v-nci zbere precej tudi prejšnjih naseljence'; osta' 1 s« — - 316 — Prav isti dan so imeli svojo duhovno ob¬ novo slovenski rojaki v župniji San Justo ‘n okolici; že dolgo prosijo za slovenskega duhovnika, pa ga ni mogoče doseči, ker jih škofiji manjka. Morda bodo njih prošnje usli¬ šane v bodočnosti. Tudi tukaj redne službe božje nimajo, pač pa hodijo v bližnji Ramoa Mejia. Za to nedeljo jih je obiskal g- Orehar ' z Capitala. Že od sedmih zjutraj so imeli pri¬ liko za sv. spoved, ob osmih sv. mašo s slo¬ vansko pridigo. Ob zastrtem križu so pre¬ mišljevali ljubezen Gospodovo do grešnikov ‘a že mnogi pristopili k sv. obhajilu. Po sv- maši sta čakali dolgi vrsti moških in žensk Pri spovednici in vztrajali skoraj do poldneva, bo je bilo vse končano. Skoda le, da to pot m bilo mogoče urediti petja, ki so ga še do¬ mačini z veseljem čakali. Istočasno s San Martinom je imel pripravo Q a Veliko noč Lanns. V frančiškanski cerkvi Sv - Obličja (Santa Faz) se je vsak večer od imtka do sobote zbralo več ljudi, ki so po- 2 °rno poslušali prepričljivo besedo lanuškega kaplana g. Markiča. V pomoč za spovedovanje mu je prišel še g- Hladnik, ki je duhovno ob- Q °vo zaključil na tiho nedeljo pri slovenski Sv - maši na Avellanedi, kjer je pristopilo mnogo ljudi k sv. obhajilu. Zelo hvalevredno Je da je prišlo iz tako raztresenih krajev to- bko ljudi po končanem dnevnem delu. Marsikdo, ki že leta in leta ni slišal božje be- ® e de, posebno ne v slovenskem jeziku, je od¬ dajal vesel, da tudi zanj živi še dobri in od¬ puščajoč Bog, kakor ga je učila doma mati 11 domači duhovnik, pa mu je morda tujina °tela to prevpiti. Med splošno duhovno obnovo so pa imeli pobudo SFZ posebno duhovno obnovo sa¬ mi fantje in sicer v Don Boscovem zavodu \ Ramos Mejia. Nedeljo za nedeljo s e tam 2 biraj s eč Bo r ajo v Mladinskem domu, vsaj dvakrat me- Pa na sestankih. Cvetno soboto se jih , e želo veliko sešlo v zavodski cerkvi, kjer so ^meli najprej blagoslov, nato pa jih je v go- ,° r U g. Orehar pripravil na sv- spoved, za ka- g 6r ° so imeli prilike pri treh duhovnikih, ki t ° Vsi imeli zadosti dela. Naslednji dan zju- . ra i Pa so imeli drug del obnove s sv. mašo, ‘katerem jim je kratko spregovoril duhovni Veu a g ’ Mernik; mnogi so še opravili sv. spo- U . b>epo jih je bilo gledati, kako so kakor v Ca krščanskih časih v podzemni cerkvi San rl °s pristopali k sv. obhajilu. h 0 ? a ključek vsem pripravam pa je bil s po- v ^ os IJo Velikega četrtka in Velikega petka Ve B na Belgranu, kjer so se zbrali Slo- m s Ploh, zlasti pa tisti, ki doslej niso mo- Se ^Praviti duhovner obnove in sv. spovedi. Uj a 'Miki četrtek smo imeli najprej uro češče- ie v Sv ' Rešnjega Telesa, VePki petek sv. kri- g Pot. Potem nam je pa oba dneva govoril r ®še *• an 0 t r Pl.i en ju Jezusovem kot ceni od- kri? nja * n 0 vrednosti Jezusove daritve na ko B a v sv - maši. Na Veliki petek je po V* a »em govoru zbor “Gallus” zapel slo- . 1 Pasjon v dr. Kimovčevi priredbi in Ve lik Pesm ' žalostink. Oba dneva in še na 0 soboto se je spovedovalo dolgo v noč. Po sodbi ljudi samih je bilo toliko priprav¬ ljeno za Slovence za prejem sv. zakramentov, da jih je prejel lahko vsak, ki je imel količkaj dobre volje, in priznati moramo, da so k sv. zakramentom zelo prišli, dasi ne vemo, koliko jih je morda le še ostalo brez njih. Tudi nje kliče milost božja, naj opravijo to svojo lepo dolžnost katoličana za Veliko noč, saj imajo časa še do sv. Petra in Pavla- PRAZNOVANJU PRAZNIKOV Tako očiščeni smo stopili v praznik Vsta¬ jenja. Na Veliko soboto dopoldne že, posebno pa popoldne so slovenski duhovniki po po¬ sameznih okrajih obiskali vsa naselja sloven- kih naseljencev v Capitalu in okolici, da so blagoslovili velikonočno jagnje. Z veseljem so ljudje prihajali bodisi v cerkve bodisi v hiše, kjer stanujejo Slovenci, in, spominjajoč se nekdanjih lepih sobotnih popoldnevov, nosili kolače, pirhe in meso v blagoslov. Vsaj ne¬ koliko tudi zunanjega spomina na nekdanje dni. Pa je že prišla ura, ko ja bilo treba k Vsta¬ jenju na Belgrano. Svečano je bila okrašena cerkev, še bolj svečano pa razpoloženje slo¬ venske duše. Domačini so nekoliko čudno gle¬ dali maso ljudi, lci se je zbirala ob sv. Fran¬ čišku, ker sami ta dan posebnih pobožnosti nimajo. Najprej so duhovniki v cerkvi zapeli — 3117 — slovesne jutranjice, nato se je pa razvila pro¬ cesija, ki jo je vodil g. Orehar ob asistenci P. Petelina, Lenčka in Mernika. Zbralo se je toliko ljudi, da so prekosili lansko številko, cenijo, da nad tisoč. Veliko je bilo posebno moških, ki so prišli od daleč, pa tudi ženske so se številno udeležile. Najprej je mož nesel križ, kateremu so sledili moški z banderom Marije Pomagaj, ki so ga prinesli iz Barlete, nato je šel pevski zbor “Gallus"', ki je pre¬ peval med procesijo velikonočne pesmi, du¬ hovščina z Najsvetejšim, za katerim so sto¬ pali odborniki “Društva Slovencev” in Slo¬ venskega katoliškega akademskega starešin¬ stva. Procesijo so zaključile žene in dekleta, otroci so bili pa po Jezusovo pomešani med vsemi- Po vrnitvi jih je morala polovica osta¬ ti zunaj cerkve. Kako lepo je donela pesem ‘‘Tebe Boga hvalimo” za vse milosti, ki smo jih v teh tednih prejeli. Na Veliko nedeljo zjutraj so bile povsod kakor ob nedeljah sv. mašs za Slovence, na Bclgranu je slovesno sv. mašo ob asistenci g. Mernika in Levstika opravil g. L. Lenček “Gallus” je prepeval Mozartovo mašo, katero je nabito polna cerkev z užitkom poslušal®- Podobna je bila udeležba v Ranios Mejil, San Martin in Avellanedi in so pevski zbori, k' dosti doprinesejo ob takih slovesnostih, vs- s'ovesnosti povsod lepo povzdignili. — Popol' dne na Veliko noč pa smo imeli litanije na več krajih za Slovence in sicer v župnijah v Ranios Mejia, kjer se je zbralo čudovito ve¬ liko ljudi, podobno v San Martinu, kjer s° prišli zlasti tudi rojaki iz prejšnjih let, v Qu>l' mesu, kjer kaplanuje g. Malenšek, je tudi z* 1o popoldne zbral slovensko skupino tja Barazategui, v Lanus, v župniji Santo Crist" se je to nedeljo prvikrat zbrala slovenska sk"' pina v takem številu, kakor niso pričakoval'- Frišli so Prekmurci, Primorci in Kranjci, vS ‘ združeni c^rog gg. Hladnika in Markiča, K’ sta jim vosci’a praznike in imela za njih sh"" bratovščine živega rožnega venca. Tako rast e snet lepo središče v okolici B. Airesa, ki ^ 0 gotovo v teh cerkvah zbralo še večkrat vera® slovenska srca. Med verske prireditve v cerkvah sta se leP" podali tudi dve filmski predstavi pred Velik'' nočjo, prirejeni samo za Slovence, in sicer •- sv. Frančišku Asiškem in o Jezusovem trp" IjenJu. ŠPANIJA. Kako smo doživljali praznike v romanske" 1 španskem svetu, ki te dni po svoje praznu' c ; naj povemo študentje iz Madrida. Španija * ,v ta teden res veliki teden. Španci dajo veliK 0 na zunanjost, pa se vendar ne more reči, bi ne bilo v vseh. procesijah, ki se vrs te druga za drugo, tudi notranje vsebine-. Na ve liko sredo se začno, pa trajajo do Velik e ^‘. netka ponoči. Najbolj se s procesijami post®' Sevilla, kjer se nabere v teh dneh o grof"" fuicev. Letos je med drugimi bil tam P lV ' italijanski kralj Umberto, španski radio P® y najavil tudi jugoslovanskega kralja Petra- Madridu niso procesije tako slikovite, so " precej številne. Vsaka četrt ima skoro potem pa je še cela vrsta takih, ki obhod]' ;I glavne ceste v središču. Najlepša je proces “De silencio”,v kateri se na Veliki petek ", noči zbere do 14 procesij iz različnih pred el in se zlijejo v eno. , k( Veliki četrtek je tu velik praznik. * , nedelja pa je že navadna nedelja in vidiš ^ katere že pri delu. Izredno lep vtis " nr ‘ to, da se tudi v javnem življenju pozna novanje Velikega tedna. Oblast je zast° pr® r ^P®"* v vseh procesijah na vidnem mestu. Na četrtek in petek visijo zastavo na po! d r ° voiska in policija nosi orožje obrnjeno ", zdol. Letos je izšla tudi prepoved, da F . t lišča in kina v teh dneh ne smejo 'f" 6 * 1 .^- sporedu nobenih drugih predstav razen ' ske vsebine. ^ Po vsem mestu so bile prod Veliki" 1 o, nom velike akcije za opravljanje d ull0 g 'm" vaj- V kolikor mi je znano iz okolice, j e v #- veliko študentov opravilo zaprte duhovne — 318 je. Glavno težo tega dela nosi španska Kato¬ liška akcija. No škofijskem centru je, kakor bi bilo v panju. Saj so to idealni fantje, če- Prav se včasih težko v vsem znajdejo. Uspehe dosegajo bolj zaradi navdušenja in idealizma, kakor zaradi organizacijskih sposobnosti. ZDRUŽENE DRŽAVE Smrt rev. Miha J. Goloba. Težko vrzel je za¬ dala smrt slovenski duhovčini v Severni Ame¬ riki, ko je poklical Bog v začetku februarja sedemdesetletnega rev. M. Goloba, župnika ha prekmurski župniji Bridgeport, Conn. že 1. 1922 je prišel tja, doma iz štajerske. Ko- ®aj je prišel v Ameriko, je že čez leto dni ustanovil župnijo rsv- Križa, kot slovensko fa¬ ro. še tisto jesen so mu Prekmurci sezidali cerkev, nekaj let za tem župnišče in šolo. Vse življenje je ostal med Prekmurci, ki so ga cenili in res radi imeli. Pogreba pokojnega župnika se je udeležil tudi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. škof dr. Rožman misijonari po Severni Ameriki, odkar se je vrnil iz Argentine, za¬ čenši v adventu preko posta. Vodi duhovne v aje ali štirideseturno pobožnost češčenja sv. ^-ešnjega Telesa. Zlasti za rojake, ki so prišli starejši v Združene države, je velika tolažba Poslušati govore duhovnih vaj v razumljivem slovenskem jeziku. Dr. Jakob Kolarič, lazarist, dušni pastir slovenskih naseljencev v Kanadi, je bi! par ^ui na obisku pri škofu dr. Gregoriju Rož¬ manu v Clevelandu. Vzdrževanje slovenskega semenišča so skle- ai ii Podpirati slovenski novi in stari naseljenci v Združenih državah na posebni prireditvi. Zavedajo se dobro, da bo po par letih sloven- s kim škofijam močno manjkalo duhovskih Poklicev, če ne bomo pravočasno mislili na to. lr eba je začeti z manjšimi, da gredo preko prednje šole v resnem študiju in vzgoji tei tpko gojijo svoj duhovski poklic, ki bi ga Sl cer mogli izgubiti- Dali so zgled tudi dru- 5. 1 «! naseljencem po svetu, ki naj se pridru- Z1 i° izpolnitvi težke naloge škofa dr, Rož- *Uana, da poskrbi Slovencem duhovnikov. Ta jttep so naredili 29. januarja v Sv. Lovrencu . P Priliki zborovanja društev Najsvetejšega 'Ptena, ki bodo to leto priredila Katoliški dan katerega čisti dobiček so namenila po Predlog,, msgr. Omana v korist slovenskih ddentov ki se pripravljajo na duhovniški D °klic. TRST . .Marijino romanje po tržaških mestnih žup- Jah bodo imeli v mesecu maju. Kip, ki bo s ^ e dstavljal Mater z Detetom, bo blagoslovi] k* , Sv ' °če. Pripeljali ga bodo v Trst z leta¬ ti * n mec * kroženjem nad mestom bodo me- Uvabila vernikom, naj Marijo lepo sprej- t e ,0 in S e pobožnosti Njej v čast udeležujejo U Pri Njej iščejo pomoči. Pristane letalo v p e ; ln . U ’ odkoder bodo podobo z avtom pre- do Sestljana, od tam pa z ladjo in ob ŽUn ay i ®°^ nov v tržaško pristanišče. V n 'jah se bo Marija mudila v vsaki po 2 do 5 dni, in kjerkoli bo le mogoče, bo kip nekaj dni izpostavljen tudi v tovarnah v počeščenje. V župniji sv. Vincencija bo 4 dni. a le en dan v župni cerkvi, 3 dni pa v različnih tovarnah. škofijsko semenišče bodo odprli v Trstu, dosedaj so namreč študirali vsi bogoslovci te škofije v Gorici. Prostora je za 150i, a dija¬ kov in bogoslovcev je dosedaj 40, od teh je Slovencev 5 do 8 (študirajo še v Gorici). Zbi¬ ranje sredstev za semenišče vodi KA- Vsak mesec ljudem razdelijo kuverte in prvo nedeljo v mesecu jih vrnejo z zneskom v cerkvi v na¬ lašč za to pripravljeno stekleno omaro. Zbe¬ rejo župnije po 200 do 300 tisoč lir na me¬ sec in so doslej zbrali okrog 80 milijonov, a seveda mnogo še manjka. VSAKOLETNO SLOVENSKO ROMANJE V LURDES PRI BUENOS AIRESU BO TUDI LETOS 28. MAJNIKA, NA BIN KOSTNO NEDELJO. ZAČETEK PRI VOTLINI OB 15.30 K slikam na straneh 315—319. — Pred¬ stavljajo slovenska dekleta na izletu in zavod Ana Maria Janer v Buenos Airesu, kjer se zbirajo. Slike na pričujočih dveh straneh pa prikazujejo dva prizora iz velikonočne proce¬ sije v B. A., dalje blagoslavljanje velikonoč¬ nih edi v Ramos Mejla(na sliki g. Janez Ka¬ lan) in pa veselo družbo pri velikonočnem “žegnu” v Quilmesu, okrog tamkajšnjega slo¬ venskega duhovnika g. Malenška (na sredi). 319 VSrMNA MAJSKE ŠTEVILKE Stran: 257 VSEBINA: Stran: : egorij Rož Slii-., .».o na Golf Mati, zakaj odlašaš (D. man > .. ..... Moja S' mva’ka (Bu ,, k) ... Zaupaj, s. i 'oj! . Marija v cerkvenem letu (KAJ) Marija se mu ji prikazala (Pokorn CM) Romarji k Mariji (Antonov) .... Slepi Marijin muzikant (Mernik) Poromal bom (Srebrnič) . Romar Matevž (Zemlak) .. Pogovor z Marijo (GregorjjMali) . Dekle (Moja srečanja — Trpotec) . . . Nebo je materin objem (Sardenko) . . . žensko lepotičenje in moda (Naša po¬ svetovalnica) . 27 8 častilcem Svetogorske Marije (p. Bren) Ali se bodo protestantje zedinili? (L. L.) Naši misijonarji pod komun ; sti (Kopač) 25S 25S 260 262 26-1 265 267 271 272 27 6 274 277 280 282 286 Tudi čaotung pod komunisti (Janež) Naši salezijanci v Hongkongu (Pavlin) Kako je v Šanghaju (s. Hrastnik in br. Verdnik) .. Kdo je prav za prav misijonar (Sodja) Roka gospodične čen (Pokorn CM) . . . Junaštvo kršč. zakoncev (Pij XII.) . . Dostojanstvo žene (Dr. Ahčin) . Gospod nad življenjem in smrtjo (Dr. Lenček) . 'Majhen grešnik — velika pokora (Kk) Tonček v Lujanu (Gregor Mali) . 206 288 290 291 2 92 294 296 299 301 304 Božji Materi (Igor) . Za naše mlade ugankarje (Radoš) Po katoliškem svetu . Iz zasužnjene domovine . Naše visokošolke v Zaragozi . . . . Slovenska dekliška organizacija . • Med rojaki v svobodi . 307 307 30« 311 313 31 * 316 Fotografije velikonočne procesije so delo , otografa A. Erjavca, one dekliške pa foto DŽ. "La Vida Espiritual” ‘‘Duhovno življenje” je slovenski duhovni mesečnik, ki zdaja konzorcij. — Uredništvo in uprava: Vlctor Mart’ .,0, Bu e nos Aires, Argentina. — Z.i izdajatelja, uredništvo in upravo: Ladislav Lenček CM. — Naročnina: Za Argentino polletna 20 pesov; za inozemstvo letna: USA 7 dolarjev; Kanada S dolarjev; Anglija 5 USA dolarjev; čile 300 čilskih pesov; Itahja 2000 lir; Francija 1000 frankov; Avstrija 60 šil ngov. TARIFA REDUCIRA Concesion No. 2560 Ttlle : s Grafieos "POLIGLOTA”, Corrientes 3114 ZAKAT POJI UT IO 14. MAJA V LUJAN? da da jubezen do Marije; emu varstvu vse rojake in pokažemo svo priporočimo Ni domovino; v vseslovenskem romanju na poseben način izrazimo voljo sodelovati z vsemi sredstvi za vrnitev naroda in sveta k Bogu; izpričamo tudi na zunaj svojo zvestobo Bo¬ gu, Mariji; z udeležbo na romanju dokažemo neomajno predanost katolicizmu; da zadobimo novih moči za premagovanje težav; da se trdneje povežemo med seboj! da da da SPORED ROMANJA: > 7,15 odhod s slov. romarskin lakom s PJaza Once, zgornji kom or, ob 7,42 odhod z ž e leznit