Роиапшм МвтИка ВМ 0,15 КатеаАтЗок Uprava Klagenfurt, Poettacb 115 / UređnUtvo ▼ Kla^enfurtu / Naročnina (ee plača naprej) meeecno z dostavo na dom RM 1,— (vključno 1Ш 0,20 za donadalce) / Odjavo narotb« tega Uatft жа prihodnji meaeo sprejme uprava samo pismeno in le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,08 za milimeter stolpec ... .....________-> Stev. 19. Krainburg, 6. marca 1943. Leto 3. Gaiileiter obiskal Krels SteLn leliki cilj-totalni prirast moči na lihodn „Vsi, ki se priznalo la nas, dokaznlejo glas krvi, dokazujejo, da za vedno spadajo k nam..." Prvi dan dvodnevnega inšpekcijskega potovanja Gauleiterja skozi Kreis Stein (Oberkrain), ki je bil od jutra do večera izpolnjen s pregledovanjem in razgovori, je zaključil dolžnostni apel Kreisa v okrožni hiši. Kreisleiter P i 1 z, ki je izrazil prav posebno veselje nad obiskom Gauleiterja, je poudaril v svojem nagovoru, da vse, kar je Gauleiter že te prve dni videl, dokazuje, da se vse v Kreisu Stein napravljene postojanke energično drže vkljub vsem nasprotnim Btrujam. Pg. Pilz je Gauleiterju svečano obljubil, da bo stranka v tem ozemlju vse storila, tudi če žrtvujejo lastno življenje, da tudi še nadalje deluje z enakim uspehom kot doslej. Nato je kratko govoril zbranim strankinim tovarišem Ritterkreuztrager Major Schmidt, ki je spremljal Gauleiterja na Gorenjsko. Zelo vesel da je, tako je izvajal Major Schmidt, da lahko govori ravno v Kamtnu, ko je pod njegovim poveljstvom toliko K&mtnerjev, katerih zvestoba, hrabrost in požrtvovalnost so vzvišene nad vso pohvalo. 2e prejšnji obrambni boj Kam-tnerjev je podal pravi vojaški vzgled in dokazal, da ne gre za bojevanje v masah, temveč z navdušenjem. Govoreč o namerah Moskve, je opisal Major Schmidt iz lastne- ga poznanja Se enkrat sovjetske razmere, ) ako je bil ta narod tlačen in izsiljevan — milijonska žrtev ljudi za velikansko oborožitev, ki nam je stala nasproti posebno zadnjo zimo. Zaslužni častnik je poročal nato zelo napeto poslušajočim poslušalcem svoja bojna doživetja v Nogajski stepi in na Krimu, posebno o boju za Sebastopol. Major Schmidt je zatrdil, da pričakujejo vsi vojaki na fronti z velikim zaupanjem bodočih bojev in da je njihovo zaupanje neomejeno od dneva totalne mobilizacije domovine dalje. Kreisleiter Pilz se je zahvalil govorniku z obljubo, da bodo tam, kjer so nemški možje, njihova srca vedno bila za zmago. Nato je govoril Gauleiter. Daleč nazaj je posegel in opisoval še enkrat vrsto kriz, ki smo jih morali prestati to zimo, toda iz pro-dirljivih slik, s katerimi je Gauleiter orisal dejanjski položaj, iz opisa težkih situacij na frontah v Afriki in na Vzhodu, so lahko postale razumljive vsakemu poslušalcu težke odločitve FUhrerja. Položaj od bojev pri El Alameinu do Rommlovega umika v Tunis s posledicami angleško-ameriškega izkrcanja v Severni Afriki je Gauleiter tako jasno prikazal, 4a je postala takoj jasna zamisel FUhrerja in Duceja, ki pobija sovražnikove namene — prvič, da se odvrne nevarnost od Evrope; drugič, da se zase-deta Bizerta in Tunis kot neizmerno važna strategična oporišča. Sedaj se je razvil popolnoma nov način vojaških operacij preko širnih in brezmejnih prostorov, je nadaljeval Gauleiter, način, ki je peljal do strate-gičnega spoznanja, da nima pomena, da se operira samo zaradi velikih prostorov; kajti če ne more biti sovražnik v takih bojih popolnoma uničen, napadalec ni nič dosegel, da, sam se podaja v nevarnost krize. In kar se ni posrečilo našim nasprotnikom v Afriki, se jim je posrečilo še manj na Vzhodu. To pa je naSe veliko upanje, da se je oboroževalna proizvodnja tako zelo povečala, da je prekosila vsa pričakovanja FUhrerja. Nafte krivulje proizvodnje se strmo stopnjujejo in бе dolgo nismo dosegli skrajne meje oboroževanja. Vsekakor bo Sel паб oboroževalni potencial v velikanske Izmere, v nasprotju z Rooseveltoyim programom, ki je moral doživeti doslej že toliko polomov. In s tem novim orožjem še nevidne prodprnosti bodo nastopile mnoge nove divizije, da izsilijo odločilni boj proti boljševizmu. To naj pa nikogar ne zapelje, da bi mislil, da sedaj preveč napravimo. Tudi če preveč napravimo, ni to trenutno odločilno. Mi (Nadaljevanje na 2. strani.) FQbrer In kral] Boris sta si brzojavlla Berlin, 5. marca. Ob obletnici pristopa Bolgarije k paktu treh sil je poslal kralj Boris Fiihrerju sledečo brzojavko: >0 priliki obletntce zgodovinskega dne, ko je pred dvema letoma Bolgarija pristopila k paktu treh sil, sporočam Vam, Mhrer, moje in najgloblje Vam hvaležnega bolgarskega naroda najprlsrčnejSe Čestitke. S tem združujem v smislu dolgoletnega trdnega prijateljstva in zveste povezanosti naSih narodov najiskrenejfie želje za Vašo osebno srečo in za srečo junaškega nemškega naroda ter njegovih v ponosnem boju za pravičnejši svetovni red delujočih emagovitlh orožij, Podp. Borise. FUhrer je nato odgovoril sledeče: >Na čestitkah, izrečenih mi brzojavno o priliki obletnice pristopa Bolgarije k paktu treh Bil, se Vašemu Veličanstvu Iskreno zahvaljujem. Navdan po trdnem zaupanju v našo končno zmago in pravično novo ureditev sveta, vrnem Vaše pozdrave z mojimi srčnimi željami ea proapeh z nami po dolgoletnem prijateljstvu povezanega bolgarskega naroda In za Vašo osebno srečo. Podp. Adolf Hitler.« Nadalje sta izmenjala prisrčno sestav-'jftne brzojavke zunanji minister Filof in ReichsauBenminister pl. Ribbentrop, Najboljša darovalna nedella Berlin, 5. marca. Na 6. daritveni nedelji za vojno zimsko pomoč 1942/43, ki Je bila opravljena dne 14, februarja 1943, 1., je bil dosežen doslej najboljši uspeh vseh da-»■itvenih nedelj. Po začasnih ugotovitvah je domovina pri tej zbirki nabrala RM 63,154.398.37. Enaka zbirka lanskega leta je imela uspeh RM 35,130.696.92. Povečala Be je torej za RM 18,023.701.45, to je za 53,30 odstotkov. Hakklla sestavlja finsko vlado Helsinki, 5. marca. Predsednik državnega zbora Vaeinoe Hakkila je kot predstavnik največje stranke dobil od državpega predsednika Rytija nalog, da sestavi vlado. Hakkila je v 61. letu starosti, od 1.1919. člen državnega zbora, od 1. 1926, do 1927. je bil pod Tannerjem minister za pravosodje, Leta 1929, je postal podpredsednik državnega zbora in leta 1936. predsednik eriavnega zbore. Nemški nasproliii napad napreduje Sovjetski napadi severozahodno od Orla odbiti Oberkommando der Wehrmacht je dne 4, marca objavilo: V južnem delu vzhodne fronte sta dež in blato močno omejila bojna dejanja. Nemški nasprotni napad kljub težavnim vremenskim in terenskim prilikam dalje napreduje. Na frontni širini 250 kilometrov stoje naše napadne divizije ob srednjem in zgornjem Doncu, Mesto Slavjansk smo v naskoku zavzeli. Neka daleč za fronto odrezana sovražna skupina je bila prisiljena k boju in razkropljena, Masa 3. sovjetske armade oklopnja-kov je v prostoru južno od Harkova tesno obkoljena in zaman poskuša izpade na vse strani. Hudi obrambni boji v prostoru severozahodno od Kurska so trajali tudi včeraj. Nove, v mnogih zaporednih valih izvršene napade Sovjetov v prostoru severozahodno od Orla smo odbili s težkimi zguba-mi sovražnika. Na severnotunezijski fronti na novo pri- dobljene položaje je sovražnik ves včerajšnji dan zaman napadal. Pri bojih zadnjega tedna smo v severni Tuneziji pripeljali 2110 ujetnikov, odstrelili 68 oklopnjakov in oklopnih izvidnic ter uničili 36 topov. Posamezna sovražnikova vznemirjevalna letala so preletela Severno Nemčijo podnevi, ne da bi metala bombe. V pretekli noči je britansko zračno orožje napadlo za-padno in severozapadno nemško ozemlje. Pred vsem v prostoru Velikega Hamburga in v okoliških podeželskih občinah so nastale večje škode na poslopjih po razstrel-nih in zažigalnih bombah. Prebivalstvo je imelo zgube. Nočni lovci, protiletalsko topništvo zračnega orožja in mornarice so sestrelili 14 večmotomih letal. Neko drugo letalo smo podnevi zbili na tla ob norveški obali. V noči na 4. marec je nemško zračno orožje z razstrelnimi bombami težkega kalibra in tisoči zažigalnih bomb bombardiralo ozemlje Velikega Londona. „Položaj je slabši kol 1917. lela Zanimiva objava o resničnem razpoloženju v Angliji 44 ženeva, 5. marca. V tedniku »New-Yorker t redno priobčevano »pismo iz Londona« sporoča v izdaji z dne 6. februarja, da ni vzbudil sestanek Churchilla in Roo-sevelta velikega veselja med angleškim prebivalstvom in niso mogli dobiti iz komunikeja nobenih upanj za bodočnost. Sprašujejo se, kje bosta dobili Anglija in Severna Amerika vse mnoge ladje, da izvedeta vse ono, kar sta naznanila v Casa-blanci. Razpoloženje — tako piše pisec — j* aedaj izrazito slabo, vsak Londončan >vldi periskop na svojem dvorišču«. Dočim je preje angleška vlada pričenš) s Churchillom zatrjevala narodu, da je popustila podmomiška nevarnost, je sedaj narod prepričan, da je postal položaj izredno resen, yiadi n# yerjam* nič yei, кеж tolike zamolči, in v Angliji se splošno širi občutek, da je položaj slabši kot 1. 1917. Vsak dan bolj spoznavajo, da je morje bojno polje, na katerem se bo vojna v resnični odločila. Da je bilo preveč zamolčanega, se vidi tudi v resnem trudu lorda Wooltona, da se omeji potrošnja živil na v Angliji pridelane proizvode. Munoz Grande - načelnik vojaške vlade Madrid, 5. marca, španski ministrski svet, ki mu je predsedoval Caudillo, je postavil bivšega poveljnika Modre divizije, generalnega poročnika Munoza Grandeja, za načelnika vojaške vlade generala Franka. Dosedanji načelnik vlade, generalni poročnik Moscardo, je dobil mesto generalnega kapitana Katalonija, Voinl polencial pri nas In sovražnikih Naše gospodarstvo se dviga — ono nasprotnikov pada / Svetovnogospodarslta razprava V članltu »Totalna vojna« je opozoril Reichsminister dr. Goebbels na to, da sedanja vojna ni samo po svoji obsežnosti svetovna vojna, temveč da je tudi totalni vojna, kot še nobena poprej. Totalna vojna zato, ker se vodi za biti ali ne biti celih narodov in nujno zahteva združeno moč in skrajno delavnost vsakega rojaka. Toliko slišimo o »vojnem potencialu narodov«. Posebno naši nasprotniki govore veliko o tem. Mislili so, da, še mislijo, da nas lahko premagajo z gospodarskim vojskovanjem. Zato se bomo pečali s tem, kako je z vojnim potencialom pri nas in pri njih. K temu najpoprej eno ugotovitev. Vojni por tencial je zbrana gospodarska moč naroda, vsota dela v vsakteri obliki, ki se izvrši za to, da narod zmaga. Je vsota zakladov v rudnikih in rudekopih, vsota proizvodov zemlje. Da se vse to pridobi, proizvaja in pridela, se mora delati, neumorno delati. Kar se je pridobilo, proizvajalo in pridelalo, se mora predelati v orožje, oborožitev vseh vrst in prehrano fronte. Od naših sovražnikov nameravana gospodarska vojna naj bi nas vedno bolj in bolj odrezala od teh zakladov, naj bi nam odtegnila surovine in. vzela hrano za fronto in domovino. Takrat se je imenovala blokadna vojna. To naj bi nas zopet prisililo na kolena. Proti temu smo se morali boritL To smo izvršili z uspehom. Tako je postala ta vojna totalna, boj orožja In gospodarskih moči. Sedaj na kratko poglejmo, kako je bilo m temi gospodarskimi močmi pred izbruhom vojne in kako je sedaj, po trinpolletnem vojskovanju. Najprej živila: Pred vojno so imeli v rokah naši nasprotniki 75 odstotkov svetovnega pridelka rži, okoli trikrat toliko kot mi. Sedaj imamo od tega mi 58.3 odstotkov, odvzeli smo jim torej skoro polovico njihovih prejšnjih žitnih ozemelj in jih imamo s tem več kot oni. Presnega masla in margarine so imeli oni preje skoro petkrat toliko kot mi, sedaj imamo mi skoro polovico svetovne proizvodnje, 43.7 odstotkov. Naša najvažnejša prehranjevalna podlaga je s tem že sedaj zagotovljena pred vsako blokado. še veliko ugodnejši je položaj glede najvažnejših surovin: Nasprotniki so imeli poprej 68 odstotkov svetovne proizvodnje, mi samo 32 odstotkov. Sedaj je porazdelitev premogovnih bogastev sveta že pomembno boljša. Bavksita, za proizvodnjo iz lahkih kovin najvažnejša surovina, — mi gradimo svoja letala iz lahkih kovin —, so imeli nasprotniki trikrat toliko kot mi, danes ga imamo dvakrat toliko kot oni. Kositra so imeli nasprotniki popreje desetkrat toliko kot mi, danes ga imamo mi trikrat toliko ko sovražne sile. Železne rude so imeli nasprotniki popreje trinajstkrat toliko kot mi, sedaj smo svojo podlago železnih rud več kot popetorili. Kavčuka so imeli oni polnih 100 odstotkov, mi torej nič, raz-ven kemično pridobljenega gumija, danes ga ima naša zaveznica Japonska kot dedič onih 91 odstotkov, s tem devetkrat toliko kot ostali svet. , Te številke ne varajo in se lahko vsak čas dokažejo. Tu ne pomagajo nobeni triki agitacije in nobene laži. Nekoč so nas nazivali nemaniče, to je bilo res, danes pa to nismo več. Vsi ti uspehi pa nas ne smejo zapeljati, da popustimo v našem delu. Odkar se n& Vzhodu bojujemo z boljševizmom, šele vemo, kaj pomeni totalna vojna, poznamo pa tudi svojo moč. Kajti naši vojaki so v šestih tednih premagali Francijo, ki je veljala za najmočnejšo vojaško silo Evrope. Vsi narodi — ne samo evropski — ee morajo zahvaliti našemu Fiihrerju, da je pravočasno spoznal nevarnost, ki grozi od boljševizma. V Evropi se je začel odražati že pred gospc^darskim dogovorom med Nwnaijo, Xtalijci to Jmgonakq мИИ stran 2. — Stev. 19. KARA \\ \ N K F N R O T P: Sobota, б. marca 194.1. za bodočnost, se oblikovati evropski vele-gospodaraki prostbr in tvoriti po zakonih socializma, narodov. Kar se v Evropi že jasno pozna, nastaja tudi v velikoazijskem prostoru. Pod japonskim vodstvom se Jjodo Izvršile tam enake ideje kot tu. Življenjski prostofi ljudi na svetu bodo osvobojeni iz ppljubne sklopitve židovsko-plutokratične-ga dobičkarstva in na novo urejeni po zakonih resničnega socializma. Vse, česar se sedaj v vojni učimo, bomo v miru tudi uporabili. Delovna moč, ki se sedaj uporablja za proizvodnjo^vojnih dobrin, bo potem na razpolago za proizvodnjo blaga za vsakdanjo potrebo. S pridobljenimi surovinami in novimi izkušnjami ga bomo lahko napravili v večjem številu in veliko deneje kot pred vojno. To bo plačilo za z veseljem doprinešene žrtve v vojni. Ne bo tp zlata doba, kot se bere v pravljicah, temneč doba polna blagoslova dela. Kreiswirtschaftsberater G r a g g e r. Britansko klanje med vofnlml ujetniki Stockholm, 5. marca. Strašno prelivanje krvi 30 napravili stražniki nekega tabora na Novi Zelandiji med japonskimi vojnimi ujetniki. Po službenem opisu so tukaj dne 25. februarja izbruhnili nemiri, ker je veliko število japonskih ujetnikov odreklo pokorščino in se baje polastilo vseh mogočih predmetov kot orožij. Stražniki so začeli streljati in v najkrajšem času ubili 48 ujetnikov, 36 pa težko poškodovali. Ganleiler obiskal Kreis Slein (NadaJjevanje 8 1. strani.) moramo samo brez vsake tožbe in navdušeno izvesti od Fiihreria nam dane naloge. Na podlagi številk se lahko nedvoumno dokaže, kaj se še lahko stori s totalno^ mobilizacijo domovine. »Zato sem zelo vzrado-Ščenc, je nadaljeval Gauleiter, >da so se večkratno povečala po govoru Reihsmini-stra dr. Goebbelsa prostovoljna javljenja tudi v področju našega Arbeitsamta. Pri tem se vsekakor trudimo, da vlada tudi v tem primeru princip pravičnosti. Kdor se je doslej odpočil, bo pritegnjen, kdor je pa na svojem mestu že vršil resnično delo, glede tega se bo imelo ozire. Vkljub temu bodo tudi oni, ki danes Se z nekako nevoljo vrše svoje navadno delo^ najbolj ponosni po vojni na svoje delovanje in pozabljena ne bo nobena ži-tev, ki je bila dana za vojno. Ta požrtvovalna preusmeritev pa je korak več k nacionalsocializmu,' končni uspeh pa bo totalni prirast moči na Vzhodu. Danes gre samo za to, kako lahko postanemo na fronti vedno močnejši, kajti odločitev, ki je pred nami, je samo ta: »ali zmagati ali poginiti !« Ob koncu svojih Izvajanj se je obrnil Gauleiter še enkrat do gorenjskega prebivalstva. Zadnji čas se kaže pač zopet po-jačana boljševiška propaganda po gorenjskih morilskih banditih. »Toda ne bomo postali nervozni in bomo še manj opustili kako oporišče, kajti kolikor je na Gorenjskem nemških ljudi, prekašajo te roparske tolpe tako zelo, da imamo položaj trdno v svojih rokah. Oni niti ne slutijo, kako močni smo! Tudi nikdar nisem svojih ukrepov usmeril v to, da se prikupim ali da se potegujem za priljubljenost prebivalstva. Vsekakor pa lahko zagotovim, da bo ravno tako izvedena na Gorenjskem delovna in vojna dolžnost proti boljševizmu v okviru totalne mobilizacije, kot povsod v Nemčiji ali kje drugje. Kdor prekrši ta zakon, se bo ravnalo z njim kot z dezerterjem in bo trpel posledice. Vsi drugi pa, ki se priznajo k obnovi, dokazujejo s tem glas krvi, dokazujejo, da spadajo k nam. Kdor pa sanja o kaki drugi, bodoči državni tvorbi, o tem vemo, da no spada k nam. Veliko je primerov gorenjskih ljudi, ki se priznavajo k redu, o m a h 1 j i v C i pa morajove-deti, dačenebibilonastu, dabi bil boljševizem že davno zavladal v vsej svoji grozovitosti v tej deželi. Zaradi tega sem zelo hvaležen vodstvu tega Kreisa, ki je ustvarilo s svojimi velikimi organizacijskimi uspehi na vseh področjih dejstva, k. so edinstvena v tem okviru. Dokazujejo, da je ustvarjen Reich Adol-fa Hitlerja na redu in čednosti.« la široki from! ob srednjem Done« ' V februarju 886 sovjetskih ietal sestreljenili - Krajevni uspehi v Tuneziji Oberkomm»ndo der Wehrmacht je dne 3. marca objavilo: Sovražnik je znova napadel kubansko mostišče in položaj ob Miusu. Bil je krvavo odbit., Nemški nasprotni napad je v prostoru pri Izjumu na široki fronti dospel do srednjega Donca. Tudi vzhodno od Slavjanska in v prostoru severnozahodno od Harkova 80 naše čete sunile za umikajočim se sovražnikom, odrezale več skupin sovražnih sil in jih uničile. Vtem ko traja jugovzhodno od Orla močan sovražnikov pritisk proti naši fronti, so nemške divizije pehote in oklopnjakov ustavile močan napad v prostoru severnozahodno od Orla, razbile sovražne čete, ki so bile vdrle na glavno bojišče, in ob uničenju 16 težkih in najtežjih oklopnjakov vrgle Sovjete zopet nazaj. Mesto Ržev smo v teku načrtnih premikanj v svrho skrajšanja fronte izpraznili. Zadnje čete, ki so že več dni držale mesto le zasedeno, so se v noči na 3. marec, ko so razstrelile most, čez Volgo, neopaženo odtrgale od sovražnika. • Na ostalih odsekih srednjega in severnega dela vzhodne fronte so se vršili le po-edini krajevni napadi, v splošnem je pa potekal dan mimo. Naprave murmanske železnice so strmoglavna letala trajno razrušila. V mesecu februarju so Sovjeti zgubili 886 letal. Od teh je bil odstreljen 701 v zračnih bojih, 118 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo zračnega orožja, 30 pa čete vojske, ostala so bila razdejana na tleh. Na severnotunezijski fronti smo kljub močnemu sovražnemu odporu dosegli na daljnjp krajevne uspehe. Zračno orožje se j» bojevalo proti sovražnikovim položajem baterij in motoriziranim skupinam. Bojni letalci so napadli luko Tripolis. Posamezna sovražna vznemirjevalna letala so odvrgla v minuli noči bombe na za-padnonemške kraje. Neko britansko letalo je bilo sestreljeno, dva druga pa sta bila zbita na tla ob Rokavskem prelivu. Bojni načrl osi nstanoi/ljen Nemško-italijanski odgovor na Casablanko - Glavni sovražnik: Moskva Rim, 5. marca. Italijanski javnosti je znano, da tvorijo nemško-italijanska posvetovanja, ki se vrše v rednih časovnih presledkih, da se na podlagi vsakokratnega razvoja natačno uglasi skupno vojaško in politično vojno vodstvo osi, železno stanje evropske politike, ki jo oblikujejo. Vzlic temu, in sicer pod dojmom najnovejših vojnih dogodkov — med temi totalne mobilizacije v Nemčiji — sedaj objavljenih razgovorov ReichsauUenministra z Ducejem v Italiji ne smatrajo kar tako za po programu izvršene. Po splošnem tukajšnjem mnenju pomenijo veliko več tako glede vojaškega kakor političnega sektorja. Italijanska javnost je zato mnenja, da so ti dnevi od ^4. do 28. februarja odločilno usmerili skupno vodstvo vojne sil trojnega pakta. V Italiji qe pri tem spomnijo, da se je izvršila v objavi vsebovana proklamacija,, končnih ciljev osovine nekaj tednov po 8ге-'_ č^nju Churchilla in Roosevelfa v Casa-blanki (16. do 24. januarja). Če so pluto-kratski načelniki vlad prikazovali Casa- blanko z izrazom, ki ga je iznašel Roosevelt, kot »Itonferenco brezpogojne kapitulacije«, daje izid srečanja Mussolinija z Ribbentropom odgovor, ki je glede vojnih ciljev sil osi tako jasen, da ga ni moči napak razumeti. Ravno tekom zadnjih mesecev so spoznali v Italiji boljševiško nevarnost v vsej njeni strahovitosti. Zaključek tega spoznanja je, da imajo evropski narodi enega glavnega sovražnika: Moskvo! Če bi se temu nasproti za Italijo zdela krajevno bližja britansko-amerikanska grožnja v Sredozemlju, so vendar v Italiji soglasnega mnenja, da je prva nevarnost Moskva, in da se bo, ko bo ta odpravljena in razbita, hitro in laglje dalo odstraniti drugo ogrožanje. V smislu italijanske javnosti je tudi, Če se glasi v objavi, d^ se vodi voJriS z vso močjo do uničenja sovrčlž-nih bojnih' sil, ker delujejo ravno te bojne sile plutokracij kot neposredna orodja Moskve. Raikrinkanje amqlmke akcije laži Politiki so govorili na številnih manifestacijah v mestih in vaseh Bolgarije Sofija, 5. marca. V nedeljo, kot tudi že prejšnjo nedeljo, so se vršila v mnogih bolgarskih mestih in vaseh ljudska zborovanja, na katerih so govorili ministri, poslanci, vladni uradniki in drugi zastopniki naroda o zunanje- in notranjepolitičnem položaju v državi. Na teh manifestacijah, ki so jih obiskale vse plasti naroda, so se spominjali govorniki druge obletnice dneva, ko se je uvrstila Bolgarija s svojim pristopom k trojnemu paktu v skupnost narodov, ki so si postavili za cilj novo ureditev Evrope na socialni in narodni podlagi. Govorniki so razkrinkali imperialistične načrte Angležev in Severoamerikancev. V Casablanci, tako so izvajali, so si skočili nasproti posebni interesi protinaravnih zaveznikov. Anglija hoče še nadalje vladati svet, USA bi se rada vsidrala v Afriki in imajo enake načrte za svetovno gospostvo in oojjšcviki si končno hočejo podjarmiti ves svet pod geslom »svetovni boljševizem«. Zoper te »osrečevalce sveta« se bore Nemčija in njeni zavezniki. O izgledih uspeha druge fronte v Evropi je izvajal bolgarski trgovinski minister na manifestaciji v Varni: »Obalo zapadne Evrope čuva nemška oborožena sila, na pirenejskem polotoku sta se združili Španija In Portugalska v obrambno zvezo. Tako bo uspeh samo drugi Dieppe, kajti bolgarske obale so spremenjene v trdnjavo.« Minister je poudaril, da so Angleži za bojevanje preslabotni In so poskušali zato zasejati med posamezne narode spore, da lahko boljše vladajo nptranje sprte dežele. Tudi govorniki na drugih manifestacijah so razkrinkali angleško politiko laži. Vse te manifestacije so bile enodušno priznanje bolgarskega naroda k politiki osovine. Soljelski snnki kriaio spodleteli Številke njetnikov naraščalo - 19 britanskih bombnikov sestreljenih Srbsko drtavno gospodarstvo za leto 1948. Je uravnovešeno z . 8.480, 000.000 Din. Med Izdatki odpade na državno upravo 548,000.000 Din Ih na ■ mestne samoupravne korporaclje 300,000.000 Din. Pri dohodkih «o udeležena sploSna državna uprava z 2.469,000.000 Din In državne samoupravne . korporaclje ■ 4^10,000.000 Din. Oberkommando der Wehrmacht je dne 2. marca objavilo: Na južnem delu vzhodne fronte je bil včerajšnji dan v znamenju nasprotnega napada. Smela napadna podvzetja nemških čet so razbila ob spodnjem Kubanu skupine sovražnih sil in preprečila priprave za napad. Kljub težavnim vremenskim, in terenskim prilikam smo v prostoru pri Izjumu zavzeli številne nove kraje. Nekaj razkropljenih sovražnih čet smo ugonobili. Številke ujetnikov In plena nadalje naraščajo. Na bojišču so med številnimi mrtvimi našli poveljujočega generala 25. sovjetskega zbora oklopnjakov, generalnega majorja Pavlova. Na bojišču zahodno od Harkova do severno od Orla in v odseku južno od Ilmen-skega jezera so se tudi včeraj izjalovili z visokimi krvavimi z gubami sovražnikovi sunki in poskusi prodreti. Mostišče Dje-mansk jugovzhodno od Ilmenskega jezera, ki so se vanj zaletavali Sovjeti skozi 14 mesecev z ogromnimi zgubami ljudi in materiala, so nemške čete zapustile po načrtu. Že dolgo pripravljena preložitev nemških vrst se je izvršila korak za korakom, ko so bila pravočasno odpeljana nazaj vsa orodja in vsa orožja. Izpraznitev sama se je izvršila, ne da bi jo sovražnik oviral. Na severnotunezijski fronti so včeraj na novo napredovale nemško-italijanske čete, FUhrer je dne 27. februarja podelil Ob«r-leutnantu Wemerju Baumgarten-Cruslusu, vodji bataljona v nekem westfalskem motoriziranem polku grenadlrjev. odlikovanje Eichenlaub zum Rltterkreuz des Elwrnen Kreuzes. Po koninovelj:vvni!i UROtovItvah danaSnjega dne se je povijalo Število pri napadu na Berlin v poročilu OKW javljenegra Števila 19 sestreljenih letal Se za dva, torej vsega skupaj na 21. Kakor poroda DomeJ, je uspelo вгабпети orožju vojske, ki je bUo poslano v Burmo, v zadnjih treh mesecih sestreliti ali na tleh unl« čiti 235 sovražnih letal. Generalni major Sato,je Izjavil pred japonsko spodnjo zbornico, da bo japonska oborožena sila podvzela vse, da odstrani boljSevizem iz Velike Azije. Moč komunističnih boljfievi-ških sil cenijo na okrog 500.000 do 600.000 mož. Proti tem se bojuje japonska oborožena sila ravno tako uspešno kot proti komunističnim organizacijam In celicam. Prejšnji zunanji minister Cunggklngške Kitajske Chen Yn Jen je s tremi drugimi prejšnjimi ministri čungkingSke vlade prestopil k vladi v Nankingu. Skladno s prejšnjo l7.Javo je ministrski predsednik Rangell v ponedeljek sporočil pred.scd-niku finske republike, da mu sedaj ob zadetku nove poslovne dobe člani vlade stavijo svoje položaje na razpolago. Predsednik republike je vlado pooblastil, da vod! posle dalje, dokler ne bo sestavljena nova vlada. Ministrski predsednik Salazar je Izjavil pred \ poslanci portugalske narodne skupščine, da je nevtralnost Portugalske natančno pretehtana in da jo je zato treba tudi zanaprej vneto obdržati. Na grozno silo nemške obrambe pr.ed bombniki opozarja letalski dopisnik lista »Dally Mail*, ki se je bil pred tedni udeležil briton-skega zračnega napada. On pravi, da je Nemčija po protiletalskem topništvu najmočneje zaščitena država na svetu, v kateri najbolj napreduje gostota kakor sigurnost zadetkov. Anglija je doslej zgubila vsega skupaj 2000 bombnikov, v prvi vrsti, ker protiletalsko topništvo tako izborno pogodi. NebruSenl diamanti v vrednosti 50.000 funt-Sterlingov, ki so jih v novembru poslali iz Londona v Palestino, niso dospeli In se smatrajo za zgubljene. V eeveirnoamerlSkem senatu so vložili predlog, po katerem bi naj postala končnoveljavna lastnina USA oporišča, ki jih je Velika Britanija prepustila Zedinjenim državam v zakup. čilski predsfdnlk RIos je odklonil drugo Rooseveltovo povabilo, naj ga obišče v maju, in izjavil, da mu je ob tem določenem roku obisk nemogoč. Nova poročila- iz srednje- In južnoameriških dr4av govore o težkih gospodarmklh udarcih, kl so jih zadoblle radi Rooseveltovega vojnega kurza. »New York Herald Tribune« hvali m»rqkan-ske čete, tako zvane Goums, čeS da so oblečeni v francoske uniforme in obuti s čevlji Iz sukna, da se laže priplazijo do sovražnika in da se »pečajo izključno s prerezanjem vratu nemškim in italijanskim stražam, pri čemer so britve in sablje njihova ^dina orožja«. Sovjeti se trudijo, da zboljSajo svoj katastrofalni prehranjevalni položaj z nakupi v Indiji. Člani sovjetskega konzularnega zbora in sovjetskega trgovinskega zastopstva so sprejeli od svoje vlade navodilo, da forsirajo Izvoz živil Iz Indije v Sovjetsko unijo. Kakor javlja angleška poročevalska služb«, so zasegli v Egiptu veliko množino opija. S sedežem v Al/.lrju je bila ustanovljena komisija angleSko-severnoameriSkih strokovnjakov, da pokrene priprave za načrtno raziskovanje Francoske Zahodne Afrike glede zemeljskih zakladov, zlasti glede volframa, Ta komisija se bo podala tudi v bivše nemAke kolonije, v Kamerun in Liberijo. Predsednik severnoameriške trgovske zbornice v Argentlniji je sporočil argentinskemu državnemu poglavarju Castillu, da v bodoče Zedinjene države ne bodo več mogle dati na razpolago ladijskega prostora za blagovni promet z Argentinljo. Nek žl«l je hotel vtihotapiti čez bolgarsko mejo 2000 dolarjev, nek drugi žId je nosil pri чеМ iferimpt?. ki jih je učinkovito podpiralo zračno orožje. Le-to je z dobrim uspehom napadalo železniške cilje v sovražnikovem zaledju, na-kladne naprave in ladijska pristajališča v B6nu. Nemški lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja so na Sredozemlju sestrelili enajst sovražnih letal. Britanska letala so v včerajšnjih nočnih urah prodrla do Berlina in odvrgla razstrel-ne in zažigalne bombe na državno glavno mesto in okoliške kraje. V stanovanjskih četrtih in na javnih poslopjih so nastale škode po zažigalnih in razstrelnih bonibah. Prebivalstvo je imelo z gube. Nekaj sovražnih letal je s posamič odvrženimi bombami napadlo zapadnonemško ozemlje. Nočni lovci, protiletalsko topništvo zračnega orožja, pomorsko topništvo in predstraž-ni čolni 80 sestrelili 19 večinoma štirimo-tornih letal. Na morju -ahodno od Norveške Je bil t bombami zadet in poškodovan nek britanski niSilec. Vfriit »nd Orudii NS.-GiUTcrli)t und DrudicrcI Kirnica GmbH.. KlMtefut« - Veriti.lelur: Dr. Emil Heiljin (im W«hrdUiift) - HtuptichriflltUfri Frl«dridi Horttmtna. — Zunelt iti Лмс1(сп11|1( Nr. I Bobote. в. marca 1948. KABAWANKEN BOTE stran 8, — štev. 19. Oklopnl posad v KSrotna Klagenfurt, 5. marca. V preteklih dneh ■o se vršili obratni apeli za rudarje v kam-tnerskih rudnikih rjavega premoga. Po otvoritvi je govoril Kreisobmann der DAF Rink, ki sam izhaja iz rudarskega poklica — pred kratkim je bil še višji nadzornik v nekem karntnerskem rudniku železa; zato so njegova izvajanja posebno zanimala poslušalce. Nato je javil Betriebsfuhrer, da eo njegovi uslužbenci pripravljeni opravljati oklopni posad. Ko so rudarji sedaj v nedeljo dne 21. februarja opravili prvi oklopni posad v La-vantallu, so pokazali, kako bistro doume-vajo potrebe časa in kako zelo so pripravljeni z dodatnim delom pomagati, da se kujejo orožja, ki bodo ž njim naši vojaki iz-vojevali končno zmago. Pri tem prvem oklopnem posadu se je pokazalo, da so že itak dobri dnevni izkop prekosili za 126 vagonov premoga. Dolina Lavanttal je po pravici lahko ponosna na to vojno storitev svojih rudarjev. ; Na stotine mrtvih v morja Lizbona, 5. marca. Newyorški poročevalec lista »Daily Mail«, don Iddon, poroča o pogovoru z enim izmed amerikanskih pomorščakov, ki se je udeležil rešilnih del pri dveh velikih ameriških potniških in tovornih ladjah, ki so jih pred kratkim potopile nemške podmornice v Severnem Atlantiku. Amerikanci so priznali, da je bilo takrat nad 850 mož mrtvih. Ameriški pomorščak je izjavil, da je na navedenem mestu videl več sto mrličev, ki so bili zmrznjeni in ki jih je morje zanašalo sem in tja. Njih število je bilo tako veliko, da jih ni bilo moči iteti. Čeprav je bil konvoj potopljen ponoči in BO rešilne ladje že zarana dospele na mesto potopitve, ni bilo mogoče, rešiti še koga živega. Številni utopljenci niso bili niti oblečeni ; poskočili so bili v ledeno vodo, opremljeni samo z rešilnim pasom. Dejstvo, da tolikim sto brodolomcem ni bilo mogoče, rešiti se v čolnih aH na splavih, kaže na to, da Amerikanci niso imeli zadostnega števila rešilnih čolnov na krovu ali pa da BO rešilne naprave pomanjkljivo funkcionirale. 216)6 kot morilci In saboterji Sofija, 5. marca. V Sobranju je izjavi bolgarski minister za notranje zadeve Gra-bovski, da bodo v bodoče izdani ostrejši ukrepi proti Židom. Po vsej Bolgariji so ustanovljena koncentracijska taborišča le za Žide. V teh taboriščih bodo iz vseh delov Bolgarije zbrali Žide, ki so sumljivi in razširjajo govorice. Policija je namreč dognala, da je pri vseh aktih sabotaže in umorih, ki so se zlasti v zadnjem času pomnožili, imela glavno vlogo neka skupina Židov in Židinj. Policija je tudi v nedeljo preiskala nekaj četrti v Sofiji in zaprla židovske sabo-terje. V zadnjih dneh je policija napravila racije v Krajih Ruse, Tasardjik in Gebrovo. Dnevno povelje Duce|a Italllansklm četam vrnivšim se z vzhodne fronte Berlin, 5. marca. Duce je izdal o priliki povrnitve italijanskih .čet z vzhodne fronte, ki se v domovini odpočivajo in bodo na novo organizirane, sledeče dnevno povelje častnikom, podčastnikom in vojakom osme italijanske armade; >V hudih bojih ste ob strani nemških in zavezniških armad na sovjetski fronti neštetokrat brez primere dokazali svojo žila-vost in svojo hrabrost. Borili ste se zoper , številčno premočnega sovražnika do skrajnih mej možnosti in ste blagoslovili zastavo svojih divizij s krvjo. Od »Julije«, ki je več dni zadržala prvi val boljševiškcga napada, preko »Tridenti-ne«, ki si je priborila v enajstdnevnih bojih pot skozi sovražne obkroževalne postojanke, do »Cuneese«, ki je zvesta svojim tradicijam gorskih lovcev vzdržala do zadnjega, zaslužijo vse divizije, da so imenovane v dnevnem povelju nacije. Tako ste se žrtvovali, borci divizij Ra-vena, Cosseria, Pasubio, Vicenza, Sforzesca, Celere jn Torino, katerih odpor pri Har-kovu predstavlja list slave, in vi čmosrajč niki odredov »23. marec« in »3. januar« ki ste žrtvovali svoje tovariše in tovariše šf drugih edinic. Pomanjkanje, trpljenje, ved ni pohodi so izredno preskusili vaše telesne in duševne odpornosti. Samo v svesti si svojih visokih dolžnosti in gledajoč sedanj' položaj domovine ste jih premagali. Nič manj težke niso bile zgube, ki Vam jih je prizadejal boj zoper boljševizem. Toda Slo je in gre za to, da se brani tisočletna evropska kultura zoper moskovsko barbarstvo. Častniki, podčastniki in vojaki, brez dvomno ste čutili s kako velikim gibanjem in kako vzvišeno vero v končno zmago je zasledoval italijanski narod faze velikanskega boja in kako zelo ponosen je na vas.« S pozdravom kralju se zaključuje dnevno povelje, ki ga je podpisal Mussolini in je izdano v italijanskem glavnem stanu. Konferenca zoper lakoto Roosevelt hoče izsiliti svolo zopetno Izvolitev - Angleška agitacija udarja po lastnem narodu > Stockholm, 5. marca. Rooseveltova agitacija trobi v skladu s pripravami njegove ponovne predsedniške kond^^ature krepko reklamo za novo konferenco zaveznikov, ki naj se vrši dozdevno za posvetovanje o svetovnih gospodarskih vprašanj v Washing-tonu ali kje drugje v USA. Medtem ko so doslej izjavljali, da naj služijo posvetovanja predvsem za razčišče-nje obnovnih možnosti po vojni, govore sedaj o razpravljanju prehranjevalnih vprašanj, ki vse udeležence zelo zanimajo. V kolikor ne gre za čisto Rooseveltovo poli- tiko, hočejo pač poskusiti, da začnejo z odstranitvijo precejšnjih prehranjevalnih tež-koč, katere ima že en del zaveznikov, drugi pa so tik pred njimi. Iz odbora za zunanje zadeve washingtonskega senata je bila objavljena izjava Stettiniusa, šefa posojilnega in zakupnega gospodarstva, po kateri so poslale Zedinjene države od marca 1941. dalje »zaveznikom« štiri milijone ton živil in drugega, od tega 2.9 milijonov ton Sovjetski uniji. Stettinius je pripomnil, da je prehranjevalni položaj Sovjetov sedaj kritičen in bo v doglednem času Se slabši. Po- 'Ogledniška četa napreduje na srednjem odseku v zhodne fronte Sedaj se zavaruje povratek. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Slickers, A ti., M.) Oko izvidnika, ogromni fotografski aparat za letala, vgra-de tih pred poletom na izvidniško letalo. (PK.-Aufn.; Krie^sber, Ohmayer, A ti., M.) leg tega pričakujejo v Severni Afriki prehranjevalne težave in nemire velikega ob- • sega, kjer so Angleži in Amerikanci, kot povsod, močno zbegali gospodarsko življenje. Tukaj kot povsod drugje je prišla z njimi lakota. Celih 9300 ton je bilo baje uvoženih za civilno prebivalstvo, toda že sedaj naznanjajo, da se bodo prihodnje živilske dobave komaj nadaljevale. Kajti podmomiška vojna je velikega pomena. Severnoameriški mornariški minister Knox ravnokar zopet označi število nemških podmornic, ki stalno poslujejo, z več sto. Hotel je s tem anglosaški javnosti sporočiti, kako pereče je postalo vprašanje podmomiške vojne. Če je dostavil, da je podmomiška vojna trenutno »precej stabilna«, pomenja to nehoteno lepo priznanje sovražne strani našim, podmornicam, katerih stalno potapljanje se razvidi dejansko iz številk o potopitvah, katere so bile možne kljub slabemu vremenu. Sovjeti trpe hudo pomanjkanje Posebno važna so ameriška namigavanja na prehranjevalno stisko Sovjetov. Doslej so prispele v zunanji svet o teh dogodkih le redke vesti. Angleška stran pa potrjuje, da je bil eden izmed glavnih motivov sovjetskih ofenziv v tej vojni zopetni pridobitev prehranjevalnih ozemelj. Angleška poročila iz Sovjetske unije poudarjajo, da me obljublja masam kot plačilo za njihovo pomanjkanje in napore »takojšnja osvoboditev iz stiske in lakote«. Vse priprave za po-setfev zopet zasedenih ozemelj so že pokre-njene. S tem bi radi zvabili Sovjete glede nadaljnjih dobav na konferenco in pri tem poskušali dovesti do izravnave med zavezniki, eventuelno tudi o drugih vprašanjih. To naj bo potem veliki uspeh Roosevelta za početek njegove nove volilne kampanje. Werner Lilling: Mali slovar NSDAP Fflbrer o nalogah stranke in države Fiihrer je proglasil, da veljajo kot' Gliederungen stranke: die Sturmableitung (SA), die Schutzstaffel (Ц), das Natibnalsozialistische Kraftfahr-korps (NSKK), das Nationalsozialistische Fliegerkorps (NSPK), die Hitlerjugend (HJ), der Nationalsozialistische Deutsche Studentenbund (NSDSTB), die Nationalsozialistische Frauenschaft (NSP). Gliederungen so organizatorični in pravni deli stranke NSDAP. 6. Angeschlossene Verb&nd« (Pridružene skupine) Fiihrer je proglasil zaangeschloe-sene Verb&nde (pridružene skupine) die Deutsche Arbeitsfront (DAF), die Nationalsozialistische Volkswohl-fahrt (NSV), die Nationalsozialistische Kriegsopfer-yersorgung tvorbe ali zablode nacionalsocializma v du« ševnih izjavah stAnkinega življenja. Zato morm enotna Izravnati celotno delo sve-tovnonazomega šolanja pri stranki, izobraziti učne moči, pripraviti učno snov in izdelati učni načrt. i (Dalje prihodnjič.;^ Selte 4. — Tfr. 19. KARAWANKEN BOTE Samntsx, в. Miirr Sidienmg des eutop&isdicn Lcbcnsraumes Die Well erkennt das Ziel der Achse »Hnrmonie, Verlronen, Kiorheil und Enlschlossenheil" — Echo zam Ribbentrop-Besuch in linlien Klagenfurt,, 5. Mara. An der klaren und ein deutlgen Erklarung, die nadi dem Bcsadi des ReldisauBcnministers v. Ribbcntrop bcini Duce Italiens abgegcben wurde erkcnnt die Welt neuerlldi, daB die Adisenmadite In dieser gesdiiditlichcn Stunde die Interessen ganz Kuropas vertreten, dag hcute in seiner Gesamthcit von der VerwDstung dnrdi den Bolschewismus und durdi den Imperiaiismus der angeisadisischen Staaten bedroht isf. Die VSIkcr Enropas wlssen, dafi sie, einma! von der piutokratisdicn Ausbcutung, dem Schredcen des Bolsdiewismas und der (iidisdicn Hetze befrelt, Teilhaber cines europaischen GroBraumes sein werden,' der die Grand-lage eines glOddidien Lebens fur alle sein wird. Verniditang des Bol^chewlsmue nnđ die Aufriđitunj! einer neufn europiiisdicn Ordnung heraus ,,ABC" hcbt In einem Leltartikei die BedeutuDj; des Вс-euchcs des'RciđiMuBenministers.ln Itaiien hervor. dcr crnem den Willen dft Ađisenm3chte beieujit habe. bis rnr VcrnlAtnng def Bo!sdicw!*nius ппЈ bis rar endgOltlgen Bcseitljtnti)! der t3dlichen Gcfahr ira liSmpfcn, die Europa drohe. Beigrad: Klarheit steht se^en Konfusion ..Novo Vreme" atellt in einem eigenen Kommentar die Bcdeutung des Zuwrnmentreffens Duce—Ribben-trop den Zusammcnkfinften der Staatsmiinner der Antiachscnmachte ;e%eniiber. Unter den Achsenmach- Rom: Das (aropilsdic Problem wIrd ;el3»t Der dlplomatlsdie Konrespondont der ..Ajjeni'« Stefan!" nlmmt n. «. m!t folgcndcn Ausftihrunjcn zu dcm vlertajigen Besuch des RcldisaiiRcnmlnistcr« In Itaiien Steliung: Die feierliche und ausdrfiAIiche Erklarnnj;, der-mfoljc die yroRcn und kleincn Viilkcr Europas ohne TorjefaBte Mclnung eber dieses Namen: wiird'g, eln eldieres Dasefn In einer Atmosphere jjefjenseitijer Zusammenarbclt und des Fortsclirittes zu^esichert erhalten bcdentet einen friscbcn I.uftzus- Die ^roBen Filbrer Hitler und Mussolini hsbcn s!cb mit dcm-»clben Gerpchtiskeitsempfinden und derselben Sorjj-falt. mit der sie die Probleme ihrcr Inncrcn Vcr-antwortons stellten und ISsten. die weitcrreicbenden, aber ebenso !i*sbareji Probleme der europaischen Revolution und Kinheit jjestc'lt. Die Majlichkelt einer alljemeinen Ausrichtun; der Volker Europas muG je-fchaffen werden sie wird nicht nur politischen. »on-dern arch soziaten Charakter irajcn niussen. Die eiiropHische Einheit scbafft damit rinen neuen Tvpus der Zivlllsstion. Bel der Darchfnhmnj »cincr Auf-jabe finder Mussolini die tatkrafti^ste und macht-vollste Mitarbeit bei dcm srofien and kler blickenden Eurorlier Adolf Hitler. Die Verlautbarnnz uber die tTnterrcdunj des Duce mlt ReichsauRenminlster von Ribbentrop hat. wis ..Piccolo", das Mittajsblatt des .Giomale d'ltalia". fcststellt mit einem Sthlape die Gcriichte und Wun.sch-trSume dcr fcindlichcn Agitation r.erstort. ..Regime Fasclsta" erkliirt. die Definition der Nen-o'dnurj in Europa nach dem Sle?e der AchsenmSchte stelle eine klare Verpflichtung dar. die sich In den bohlfn. Ifienerischcn Versichernneen dcr Atlontik-Charta nijd nndercr anjelsiichsisdier Pnpicrfetzcn entjjcsenitellcn • PrcRburg: Kompromifiloser Kampf und Slege^wlIIc Die Ergebnisse der Bcsprcchunsen ?.wLschen Ribbentrop nnd dem Duce werden. so schrcibt „Slovak", sichcr auch diclenlpen zur Bcsinnunj frinjjcn, d'e an den МепанП1Јч Euronas im Intcres'f aller den Kontinent bewohnendcn Volker nicht slaubon wollcn. ..Gardista" unterstreicht den kompromiRIosen Kampf- nnd Sleyeswillen der aus dcm Kommnniani flber die fferntnnsen In Ttallen hervoroeht und die %cts»(he daR nnter den VSlkem Europa: (ede RivalitSt um die Vorherrschaft fehlt. Budapest; Herstellunj jeslcherter Сгепхел In »nsfahrlichen Asentur- und Ei^enberichten ihrer Korrespondenten berlditen die Zeitungen liber alle Finzelheiten der bedeutunjsvo'Ien Besprediunjen Die Zeitunjen brln«en In den janzseltlfen f'berschriften anf den TItelblHttem die S'nneebnng dieser hoeh-wichtljen deutsch-italien'schen Bejjennrnj klar zum Ausdruck Indem besonders unterstricb'-n wird daR das Kriejsziel der Achsenmachte die Wiederberstel-Itmg dcT gesicherten- Grenzen im jrofieuropJlschen Ranm kt. Bukarest; Klare SolldaritSt mit Deutschlanđ 7u dem Besuch des Rcich'auRenm'nisters In Itaiien sdireibt Porunca Vremii" Itallen fahre fort, seine ongebrochene k3mpferische Energie vor ellem aber seine klare Solidaritat mit Deiit.schland zu be-weisen. Wenn die Allllerten mit alien Mitteln ve'r-iudit batten. Deutsdiland zu Isolleren und unklucer-weise eine angebllch« Italienlsdie Schwache voraus-jesetzt bitten dann sel sowohl von la pan wie letrt von Itaiien all diesen jrundlosen Prognoscn mit Ent-achledenhelt entgcjengetreten worden. Der Besueh Ribbentrops In Itaiien echlleBc dieses Kapitel des diplomatisdien Wahnwitzes der Knglander und Ameri-kaner ab Madrid: Bis zur Vcrnlchtunj des Bolschewismus Samtllche Madrlder Dienstagmorgenzelrnngen stel-!en als Ergebnis der Relse des deutschen AuRen-ministers nedi Itallen die Bereltschaft der be'den Lander zur Fortfiihrung des Krieges bis zur volligen ten herredie voile Hannonle. Vertraaeo. Klarheit nnd Entschlossenheit wghrend bei den Vcrtrctem der Plutokratle und dea RoUchewismtu nur ledwmal die Olsharmonien Uncnt.idilossenheit Unau(rtchii%kel( und Konfuslon In leder Hinslcht zu verzcichnen del. Die todliche Gefihr dcr Bolsdiewisierung Europaa werde um leden Preis gebannt werden. Helsinki; Neoordnung — GrundUge Earopis ..Helsinkgin Sanomat" wie audi die Obrigen finni-schcn Dialler stellcn in 14-en eistcn Betrechiungen zum Erjcbnis dcr deutsdi-italienischcn Besprcchunjcn die neue Ordnung alf Grundlj^e einer ge.iicherten Exislenz fiir »lie cnropi'scher Volker voran. wie das letzt bei dem Besuch des RcidisauBenminister« zum Ausdruck gebradit worden soi. Kepenhagen; Volllge Einigkeit der Adisenmiiclitt In den Besprechunjen des Kommnniquis liber die Italicnrcise dc.% ReidisauSrnministers wird in der diiniichen Pres.^e iiberejnstiramend die rollige Einigkeit der Achsenmiichtr iiber die Kriegfiihrung wie flber die Neuordnung Europ«» hervorgchcben und in Gcgensstz %n den andauemden Dilterenzen und Mel- Harte Abwehr nordwestlich Kursk Kampfhandlungen an der siidlidien Ostfront durdi Regen und SAIamm bchindert Au» dcm FGhrcrhauptqunrtier, 4. Marz. Da» Oberkommando der Wehrmaeht gibt bckannt: Im sudlichen Teii der Ostfront haben Regen und Sdilamm die Kampfhandlungea stark ein-gfschrankt. Dcr deutsdie Gegenangriff madit trotz schwfe-rlpcn Wetter- und GeISndcverhaltnIssen welter* Fortsdirittc. Auf eincr Frontbreite von 250 Kilometer stcl:en unsere Angriffsdivisionen am mitt-Icrcn und oberen Donez. Die Stadt Slavfansk wurde im Sturm genommen. KIn welt hinter der Front abgeschnlttener feindiidicr Verband wurde zum Kampf gesteiit und zersprcngt. Die Masse der 3. sowjctisdien Pnnzcrarmee 1st Im Raum sudlidi Charkow cng einRcsdilossen und versucht vcrgcblidi, nacli alien Richtungen liin auszubredien. Die liarten Abwehrkfimpfe im Raum nordwest-iidi Kursk filelten audi am gestrigen Tage an. Ncue in vieien Wclicn hintereinander gefOlirte fngriffc dcr Soviets im Raum nordwcstlidi Orel warden unter sdiweren Veriustnf zurOdt-gesdihgeA. Die an der nordtuneslsdien Front ncu %*- wonnenen Stellungen griff der Felnd wiiirend des ganzcn gestrigen Tages vergeblidi an. Bel den KSmpfen in der ietzten Woclie warden in Nordtunesicn 2110 Gefangene eingcbradit, 68 Panzer und PanzerspSiiwagcn abgcschossen und 36 GcsdiGtze verniditet. Einzelne feindiidie Storfiugzeuge Oberflogen am Tage Norddeutscliland, oiine Bomben lu werfen. In der vergangenen Nacht griff die bri-tieclic Luftwaffe west- und nordwestdeutsdies Gebiet an. Vor allem im Raum von Grofi-Ham-burg und In Landgemeinden der Umgebung ent-standen durdi Spreng- und Brandboinben grSRere GebiiudeschSđen. Die Bevdilcerung iiatte Ver-iuste. Nadit|Si;er, Fiakartiiierie der Luftwaff« und Marinefiait schosscn 14 meiirmotorige Flug-zeuge ab. Ein weiteres feindiiches Fiugzeug wurde bei Tag an der norwegischen KQste zum Absturz gebracht. In der Nadit zum 4. Marz belegte die deutsdie Luftwaffe das Gebiet von Grofi-London mit Sprengbomben sdiweren Kaliberi and Tausenden Ton Brandbomben. Angst und „Zufriedenheit" in London Neutrale Augenzeugen bestatigen den Terrordiarakter der engllsdien Metboden hw. Stockholm, 5. Marz. (Eigcnberlcht.) Zwel GcrQhIe atehen far die EnglSnder bei Ver-folgung der Terrorangrlffe liirer Luftwaffe gegen die deutsciie Zivilbexfillcerung — sdiwedisdien Berlditen aus London zufolge — Im Vorder-grund; in enter Linie Befrledlgung — „Zufriedenheit darOber, well man mit Redit oder Unredit glaubt, daU Angriffe wie dieter den Kricg abicQrzen", zweitens aber die Besorgnii vor deutschen Vergeltungsalitloncn. Der Londoner Vertrcter des ..Svenslia Dag-bladet", dcr dlese beiden Eindriidte bezeugt, schreibt gieichzei^ig, daB all einzige ..mill-tarische" Oberlegung die Hoffnung obwalte, durdi derartige Angriffe Paniit bei der BevSIiie-ruKg und anschlicfiend Chaos im Verkehrswesen hervorzurufen — insofern hoffe man, die Luft-angriffe als gcclgneten Vorlaufer zu einem I.andunternehmen bctrachten zu konncn. Der Unterstaatssekretar im Londoner Luftfahrt-ministerium Kapitan Balfour, der sich den mehr oder minder jiidisclien Ftirsprcdiem dieser Angriffe in einer Sffentiichen Erklarung vom Diens-tag anschlofi, sucht dieser Auffassung Auftrieb zu gebcn, indem er die jctzigen engllsdien Angriffe auf deutsche Stadfe als ,,Wcgberelter unseres Vormarsches gegcn Europa" hinstellte. Die Rechtsbmche der Sowjets gegen Finnland FInnen spannen wefterhin alle KrSfte an - Rede des StaatsprSsIdenten Ryti Helsinki, 5. Miir?. In feicrlichcr Sitzunj des finnl-edien ReidistAges erfolgte Montag mlttaji der Amti-entritt des wleierjewiihlten Steatsprisldenten Rytl. Nach der Vereldljtuns; anf đl« Vcrf«s«unj( nnd einer BfsrOfinnjrsenspradie dee ReichsUjsprleldenten Hakkila hielt Staatsprliident Rytl eine Ansprache, In der er a. a ansfiihrte: Der Krieg wird fortgesetzt nnd erfordert die yanze AnlmerVjamkelt Finnland wurde at# er»te» Land nadi Ausbrudi des Wcltkrlesee daa Opfer eine# nnserechtfertlsten Ansriffs. Der angreifende N»A-karstaat hatte es eul ganz Finnland abgesehen. Naifi-dcm Finnland im Winterkriej allein gegen eine ge-»ahige Obermacht gekampft hatte. zog ee eidi. da eeine KrSfte nadigelasecn batten aus dem Kriege luriiA. Dcr Prels war ediwcr. Die Einwohuer dcr verlorcncn Gcbiete etwa 450 000 Menschen. verzich-teten spontan anf Ihre Heimat und xogen Ileber in Armnt nadi dcm Ubriggebliebenen Finnland. ale dafl •ie nnter dem Jođi des Siegere verblieben. Eln bee-seres Zeugnis der Trcne eine« Volkcs hat man kaum finden kSnnen. Finnland glaubte an die ge^enseittge aufrictitise Befpl»'4r? de« vereinbarieo Fned^ns. Abet bald trat ein fortjesetzter Dnick uild die F.in-mischyng in innerc Angeiegcnhelten als auch lo die AuRcnpoIItik. Ee kam wieder dazn mit dfr Waffe is der Hand fich TV vertfldlgen. Dieesul eluiden mit шш Is den Kampf gegen den Wehfcind Sowjctunlon die gewal-tlge Medit Deatsdilands and eelner VerbĐndcten. Unter lolchen VerbiltnUsen gtltns e# den finnledien Truppeo in heftlgen Kiimpfen doe verlorene K«reIIen naiOdizaerobem und *n «Uen Fronten die Stellungen xn erreldicn. die *le »diOB flber ein Jehr erfolgreldi geg€n «itwelll* eehr heftige Angriffe Ttrteldljen. Unser Krieg ist audi weiterhin dereelbe Krieg. der am 30. November 1939 begonnen hat. Wir verteidl-gen dabei unsere hddisten Werte. unser Land, unscrt Faralllen. unsere Freihelt. unsere Kultur nnd die Zu-itonft unserea Volkee. Nadi nneerer Anffasemig hat ledee Volk. aadi eln klelnea daa Redit und dia Pflidit. falls ee eelbstiindlg biciben will, sidi gegen alle Angriffe sa verteidigen. Dae Ziel unsere# Kampfes erstrcdtt sidi nidit welter ols bis zur Sidie-rung nnserer Sidierhelt ee daB wir nad> dem Ab-laaf einer gewiesan Zait nidit wieder ohne AnIaS angegriffco werden k5nnen. Aber yir #ahea nodi nlAt ZeiAen der Beendiguns unsere# Krieges. we# halb auA welterhin alle unsere KrSfte angespannt werden mDssen. Voraussetzung des Erfolge# let. daB wir in alien Sdi-.cknlswtndungeD fat аиеаштгп-blelbea une aufitnaader vtriassen und eiwnder nnterstiitzen. Dabei mlissen wir in unsercu An-etrenfongen und Entsdieidungen immer ale Ridit-adinur nehtnen dae Red"*, dee Vortail nad dia Ehra de# fisnledien Volk«f. nuDgsvcncilleilenheitcn Im Lajet der Koahtlon d# Gcgnet Deutsdhland* sesteiit. Bern: Sowjctunion — Feind Nr. 1 Die amtliche Mitteilunj iibet den Aufenthalt ikl ReichsauBcnministcM in Rem stcht fiir dts Morgcn-blattcr im MIttclpunkt des Int:rc»se5. Dcr BerUnef Korrcspondent der . Neuen Zljrcher Zeitung" b*« ricbtet 0 „In Berlin 1st man iiber das Ergebnil der Relse offen und ehrlich zufrieden. Man 1л! neck den Eindriidien, die Ribbcntrop in Itallen erhlelt, fest davon fiberzeugt. daB Mussolini entschlo.ssen g*L mit Deutsdiland durch did; und diinn to eehen. ,,Gazette de l.ausanne" erklSrt der 6ffentlidl( Felnd Nr. 1 der Adi.se uni* infolgedcssen Europa# bleibt In diesem Jahr wie Im Ietzten die Sowlet-union. Es handelt sich audi um d'š Organisi.Tunf des Nadikriegs-Europa Mar erfiihrt In dieser Hhi-sicht. diR die neoe Ordnung In einer Atmosphiir# der Gerechtigkeit und dci Zusammenarbeit ein# sichere Existonr aller europiiischcn Volker garantlert wird. die frci von jcdcm plutokratischcn und jiidischea EinfluB sein werden. Auch sein N*me wird nicht vergessen werden, wie die Namen «ller Mltschuldlgen. Die eng-lischen Besorgnisse vor der elnes Tages nahen-den Vergcltung werden ilcher nicht umsonit sein. Die EngIKnder geben zu, dafi die melsten gegen Berlin elngesetrten Flugzeuge aus vier-motorigen Lancaster-, Stirling- und Halifax-Bombern bestanden. Die heimkehrende Besat-zung berlditete, dafi der Aufienrlng um die Rcichshauptstadt schwer zu durchbrechen ge-wesen sei. Die „Dally Mail" brachte dieser Tage eine bewegiiche Schilderung von der Starke der deutschen Bodenabwehr. Sle erhob lebhafte Klagen dariiber, dafi England auf dlese Welse bereits 2000 Bomber tibef Deutschland verioren habe — eine noch zu niedrig gegrlffene Ziffer, die jcdoch fiir die engiische offentlichkelt bereits eine gewisse Abktihlung ihrer Begeisterung fiir die Terrorangrlffe bedeuten dilrfte, zumal es in dem gleichen Bericht noch hieB. nach den Erfahrungen dcr britischen Luftwaffe sei die Bodenabwehr im Ietzten halben Jahr noch be-deutend verstSrkt worden und habe beriigilch der Dlchte der Abschirmung und in der Treff-sicherheit groBe Fortscliritte gemacht. Die in schwedischen Berichten aus Berlin wiedergegebene Sdiiitzung. wonach eln sehr be-deutender Teli der wirklich durchgebrochenen Flugzeuge abgeschossen wurde, findet in den vorsichtigen englischen Angabcn Ihre Indlrekte Bestatigung. Die Berliner Vertretcr der schwedischen Presse zollen anllBllch de: Angriffes auf Berlin, den sie |a anders als die vlelen Terrorangrlffe gegen StKdte im Reich selber miterlebten. der Haltung der deutschen Bevolke-rung hochste Anerkennung. Dcr Berliner Korre-spondent der „Stockholmer Tidningen" bckiagt besonders den Verlust So vieler schoner Kirchen, darunter der Hedwigskirche. Der „Svenska-Dagbltd"-Vertreter sdireibt: „Den tlefsten Ein-druck im Stadtbild machen die vieien Monumen-talgcbaude, die von Sprengbomben zerxissen und In Ruinen verwandelt wurden. Filnf von Berlins schSnsten Kirchen stehen ietzt da als eprechende Zeugen fiir die riicktiditslote Kulturverniditung de: totalen Krieges. Bidienlaubtrager gefallen Berlin, 5. Miln. Bel den Kimpfen »a d»r Oitfrent «t«rb tm 26. Februar der EldieqUnbtrtger fj-Ober-gmppenfBhm and General der Waffen-|f Thecdor Eldte ala Kommandenr dner f^-PaTuer-Greaailer-DivUlon is Tordtrstcr LisU deo Heldentod. Hanptmann Lodwi* В<ск«г. (iocr unserer erfelg-relch«ten Nuchtiajer, Vehrte von einem Felodflng im gleichen Tage nldit mehr zurllA an dcm ihm der Fflhrer ale 198. Solditen der dentschen Wehrmadht Eidienlaub sum Ritterkrenz it* Elscmea Кгешк« verHeli. Terrorongriffe els Roche hw. Stockholm, S. Marz. (Eigenbericht.) Um die neuen Teriorangriffe gegcn die deiit.sche Zivilbcvijjkcrung machen slcli gewisse Pcr^onen und Personenkreise besonders „vcrdient". die das deutsche Volk. wcnn dcr Tag der Abrech-nung kommt. bcstimmt nicht vergessea h'aben wird. Auf dcr englischen Seite gehdren dazu In erstcr LInie Churchill und Luftmarschall Harrii, die sich zu den neuen Terrorangrlffen gegen-seitig bcgliickwiinsclien. Sie hatten dazu um so mehr AqlaB, als Ihre dicsbe/.uglichen VcrltclBun-gcn die sie schon vor ISngerer Zeit abgegcben hatten. zur Enttauschung der Londoner Presse-ludcn. wie diesc erk'arten. bl.sher nicht in aui-rcichcndcm MaBe eingclost worden waren. Cb ir-chill. Harris und die Londoner Juden haben : 'sft den Hauptanteil auf englischer Selte. Auf 'er amcrlkanlschen reihen sich also wiirdlge T U-haber an: Roosevelt, der |a in Casablanca i ilt Churchill die Luftangriffsstrategie gegen Eurupt ausdriicklicli verelnbart hatte als angelsachdschen Belt rag zu dem bolschewistischen Kampf ge?eB Europa, der USA l.uftwaffenchef General Arn 'd, der In einer Erklarung vom Montag die L . t-angriffe als Racheaktion gegen die U-Bootc erkennen, gab, sowie die amerikanische Jui ' a# schaft, fiir die einer ihrer reprSsentativ. ■ •« WortfUhrer. der Herausgeber der „New T rk Times" Sulzberger, soeben erkiSrte, der Li krieg gegen die Zivilbevdlkerung sel niitz! A, well er deren Willen zum Widerstand bre l « solie. Mitschuldig machen sldi ledoch mile, d I# solchep Methoden ihre Zu.stlmmung oder Ui .»« stlitzung geben. Die Entfesselung dieser i"#. thoden Im Sommer 1940, die England auf ( ЛЖ Gewlssen hat, well es schon damalt zu anderee Heldentaten nicht fahlg war. hat sich bereit« damals gerachL Das Gleiche wird fUr die Zu-kunft gelten. 21 britisdie Flugzeuge abgetdhoitni Nach den endgOItigen Feststellungen тов| 2. Marz haben sich die brltlsdien Verluste W dcm Angriff auf Berlin Uber die im OKW« Bericht gemeldete Zahl von 19 Absdiiissen biiM aus um zwei weitere Flugzeuge auf insgesamt 21 erbdht. Neue MaRnalimen getroffen Rom, 5. Miirz. In Rom hat unter dem Vor ж de: Gesandten Clodlui und del Bot:cha(; f# Giannint eine Vurre Tagung de: deutichen de: italienisdien RegierunM»u:sAu::ei fiir iJie Regelung der Wirt5ch»(t:Deziehungen iwisclia* den beiden Liindern :tattgefunden. Auf die:er Tagune wurden neben der Regelung emer Reiha laufender Fragen vor allem MaBnahmen ^tro^ fen, um die Abwicklung der Zahlung« im VfiM rechnungsverkehr wesentliA zu erleiditern im4 zu besdileunigen. We]№l{e4uk!-Kampler bei Dr. Goebbels Berlin, 5. Marz. Gauleiter Reichsmlnlster Doktef Goebbels empfing am DlensUj eine ви Offlziarea nnd Mann.tchaften be«tehende Abordnong твш Wellkile-Lukl-Kampfem. die anf aelne Elnla&ua# mehrere Tage in der Reichshanptatadt verbrinjen. Dr. Goebhele lleB sidi von den heldenhafteal Kampfern der Bc.*at*ung berlditen und betonte im einer An.sprache daR Welikije Luki nidit nor «Je heroisdiea Beispiel In der ruhmeireldien Gexdilcht# dlese; Kriege: fortleben werde. sondern das tapfer# Aiusharren der VerteLdiger der Zitadel)e audi die Operetlonen in die.sem Kampfraum la adiladit* ent.scheldcndef Weise beelnfiuBt habe. Kiinder des Heldenkaraples der Front i Wien, 5, Marz. (Eigenbericht.) Harptmann Wcn jl Stephen. Ministerial rat In der PreMeabtellunj tier Keldisregierung sprach In der Union national« JoomalistenverbSnde Ober das Theme ..Einsatz nnd BewShrnng der Propagandakompanlen". Die Proper gandakompenien von hente aeien entstanden ale cin# Folge der Auselnandersetzung mit dcr unbefriodlsc w den Krieg.sberichtfrstattung wlhrend des crsten We^ kriegc,:. . Es 1st heute selbstverstandlldi. daP die Krieg.sbcrichterstattung »on Soldaten vorgenommca wird nnd daB der Joornalist nicht mehr als ..Schiach-tenbnmmler" oder el* .verkieideter Zlvillit" in dee Krieg zieht. An zahlreichen Belapielen bewi« Haypt« mann Stephen. daB die deutschen Kriegsberiditer fOf Presse. Bild. Film qnd Rundfunk alch glelchmiieif und en alien Fronten elnsetzen um dcm deut.sdien Volk und der ganien Well eln Bild vom Kampf uni vom Leben der Troppe zn vermitieln. Munoz Grande - Chel des MilitSrkablnetts Medrld, S. MSfi. Der nnter Vorsitz de« CaudI lo tusammengetretenc spanltche Mlnisterrot emann-e den ehemaligeu Kommandeur det Blaueo Divieli i. Generulieumant Muno? Grande zum Chef des ml'l-tarLichen Kabinetts General Francos. Dcm blsherlTn Chef dee Kabinette. Genereileutnant Mosraido, wurde der Poeten des Generelkepltan# von KataloiiiCA Okert^gML Sobota, в. marca 1948. KARAWANKEN BOTE stran 5. — #tev^^. (^nennpunki dak Xaqek V žarišču dneva Aus dem Hrelse Kralnburg Steuern nor bargeldlos Davkov ni phičati v gotovini Vlele Einzahlungspfllchtlge lahlen Rclchu-mteuwn und andere Abgaben gewohnbcltamiiBlg ara Schalter der Flnanzkaeee bar oder durch Scheck eln. An alle Kontolnhaber ergeht des-halb vom Kelcheflnanzmlndsterinm emeut die Bltte, Relchssteuern und andere Abgaben, die an die F1nanzka4se кп entrichten eind, nur durch DbenvelsunR zu zahlen. Ee genUgt dabel, Steuernummcr, Steuerart, Bctrag und Zelt-raum, fUr dcfi die Steuer entrlchtet wird, an-zngel^n. Alle ElnzahlungmpfUchtlgen kUnnen die etener ferner durch Steuerr.ahlkarte am Postschalter auf das Poetecheckkonto der Г1-nanzkaese elnzahlen. Steuerzahlkartenvor-drucke wtsrdcn am Poetschalter nnrntgcltllch ahgcu^ehen und die Elnzahlenden baben nuch koine Poetgcblihr zu entrichten. Mlfibraudi lies Gepa&verkehrs , Zloraba prometa s prtljago 1И* R<4!chshahn etellt In zunehmendem MnBe fest, dnC ExprcB(fut, dae wpgtn der begrenzten AnnahmMntiKllchkolten nlr.ht mchr an einem Tagft abgcnommen werden kann, von den Ver-gfndpim als Relsegepiick aufgegeben wlrd. Dlese Verlii perung: von der elnen auf die andere VnrsandmBfrHphkelt eteJlt aber Insofem rJne TJnmSsUchkolt dar, als die Beforderungemttg-llchkeit In bcJden Versandarten bel jedem Zug Immer nur bcschrllnkt eoln kann. Die Relche-bahn bat dcehaJb whon helm ExpreBgutver-kchr engn Qrenzen zlchnn mlissen und vielfach nur eine hMtlmmt« tilgrllche Gowlchtumeniije lUr ExpreBfrut frelgcgebon. Da alle dlewe Mog-Uchkelten UberredchUch ausgcnutzt werden, Bind In vlelen Fallen ec.bon die BoWrderungs-frkten liingor geworden. Has UbermchUsmlge ExpreBgut verxurht man nun aim Relsegcpiick zu befordcm. Hlergegm slnd verkehrsmiiBlgn alu aurh andere eiio.hllche Bedenken zu er-helK'n. Abgeeeben davon, daB dieee mlBbriiuch-llche Bcnutzung des llels<pi4ckbeetlmmungen kann nach der Ver-ordnung gegon mlBbrauchllche Inanspruch-nahme der Elaonbnhnen vom 8. April 1910 ptrafrechtHch vcrfolgt werden. Auch der Ver-much 1st schon strafbar. Ehestandsdarlehen begrilndet kelnen AnspruA auf Mdbel Posojilo zalioncem samo ne opravičuje do pohištva Vom Relcheflnanzmlnlsterlum let nochmals klargestellt worden, daB aus der Aiwzahhing de* Ehoetandsdarlehenn keln Rechteanspruch auf Ertellung von Be/.ugscholnen fttr Mobel Und ■ Hausgerdt hergeleltet werden kann. In vlelen Fallen llegt elne krlegmbedlngte Not-wendlgkelt fUr die Ausstattung elner >Voh-nung nlcht vor. Angeelchta der »tark elnge-M-hriinkten Herjttellung k'.innen auBer fllr die niegergeechadlgt« Bevolkerung, fUr entlaeeene Verwiindete und andere vordrlngilche Ver-braueher Mobelbezugechelne nlcht aungegeben werden. Hofleln. (Spored proslav KdF za Kreis Kralnburg.) Prihodnjo prireditev KdF bo izvedla samo skupina znanega Carov-njaka E p e r n y j a, ki bo 6. marca ob 7. uri Evečer v strankinem domu v H6flelnu razveseljeval a svojimi očarujočimi in napetimi iluzijami. Res ne vemo, kaj naj bolj občudujemo, mnoge svilene robce, ki se porajajo iz ničesar ali oba goloba, ki zletlta iz prazne omare aH celo punčko, ki, položena v hišico, naenkrat skoči iz nje kot Siva velika deklica. Epemy je oz. bo kazal svoje čarovnije v Kreisu Kralnburg se v sledečih, krajih: 5. 1П. v Laaku, 7, Ш. v FlBdnigu, 9. In 10. Ш. v Kralnburgu, 11. 1П. v St, Vel tu in 12. m. v Zwlschenvassem. NSG-»Kraft durch Freude« s tem vprvlč priredi predstave, ki bo za mnoge nekaj povsem novega. Polland b. lAak, (JaVno zborovanje.) Zadnjo nedeljo je, govoril v Pdllandu Kreis-etabsamtsleiter Pg. Pardatscher o sedanjem položaju. Govor je pojasnil marsikaj poslušalcem, kar mora vsak Gorenjec vedeti. Zadovoljivo za vse se Je končalo to zborovanje s trikratnim Sleg-CHell našemu skupnemu FUh-rerju. St. Georgen bel Kralnburg. (R a z n o.) Orts- gruppenlelter tukajšnjem Ortsgruppe Pg. U n-teraslnger, poveljnik orožnlStva, je bil odposlan iz orožnifke postaje St. Georgen k Wirtschaftsstelle v Kralnburgu. Za časa od- sotnostl ga. bo zastopal Šolski vodja Otto L • x. — Na tukajšnjem kmečkem zborovanju je govoril KrelsbauernfUhrer Alxelsbergrer o poljedelskih vprašanjih. — Tudi splošno zborovanje, ki ga je Imel Krelslelter Pg. K u je bilo zelo vellkoStevllno obiskano, tako da le je moralo vršiti na prostem. BurgHtaU. (Slavje.) Pred nekaj dnevi je imela Ortsgruppe Burgstall jutranje slavje v spomin na razglasitev strankinega programa. Sodelovale so zaposlene moči pri carini In ženska pevska skupina. Spominski govor je imel OrtsgruppenfUhrer Burger. Nato se je vršil službeni apel, pri katerem je pokazal živahno zanimanje razgovor o totalnem vojnem zaposlenju. St. Martin n. d. OroBgallenberg. (Smrtni primer.) Po trimesečnem bolehanju je umrl 24. februarja Johann U r c h, ki je bil zaposlen skoro 20 let v tovarni za čevljarske potrebščine Seta-Seunlg, zadnji čas pa v kamnolomu. Spadal je med najboljše občane, med tihe, ki je bil kot Zellenlelter in član gasilcev ravno tako zaslužen kot družinski oče. 46 let star zapušča vdovo s tremi otroci. Mautechitech. (Zborovanje.) Nedavno se je vršilo v strankinem domu javno zborovanje, na katerem je govoril Bannf Uhrer Pg. E b n e r. V svojih izvajanjih o splošnem položaju je pozival za totaJAo vojno. Bu: dem Kreiie Radmannsdorf Radmannsdorf. (K m e ć k o zborovanje.) Pred kratkim ee Je zbralo v klnskl dvorani .okrožnega mesta Radmannsdorf preko 200 kmetov iz bližnje In daljnje okolice, da slišijo Pg. Burgstallerja, ki Je deloval satn poldrugo leto kot Stabslelter Krelebauemschafte Steln (Gorenjsko) In so mu zato prav dobro znane tukajšnje gospodarske razmere. ABllng, (Zasedanje Krelskrleger-fUhrunge.) V nedeljo, februarja, se je vršilo ob 9. url v strankinem domu v ABllngu zasedanje KrelskrlegerfUhrunge Radmannsdorf des NS-Relcheskrlegerbundes. Skoro 40 AmtswalterJev bojevniških tovarišev se je udeležilo zasedanja, katere je pozdravil Krelskrle-gerfUhrer dipl. Ing. O r o s z y. Propaganda-obmann Bauer, der GauvtrblndungsfUhrimg Kamten-Oberkraln Je orisal obširno potrebo zaposlitve bivših bojevnikov iz svetovne vojne v tej totalni vojni. VenvaltungsfUhrer za Gorenjsko Ing. K oc h je govoril o upravnotehnlč-nlh potrebah tovarISev NS-Relchskrlegerbunda. Veldee. (Apel.) V Veldesu se je vršil v nedeljo, 28. februarja, v lokalu tovarištva apel tovarištva bivših bojevnikov. Zbralo se je 60 tovarišev In mnogo žensk-tovarlšev. Hart bel AQllng. (Pogreb delavca.) Na pokopališču v GOrlach je bil danes poTto-pan delavec Andreas IflelB, kateremu se je v delavskem taborišču pri Kufstelnu vnela možganska mrena; pogreba se je udeležilo mnogoštevilno prebivalstvo. Blnibaum bel ABIIng. (VZgledna požrtvovalnost.) Ko se je pri nekem nedavnem obratnem apelu uslužbencev vrhtalne stavbe v Blrnbaumu govorilo o smislu In namenu vršenja stalingrajskih posadov, se Je preko 100 uslužbencev Izreklo prostovoljno In z veseljem pripravljene, da tudi oni žrtvujejo nekaj takega za končno zmago. Tako vstopa tudi gorenjsko delavstvo v vrste oboroževalnih delavcev ostalega Relcha In jaCa u svojo požrtvovalnostjo obrambno fronto proti boljševizmu. Toditeljica žensk v Tojni Uvedba nove Ercisfrauensđiaftsleiterln Kreisa Radmannsdorf v ponedeljek dopoldne se je vršila v slav-nostd dvorani nove okrožne hlSe NSDAP slovesna uvedba nove Kr^Isfrauenschaftslelterln Pgn. Kronthaler, katero je uvedla slavnostna glasba domače godbe. Potem ko je Izrekla Pgn. Glantschnigg rek, je govo-ril^ Gaufrauenschaftslelterln Grete pl. M11 -terwallner o važnosti ženskega dela, predvsem sedaj v vojni. Sedaj Je priSel čas za žene, je nadaljevala. In je nato govorila o lepih uspehih ženskega dela, predvsem na Gorenjskem. To je pač najboljši dokaz za to, da so nas Go-renjke razumele. Pgn. Grete pl. Mitterwallner Je obrazložila na kratko novi Krelsfrauen-schaftslelterln v posameznostih njene najvažnejše naloge In jo je prosila, da tudi kot Frau-enwalterln DAP stopi v najožje stike z raznimi obrati in naj se prav posebno zavzame za'delavke. Vse žensko delo mora biti usmerjeno na skupno delovanje in si mora biti svesta svojega velikega in edinega cilja, ki ji ga je postavil FUhrer. Ortsfrauenschaftslelterinnen naj pod novim vodstvom delajo ravno tako pridno, zvesto In vdano pri delu Frauen-achafte na Gorenjskem, « Krelslelter dr, Hochstelner je v svojih Izvajanjih zlasti podčrtal posebne naloge, ki jih imajo žene v svojem političnem delu in se je s prisrčnimi besedami spominjal uspehov žen In deklet v sedanji vojni in je prosil žene Kreisa Radmannadorf, da eS nadalje sodelujejo z vsemi močmi pri njim odkazanlh vojno-odločilnlh naJogah In store vse, da se zagotovi zmaga. Potem ko se Je Krelslelter Pgn. G o-rltschnlggovl prisrčno zahvalil v Imenu stranke za njeno dragoceno ustanovno delovanje na Gorenjskem in prav posebej v Kreisu Radmannsdorf je vpeljal v službo go. Kron- thaler, ki je že pred nekaj meseci začela! delovati z velikim vzletom in vidnim latere# som in izjavil, da Je trdno prepričan, da je Frauenschaft v Kreisu Radmannsdorf v njeni osebi v dobrih rokah In da mu je samo ob sebi razumljivo, da bo še nadalje kar najbolj povezano sodeloval s Frauenschaft In da se bo zelo zanimal za njeno sodelovanje. Potem ko je na kratko pozdravil ве KreUh obmann DAF Pg. Stelnacker Pgn. Kron-thalerjevo kot novo sodelavko Krelsvyaltunge; je govorila Krelsfrauenschaftslelterln In je obljubila, da bo svojo častno nalogo izvršila po najboljših mo3eh. Pgn. Goritschnigg je prosila Ortsfrauen-»chaftsleiterinnen, da tudi njeni naslednici enako zaupajo In se poprimejo z enako ljubeznijo mnogih velikih nalog. Zahvalne besede Ortsfrauenschaftsleiterin Radmannsdorfa v Imenu vseh navzočih Frauenschaftslelterinnen Kreisa so dokazovale veliko Izpolnjevanje dolžnosti Pgn. Goritschnlggove kot tudi gotovost, da lahko Pgn. Kronthaler še nadalje računa z najboljšim sodelovanjem vseh žen Kreisa. Delovno zasedanje v Radmannsdorfa Na koncu z-..dnjega tedna je Krelslelter dr. Hochstelner sklical svoj Stab na okrožno delovno zasedanje v okrožni dom NSDAP. Ko so skupno odpeli pesem >In den Ostwlnd hebt die Fahnen«, je Krelslelter ob prlčetku svojih izvajanj izrazil svoje posebno veselje, da lahko pozdravi svoje sotrudnlke na prvem zasedanju v okrožnem domu. Nato Je priobčil neltaj osebnih sprememb, KreispersonalBLmt Je od 1. februarja t.l. končno tudi zaseden z Pg. Seywaldom, prejšnjim Ortsgruppenlelter-jem Iz Knappenberga, Krelslelter se je tudi prisrčno zahvalil KrelsstabsamtslelterJu Pg. M a c h e r ju za njegovo dodatno delo. Pg. S C h u B je stopil namesto Kreisschulungs-leiterja Pg. L a d s t a 11 e r j a, ki je od 1. januarja t.l. premeščen k Reichsnfthrstandu. Namesto tovariša Pg. O c h s e n k a, ki je odrinil k Waffen-ff, je bil poverjen z vodstvom Ortsgruppe NSDAP Ratschsch-Matten Pg. Premet. Predstavljena sta bila vsem sotru-nlkom Bannmadslflihrerin Traute Ernst, ki je bila pred kratkim postavljena v navzočnosti Gebietsmadelftihrerin, ravno tako tukaj že dalje časa delujoči BannfUhrer Swlerzyn-skl. V tej zvezi je Krelslelter priobčil, da so z učinkom od SO. Januarja 1&43. leta postavljeni na Gorenjskem trije Hitier-Jugend-Banne in sicer Radmannsdorf s številko 948, Kralnburg (949) in Steln (950). S tem je končano delovanje Hltler-Jugend fUr Ober-kraln v Radmannsdorfu, In je bil njen dosedanji vodja, poverjen z vodstvom Banna Vil-lach in postavljen kot posebni poverjenik Ge-bletsfUhrerja na Gorenjskem. Nato je bila razprava o raznih organlzato-rlčnlh vprašanjih ter Je Krelslelter dal svojim sotrudnlkom za bodoče potrebne smernice. Na kratko omenjajoč obe zadnji zbirki preteklega meseca, je nato z veseljem ugotovil, da je Kreis Radmannsdorf s svojim lepim uspehom pri končni ocenitvi napredoval na 9. mesto v Gauu, In pozval vse navzoče, naj Se za naprej zastavijo vse sile, da bodo zopet dosegli prav ugodne uspehe. Po poročilu Pg. Steln-bargerja o stanju del glede sprejema članov v KVB, Je govoril Krelswirtschaftsberater Pg. G r a g e r o snovi »Totalna vojna« In posledicah, ki se podajo iz tega za Gorenjsko. Zopet skupno zapeta pesem je zaključila popoldansko zasedanje, na kar je sledil zvečer dobro uspeli tovarlSkl sestanek, ki so ga olepšali glasbeni komadi godbe v Radmannsdorfu, pesmi pevskega tovarištva v Radmannsdorfu In razna druga vesela predvajanja. V nedeljo dopoldan a pesmijo >Hellig Vater-land« začeto nadaljevanje delovnega zasedanja je reševalo, razna aktualna vprašanja, predvsem, zadeve stanovanjskih hiš, pom^l otrokom In druge. Skupno odpeta pesem' je zopet zaključila zasedanje, ki je dalo nam vsem гг bodoče delo potrebno prlprnmo. Rolf L.« n n d ! VZAKONZNJIM! HiimorlHtlčen roman 12 Bere jo prvi dramaturg, drugi dramaturg, intendant, ravnatelj in še ta, pa ta in ta — ves privesek. Igro bodo pridobili. Prvo predvajanje ▼ Kasslu. Založništvu Bohžme sporočijo to stvarno, in ono brzojavi to veselo vest srečnemu avtorju v roke njegove tajnice, goepodične Reinhardove. To je za Reinhardovo mamo drugo miste-rlozno pismo, ki ga dobi Brigitte. Tokrat cel6 brzojavka! * V Viktorjev! vsakdanjosti se je marsikaj spremenilo. Ker ni mogel računati na to, da se bo Brigitte vrnila kot tajnica, je Iskal z oglasom novo tajnico. Javila se je mlada dama s okrarumenimi roženimi naočniki na nosu, in ker je nedostajalo ženskih delovnih moči, jo je Viktor takoj sprejel. Tako se je torej zgodilo nekega petnajstega v mesecu, da je Elli vstopila v pesnikovo službo kot naslednica svoje prijateljice Brigitte. Brigitte o tem ni obveščena. Ona se nahaja pri neki teti v KOnigsbergu, zaradi premembe zraka, in bo morala ostati dalje časa tam. Ellino podjetje temelji na tej odsotnosti. Mnogotere reči jI roje po glavi, in kaz se je tam enkrat v gnezdilo, se brezobzirno izvrši. Tako ali tako. Z velikimi stvariteljskimi koraki hodi Viktor po sobi in narekuje svoje misli. Za suhoparno tajnico je Ellina obleka prav prismojena. Rafinirano prilegajoči se rumeni pullover prikazuje plastično njene čare, ki jih pa oslabe grozno rdečeposlikani nohti na prstih in temnozeleni čevlji z nesramno visokimi, šibkimi petami. >Trenutek prosim«, reče sredi dela, preneha bogvekolikokrat, s tipkanjem, si kar mimo očedi nosek in ga nato zopet spretno uglasi s čopkom za pudranje z ostalo poltjo svojega obraza. Viktor postane nevoljen. »Imate pač vsak dan kaj novega, kajne?« »Kako to ?€ »Včeraj kašelj, danes nahod.« »Jutri migreno«. Razjarjen odvrne Viktor: »In pojutrišnjem ošpice, kali!« Te je že imela, reče Elli. Za ošpicami zboli človek le enkrat. Užaljena vtakne svojo ruto v zlato torbico in se pripravi za pisanje. »Dalje prosim!« ukaže. Toliko predrznosti Viktorja naravnost ubije. »Poslušajte — ko bi vi imeli le deseti del tega, kar je imela vaša prednica, bi bil ves srečen! Proti njej ste vi sirotek!« Ona ni nikak sirotek, sploh nikak deček, ampak mlada zelo ženska dama, odvrne Elli, na kar bi bil moral postati pozoren, če bi se le količkaj potrudil. Viktor obupa nad tem, da bi mogel za-povedovalno vplivati na to živo bitje. Če se ne bo spremenila, lahko že jutri odide, odloči srdito. »Svojo prvo tajnico ste menda tudi s takim mučenjem spravili stran?« parira Elli. Viktor postane nezaupljiv. Namesto odgovora rajši glasno zaloputne vrata. S tako Ksantipo naj bi on delal! Previdno prihaja v sobo gospa Schwanke, da bi videla, kaj se je zgodilo. Elli je gospa Schwanke zelo dobrodošla: i^Gospa Schwanke, dovolite ml zaupno besedo med ženami.« Po imenitnem načinu govorjenja »e čuti gospa Schwanke zelo počaščena in ji urno odgovori: »Prosim, sada.« S šestim Čutom je zfivohala, da je tukaj nekaj v zraku. »Ali pesnik s kom občuje?« J« Ellino prvo vprašanje. »Kateri pesnik?« »No, vaš in moj gospodar.« Ta snov zanima gospo Schvankejevo. >Vi se pač menda, nekoliko zanimate zanj« ? meni zaupno. »Na moja vprašanja mi morate odgovoriti strogo stvarno, gospa Schwa^e, licer to nima smislqi«, odvrne Elli. »Prosim.« »Ali ima koga, • katerim svečer odhajt?« »Seveda.« Torej vendir. Elli je rizočarana. To seveda znatno spremeni položaj. Hoče zvedeti ime. »Gregoriui.« Nevoljno izjavi ВШ, da ima vendar v mislih kakšno Žensko. »Z žensko ? Ne.< (AH ni bil nikoli zaljubljen?« »Pač« »V koga?« tV tvoje pesništvo,< Elli stoka. Je zopet tam, kjer je začela. S to ženo je res težava. »Kaj fes ne govori nikoli o kakšni ženski?« sprašuje nestrpno dalje. »Ne.« »Ali veste to natančno, gospa Schwanke?« »Vem za vse.« Potem pa premišlja in pristavi: »No, k večjemu o svoji tajnici.« »O meni?« »Ne, o vaši prednici.« Elli hoče sedaj vedeti, če ima gospa Schwanke vtis, da ni ravnodušen do njene prednice. Saj razume. To spraševanje se zdi gospej Schwanke-jevi nekako čudno. »Nova« je »absurden tip*, občuti pri sebi in njen odgovor se glasi; ta trditev jI pride preveč na mah, to mora šele natančneje pozvedovati pri Viktorju, Elli ji stisne roko: »Gospa Schwanke, potrudite se čim najbolj.« »Na mene se lahko zanesete.« S tem je bil končan razgovor med obema. * Viktor zopet vstopi in najde svoji podložni v prisrčni družljivosti. »Ali ste se na-klepetali, gospodična?« Da bi ga spravila zopet v dobro voljo, mu gospa Schwanke uslužno izda, da mu je danes skuhala njegovo najljubšo jed. Pred nedavnim je postala odgovorna tako za Viktorjevo snago, kakor tudi za njegovo jed. Gostilno je odpravil, Viktor ne odgovori nič na svojo najljubm #0 jed. XDalje prihodnjiimi etann в. — štev. 19. KABAWANKEN BOTE Sobote, в. maw iftise^a, kateio so položiti ^otenjsbi JirBeitsmđnner Лкћгежјш V mesecu januarju 1943. I. 80 na Gorenjskem vprvič odrinili mladi možje na službo pri Reichs-arbeitsdienstu (državni delovni službi). V sedmih oddelkih Arbeitsgaua XXXIV — Oberdo-tjau — so dne SI. januarja 1943. možje svečano prisegli Fiihrerju Adolfu Hitlerju, — Slike kažejo en odlomek iz slovesnosti zaprisege oddelka RAD 5/341 Mitterdori Salzkammergut. (Bilder: Gauibildstel-le Ob^rdonau, Kli-schee: NS-Gauver-lag, K&mteh) j' Ц| №■! tfaorfiit рогосс1>д1ес Berelđimelstersđiaft namiznega tenisa Pred kratkim je bilo prvikrat l2evedeno v Wienu prvenstvo Berelcha Donau-Alpenland v aamizneim tenisu. Zastopani so bili poleg Wie-aa Se Gaui Kftmten, Stelermark in Nieder-dbnau. Na startu so bili vsi najboljši zastopniki celega Bereiciia, preko sto po številu. Največje presenečenje turnirja je bila zmaga mladega Cilliana Wretschitscha nad državnim prvakom Wimscbom, ki ga je s tesnim rezaii-tatom 8:2 izločil Iz nadaljnjega tekmovanja, leto se je zgodilo tudi drugemu velikemu favorite Wiena Hartwlchu, ki je s 3:1 podlegel AHUngerju Strumblu. V finalni borbi, kamor eta se plasirala AQllnger Knifitz z zmago nad Rabitschem (Graz) 3:0 ,ln Just (I. W. T. T. K.) z zmago nad Wretachitschem (Oilli) m 3:0, je po trdi, leipi in. zelo napeti petsetni borbi zmagal Kari Knifitz e 3:2 (14:21, 21:16, 15:21, 01:14, 21:17). / iPri damah je z lahkoto dosegla prvo mesto avetovna prvakinja Trude Pritzljeva, katera je tudi v ženskih dvojicah s partnerico Rledin-gerjevo in v mešanih dvojicah s partnerjem Wunschem dosegla prvo mesto. Na tretje mesto se je za par Pilsl-Biedinger plasiral par Salayka-Strujqii^l. C ABling). V moških dvojicah s6 ee plasirali v finale Wunsch—Just (Post-SG Wien—ТТК Wien)) z smago nad Tschoch-Wretschltsch (Cilli) in Knifitz—Strumbl (ABling) z zmago nad Chri-Bian—Mati (RSG Wien). Finalno borbo sta Wienerja tesno odločila v svojo korist z zmago 3M. V B-idnipint, kjer je bilo Izvzetih 12 najboljših igračev, sta se plasirala v finale Wret-Bchltsch (Cllll) in Lackner (ABling). Slednji je v finalni borbi podlegel z 2:1. Aui dem Hreiie Steln So svetu 13 sinov umrle zakoiwke dvojice Christiana Bchumarcherja Iz Koseaua v Kreisu Brllx je prt vojakih. Od teh jih ^e 8 na vzhodni fronti. Uop zgled »kupne požrtvovalnosti dajejo delavci dveh velikih tovarn v kraju Sontra. Iz laatne pobude hočejo delati Se eno nedeljsko delo. Zaslužek naj ae porabi za zaostale 6. armade. Sedaj prelzIcuSajo pridelovanje kave In čaja na Ogrskem. Izrabili bodo v raznih krajih de-Sele se nahajajoče obilne tople vrelce za ogrevanje velikih rastlinjakov. TI poskusi, ki jih vrSe skupno z ogrskim poljedelskim minlstr-Btvom, obetajo pomembne praktične uspehe. Stebu (Izdaja članskih Izkaznic K VB.) Te dni BO Izdajali v kamniški dvorani članske Izkaznice. Z zastavami naclonalsocla-llstlčne Nemčije okraSena dvorana je dala prireditvi dostojno obeležje. Krelslelter P11 z je opozoril na pomen dneva za rojake, ki so dobili 8 člansko Izkaznico preklicljlvo državljanstvo vellkonemSkega Relcha, in da morajo rojaki po prejemu članskih izkaznic Se bolj Izpolnjevati svoje dolžnosti napram FTlhrerju In narodu. Krelslelter je zaključil svoja izvajanja, ki so jih navzoči napeto poslušali, kar je pričalo dolgotrajno odobravanje z besedami: FUhrer ukažl, ubogamo! Steln. (Prve članice Deutschen Frauenwerkes (nemškega ženskega dela) v Stelner Felstrltz.) Te dni je prejelo prvih 150 žensk člansko izkaznico des Deutschen Frauenwerkes. Po svečanosti so si ogledale lepo Izdelane copate za naše vojake. Domsohalo. (Večer za stari e.) Dne 1. marca 1943. sta priredila HJ In BDM Iz Domschale v kinski dvorani večer za starše, ki je bil zelo dobro obiskan. Iz pestrega programa, omenimo prevsem izvrstno petje pevskega društva Domschale, ki Ima pod umetniškim vodstvom strokovnega u'SflelJa O b e r-rauterja že pomembne uspehe. Veselo sliko so podali koroški narodni plesi, katere so tukaj vprvič videli In katere so Izvajali mladeniči In dekleta s pravim navdušenjem. Nekaj veselih točk, kot muzlkaltčna družina, pravljična Igra Itd. so spopolnlle program. Za uspeh večera so se posebno potrudili strokovni učitelj Oberrauter, katerega je ob zaključku pohvalil za zaslužno delo BannfUhrer H u b e r iz Stelna, kot tudi voditeljici deklet C e y k a in Tropper. LuUowltz. (Gauleiter na obisku.) Dne 2. t. m. je obiskal Gauleiter tukajšnji urad KVB. Potem ko sta ga pozdravila Orts-gruppenfUhrer Pg. Wllhelm Woldrlch in občinski komisar Matthias K u n e 1, al je ogledal Gauleiter tukajšnji urad in nato občinski urad. Nato ae je podal Gauleiter v bližnjo porodnišnico, zasluga Kreisamtswalterja NSV, Pg. M o 8 e r j a. Po odhodu iz občinskega urada ao zapele tu službujoče vzgojiteljice iz Wiena koroško pesem. Po polurnem obisku je nadaljeval Gauleiter svojo pot. Jarache. (Šolanje AmtBwalterjev KVB.) Dne 28. februarja ae je vršilo v strankinem domu v Radomlu apel Amtswalterjev KVB, na katerem je pojasnjeval Krelsorgani- eatlonsleiter Pg. M U11 e r smernice za bodoče delo. toae-Sawe. (Nova poštna nabiralni-ca.) Vkljub težkim nalogam, katere mora vršiti nemški državna pošta v vojni, je bila na obmejnem kolodvoru Laas-Sawe otvorjena poštna nablralnica, ki posluje od 20. februarja dalje. Okrožno zasedanje v Stefnn Te dni se je vršilo v okrožnem mestu Steln okrožno zasedanje NSDAP. Otvoril ga je Krelslelter P11 z. OrtsgTuppenlelter NSDAP in OrtegruppenfUhrer KVB eo nato predložili svoje želje, pritožbe In pobude. Govorili so Krelsamtslelter, Krelshauptamtelelter NSV, Krelsobman DAF In BannfUhrer HJ. Na ta način je bilo ugotovljeno enotno sodelovanje. Posebno je poudstritl nagovor Kreislelterja o totalni vojni. Ortsgruppenlelter In Ortsgruip-penfUhrer, ki niso mogli več domov, so prisostvovali glasbenemu večeru v kamniški dvorani, ki ga je priredila Ortsgruppe Steln v korist WHW. Rodbinska kronika iz GorenlskQ Kreis.Krainhurg Zwischonwiisscm. Rojstva v februarju: Vln-zenz Bradeschko, Trnowetz; Aloisia Rechber-ger, Gflrtschach: Blanka Sever, Preska; Schl-menz Maria, Wasche. — Smrtni primeri: Benedikt Trampusch, Preska; Valentin Prosen, Preska, Franzlska Schmled, Zaler. Salrach. Rojstva: Franz Kautschltsch, Neu-dorf; Seitz Julie, Dobratschewa; Thomas Kor-schischnlk, Sairach; Valentin Ersnoschnlk, Sairach, Johann Kautschltsch, Sairach. — Umrli so: Franziska Bogatel, Dobratschewa; Martin Groschel, Altdorf; Franz Kautschltsch, Neudorf, Matthias Salz, Dobratschewa. Zirklach. V mesecu januarju In februarju so se narodlll: Stanislaus Jagoditz, Ulrlchsberg; Michael Supln, Sldrasch; Magdalene Aha-tschltsch, Dworle; Josef Krlstanz, Unterfernlg; Anton Glaatowetz, Oberfemlg; Alois Tschesen, Oberfernlg; Johan Malesch, Poschenlk; Josef Rechberger, Oberfernlg; Marla Supin, St. Martin; Valentin Jagoditz, Apne Raune; Josef Novak, Dworle; Josef Jagoditz, Dworle; Franz Stuller, Zirklach; Franz Gaspirtz, St. Martin; Angela Kem, Dworle. — Umrli so v teh dveh mesecih: Michael Supln, Sldrasch; Josef Jesch, Zirklach; Katharina Schlebler, Wlscheuz; Ml- „Totalna vojna" Ukrepi totalne mobilizacije vseh moči slone na enodušni zahtevi vsega naroda. Smatram za važno, da pri izvedbi sodeluje prebivalstvo samo in pozivam zato vse ro* jake in rojakinje, da mi pismeno sporoča želje, pobude in predloge. Ta pisma naj bodo označena z značko »totalna vojna« in naslovljena: An den Gauleiter dr. Friedrich Rainer, Klagenfurt, Beichstatthalterge-baude. Odredil sem, da se mi takoj osebno pred-ložc ti dopisi. Od tega pričakujem praktič> nih pobud za izvedbo mobilizacije vseh moči kot tudi jamstvo za to, da se izvedejo ukrepi državnega vodstva v vsem ozemlju Gaua enakomerno in pravično. podp. Bainer, Gauleiter. chael Kepitz, Dworle; Anton Glastowetz, Oberfernlg; Franziska Petek, St. Martln; Maria Bolka. St. Martin: Primus Supln, Apne Raune; Hudobiunlk, Dworle; Helene Ja^odits, St. Leonhard; Marla Supln, St. Martin; Johanna Wertnik, Unterfemig; Josef Bolka, St. Martin; Juliana Lapajne, Ziklach; Margarethe Petri tsch, Waschza; Stefanle Permoser, Zirklach; Josef Globotschnlk, Zirklach. Kreis Stein Wodltz. V februarju so se poročili: Alois Serschen iz Wesze In Marianna Schwelz Iz Woditz, Ignaz Peterlin Iz Ober Gamllng In Franziska Burnlk iz Woditz. — Narodlll bo se: Josef Wertaschnlk, Woditz; Andreas Gubanz, Pole; Josef Bergant, Repne; Andreas Ljoljo, Woditz. — Umrl je Aloiz Kosetz, Selo. v pismu predsedniku senatnega odbora vojaške zadeve je Izjavil vojtil minister Stlm-son, da se vedno bolj in bolj vidi, da je sedanji način delovne službe absolutno nezadosten In da je potreben zalton o delovni službi. r" oipi.optlKer €. JironfuH ^ Klagenfurt. BahnhofstraBe 15 Dr, F. J. LokM Autechneidcii! Anfbewahrait ФеЈ11$ек methodis^h and praktiseh 155. STUNDE Wichtige WSrter in gebr&uchlicheo Satzverbindongen 1. Hangen Sie diesen Mantel doch an die-sen llaken! 2. So einfach geht das nicht, denn die Sache hat elnen Haken. 3. Die Zinsen fiir dieses Kapital werden halbjahrlich zur Auszahlung gebracht. 4. Stellen Sie sich bitte im Halbkreis urn mich auf! Ich habe Ihnen etwae mit-zuteilen. 6. Halbwiichsige Burschen haben nicht zu rauchen! e. Halbieren Sie bitte den Apfel, dann kann jeder eine H&lfte essen. 7. Der SchuB halite durch die ganze riesige Halle. 8. Ein Ertrinkender ergreift zu seiner "ettung auch elnen Halm. ©. Die Feinde mui?ten Hale iiher Kopf die Stellung raumen. JO. Ich bitte Sie, mir diesen lastigen Kerl yom Halae zu sohaffen. 11. Obwohl ihm nichts geschah, schrie er aus vollem Halse. 12. Ich шбсМе geme fiir meinen Hund ein Halsband kaufen. 13. Der Akrobat zeigte wahrend der Vor-stellung halsbrecherische KunststUcke. 14. Ich hoffe, daJJ ich an Ihnen einen ent-sprechenden Halt haben werde! 15. Nach ihrem ersten Fehltritt verier dieses M&dchen jeden Halt und sank immer tiefer. 16. Dieser deutsche Werkstoff let be-deutend haltbarer als Leder. 17. Was halten Sie eigentlich von diesem merkwUrdigen Menschen? 18. Halten Sie sich bitte einen Augenblick ruhig! 19. Seine Anschuldigungen haben sich als vSllig haltlos erwiesen. 20. Die Haltung des deutschen Soldaten im In- und Auslande ist vorbfldlich. 21. Das h&mlrwhe Grinsen dieses Idioter geht mir auf die Nerven. 22. Da dip Arbeit fertiggestellt werden muBte, wurde die ganze Nacht gesEgt jmd gehKmmeri, 23. Der Hamster ist ein Tier und der Ham-sterer ein Volksschadling. 24. Ich bitte Sie, disses Dokument nicht aus den H&nden zu geben! 26. Es liegt auf der Hand, daQ sie uns ganz gemein belogen hat. 26. Ein Spruch vor der Ehe: Ich werde dich immer auf Hftnden tragen! 27. Im >Kamten Heimatwerk« werden vorbildliche Handarbeiten verkauft. 28. Da sich die Beiden nicht einig werden konnten, wurden sie handgemein. 29. Handgep&ck kann in einem Zug mit-genommen werden. 30. Die Handhabnng dieser Maschine ist sehr kompliziert. werter Haken (m) — kljuka, kavelj H&lfte (w) — pol, polovica h&misch — škodoželjen, zahrbten h&mmem — kovati halbieren — razpoloviti halbjahrlich — vsakega pol leta Halbkreis (m) — polkrog halbwUchsig — nedorasel Halle (w) dvornna ballen — doneti, razlegati se Kalm (m) — bilka, steblo Halsband (s) — ogrljak halebrecheriflch ^ vratolomen Halt (m) — opora haltbar — trpežen, stanoviten Haltung (w) — vedenje, držanje Hamster (m) — hrček Hamaterer (m) — požeruh Handarbeit (w) — ročno delo handgemein werden — spopasti se Handhabung (w) — uporaba, oskrbovanje grinsen — režati se Redewendimgen die Sache hat einen Haken — stvar ne gr* gladko zur Auszahlung bringen — izplačati Hals liber Kopf — na vrat na nos eine Stellung raumen — položaje (postojanke) zapustiti aus vollem Halse schreien — na ves g^aa vpiti VQm Halse schaffen — znebiti (otresti) ва česa jeden Halt verlieren — vso oporo zgubiti sich ruhig halten — biti tih von jemandem etwas halten — na koga kaj dati etwas erweist sich als haltlos — izkaže s% da je nekaj brez podlage etwas aus den Handen geben — iz rok datt es liegt auf der Hand — to je jasno (očib< no); to je na dlani auf H&nden tragen — ш rokah noeitt e. шаггп 194S, KAltAWANKT;> BOTg Str*n 7. — etov. 19. Bekannimochnng Auf Grund der Verordnung des Chefe der Zlvllverwaltungr fUr die besetzten Geblete ^rntens und Kraing Uber die Meldung von ■Minnem und Frauen fUr Aufg-aben der Relcha-verteldlgung vo^ 13, Februar 1943 (Verord-nungs- und Amtsblatt StUck 2 Seite 8) haben •Ich alle Manner vom vollendeten 16. bis zum Vollendeten 65. Lebenajahr und alle Frauen Vom vollendeten 17. ble zum vollendeten 45. I^bensjahr bis sp^testens 15. Mkrz 1943 zu Bidden, wenn lie 1< &) am 1. J&nner 1943 weder In abhKnglger BeachH-ftlgung standen, noch elner selb-mtKndlgen Berufstatlgkelt nachg-ingen, BuBerdem auch Rubestandsbeamte; b) am 1. JKnner 1943 zwar In elnem ab-h&ngigen Arbeltsverh<nls standen, de-ren Arbeltszelt jedoch wenlger ala 48 etunden In der Woche betrug; e) melbat&ndlge Berufst&tlge, die am 1. JSn-ner 1943 kelne oder nlcht mehr all 5 Gefolgflchaftemitglleder beschaftlgten, ▼orlttuflg ausgenommen hiervon die Selb-■tilndlgen Im Handel, Handwerk und Gaetgewerbe. XL Von der Meldepfllcht elnd folgende Per-•oncn ausgenommen: ft) Auslttnder (Schutzangeh8rlge, Protekto-ratsangehdrige und Staatenlose haben elch dagegen zu melden); . ' b) M&nner und Frauen, die in elnem Bffent-Uch-rechtllchen Dlenstverh<nls stehen, •owie die zur Wehrmacht, zur Waften-ff, mur PoUzel und zum Relchearbeitsdlenat (mftnnl. und welbl.) Einberufenen; e) Manner und Frauen, die mindestens selt dem 1. JSnner 1943 In elnem Beschftf-Ugungaverhftltnia stehen, deesen Arbeits-geit 48 Stu&den oder mehr in der Woche d) selbetan'dlge Berufstatige, die am 1. Jtln-ner 1943 mehr ala ftlnf Personen bwchaf-tlgt haben; e) Manner und Frauen, die In der Landwlrt-schaft voll tatlg Bind; t) Manner und Frauen, die hauptberufllch ■elbetandig Im Geeundheltswesen tatig #lnd; g) Geletllche; ■ h) SchUler und SchUIerlnnen, die elne Offent-Uche Oder anerkannte private, allgemeln-bildende Schule (Mittel- oder HOhere Schule) beiuchen; ' 1) Anstaltspflcgllnge, die erwerbaunftthlg •Ind; k) werdende MUtter lowie Frauen mit elnem ' noch nlcht schulpfllchtlgen Kind oder mindestens zwel Klndem unter 14 Jah-ren, die Im gemelnsamen Haushalt leben. 3. Die Meldung erfolgt durch AusfUlIung elnes Vordruckes, Dieser Vordruck iat bel den Arbelt«amtern, deren Nebenstellen oder den Ortsgruppen der NSDAP. zu beheben und nach AusfUlIung bis spK-testens 15. Marz 1943 der fUr den Wohn-sltz zustandlgen Arbeitsamtsdlenststelle zu Ubersenden. Elne personliche Vor-sprache bei der zust&ndigen Arbeitsamtsdlenststelle hat erst Uber Aufforderung - zu erfolgen. ' Der Chef der Tlvilvenvaltung fUr die benetr.ten Ocblet« Karaten« imd Krains. Objava Na otnovi naredbe šefa civilne uprave w zasedena ozemlja Когобкђ In Kranjske o igla sltvi mož in žena za naloge državne brambi z dne 13. februarja 1H3 (Verordnung«- un« Amtsblatt StUck 2, Selte 8) se morajo zginit vsi možje od dovršenega 16. do dovršenega 6Л leta starosti in vse žene od dovršenega 17 do dovršenega 45. leta starosti najkasneje d( 15. marca 1843., če , 1. a) dne 1, januarja 1943. niso bili niti v od vlsnem zaposlen ju, niti niso vršili samo stojnega poklica, poleg tega tudi^ upo kojenci; b) lo bili sicer 1. januarja 1943. v odvisnem delovnem razmerju, katerih delovni £a pa je znašal manj kot 48 ur tedensko; c) samostojni Izvrševalci poklica niso 1. ja nuarja 1943 zaposljevall nobenih ali m«n. l(ot pet uslužbencev, zaenkrat izvzeti oci tega samostojni v trgovini, rokodelstvi in gostilniCarstvu, 3. Od zglasitvene dolžnosti so izvzeti sledeCi a) inozemci (zaščitni pripadniki, pripadnik Protektorata in brezdomci se pa morajc Javiti); b) možje in žene, ki so v javnopravnem službenem razmerju, kakor tudi oni, k so vpoklicani k oboroženi sili in Waf ten-ff, k policiji in k državni delovni službi (moški in ženske); c) možje In žene, ki se nahajajo najman izza 1. januarja 1943. v taki zaposlitvi da znaša njih delovni Иџи 48 ur aa teden all več; d) samostojen poklic Izvršujoči, ki imajo od 1. januarja 1943. zaposlenih več nego pet oseb; •) možje in žene, ki so polno zaposleni v kmetijstvu; f) možje in žene, katerih glavni poklic jr samostojno izvrševanje zdravstva; g) duhovniki; h) učenci in učenke, ki obiskujejo javno si: priznano zasebno šolo za splošno izobrazbo (srednjo ali višjo šolo); 1) oekrbovanci v zavodih, ki so pridobitne nesposobni; k) bodoče matere In žene z enim fc ne iolo obveznim otrokom, ali najmanj dvem: otrokoma pod 14. letom, ki živijo v skup nem gospodinjstvu. Zglasltev se izvrši z izpolnitvijo obrazcr Ta se dobi pri Arbeitsimtem, njegovih podružnicah ali Ortsgruppah NSDAP. ii mora po izpolnitvi odposiati najkasneje 15. marca 1943. za bivališče pristojn' Arbeitsamtsdlenststelle. Osebna zglasltev pri pristojni Arbeitsamtsdlenststelle s' Izvrši šele na poziv. Der Chef der Zivilverwaltun; fUr die besetzten Geblete K&mtens und Krains. 3, Vrane in golobi, galebi in tazani in kokoSi ne žro več semen, katera so razkužena z orkit praikom. Brez škode za klice. Suha raba kot prt Ceresan-suhem razkužila. Dobi se pri IlERMES" Ing. I. Janša, Krainburg poleg hotela „Stara PoŠta". Ein Brief vom Frontsoldaten! "Weihlidit Xraflt helft*^ der Veutsdien TltidtspoH bei der sehnellett Zu-siellung der Sendungen. VietisikUidung vird ge-HelU! 7rauen und lYiadel! lYieldei 8ud% beim nadi-sfen Poštami. DEUTSCHE T REICHSPOST [REDITA BANKU HACPTSITZ: WIEN, I., SCHUTTENOAS8E NR.# Aktlenkapltal und RUcklagen rund 111,000.000 RM — 32 Zweigstellen in Wlen 7iltalen Im Relehsgau K&rnten: FlllOle HfBinllllfQ A d 01 f-H i 11 e r-P latz, Fernruf 271 ZSh^StBlle UOldeS Park-Hotel, Fernruf Nr. 211 niial« Klaganfurt Flensbruger Platz 5, Fernruf 27-46, 2747 Pillal* Vlllach Adolf-Hitler-Platz 18, Fernruf Nr. 10-77 Weltire Flllalen: Bregenz, Cllll, Feldklrch, Graa, Jnnsbnick, Leoben, Unas, Lundenburg, Marburg a. d. Drau, Salzburg, St. Polten, Wlener-Neuetadt, Znalm, Krakau, Lemberg, Budapest, Neusatz l^URCHPVHBUNO ALLER BANKGESCHAFTE UND Berattjng in Allen qeldanqeleoenheiten SENF Fibrik C.W«fiM«r KlioMturi MEDOPHARM A r z n • i m i 11 • I sind treu* Helfer lhr«r Gesuhdheltl M4dopharm-Arznelmlttt>i tmd muf In Apotheken •rhđltlid). MEDOPHARM 'Phormazitutliche PrAporet* Getelitrhofi m.b.H M0ndten8 Nadi Art det Bau-sparent кбппеп Sle bel unt mit elnem SPARBRIEF oder VER-MOGENSBUCH vor-tellhali auf elne grdfiere oder klelnere Bartum-me In Raten »paren. ProipelctT koftenioil GdF VVaSTENROT e«ratunQsitfll« KLAGENFURT I, Fernruf te-5l |£| ESSIG Ftbrik C.Weneer Khqenluri ^U#W rmek ммкаг^ Theodor Rabitsch Ai »*11 an iliir Sawe G(WINNE ZU вм ш 500.000 # ^ 300.000 3 ^ 200.000 Ш USAV. ZUSAMMtNUB ШШШШш lOSPSEIS RU JE KLiSSE Vi S-. % 6- 14 Zli-. *ATL.lOTrERIE ПМЦАМИ! WIEN AAARIAHIIFECSTRASSE KAFFEE imi Fabri>( C.Mfenoer Klaatnfut Kdrnfnerisdic Klagenlurf landeshyporhehenansfaU §af eeMiiiifimi iei lclđifiaBCf 00111в১е 3 fcrnrol 2416. 24П Gewahrung von Darlehen gegcn grundbuchcrliche Sicherstellung flir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschatten - Gewahrung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrentcinlagen, Verkauf von Pfandbrieten und Rommunalschuld-sdicinen - Haftung des Reichsgaues Karmen. stran 9L — Stev. 19. KZ.E A W АХКЋХ BOTE Sofrntn:, в. nmre* W4S. £i€tttspiele Allpemeine Hlm reuhanđ ОжС Н. .(weigxielle VeldM Assltng 5. Ш. um 20 Uhr в. Ш. um 16 und 20 Uhr 7. Ш. um 14.30, 17 шиј 20 Uhr 8. Ш. Um 20 Uhr Die groBe Liebe FUr Jugendllche zogtlawen! fi. III. um 16 Uhr 11. Ш. um 16 Uhr Mkrchenfllmvorstcllung: SchneeweiQchen und Rosenrot Jugendllche und MiUt&r 30, Envachsene 50 Rpf 9. m. um 20 Uhr 10. Ш. um 20 Uhr 11. III. um 20 Uhr ^ Salonwagen E 417* E4ir Jugendllche nlcht zugelaeeen! Domschale 6. in. um 19.30 Uhr 7. Ш. um 14.30, 17 und 19.30 Uhr Hochzeit auf Barenhof FUr Jugendllche nlcht zugelaasen! 8. in. um 15.30 Uhr MiirchenfllmvorsteUung Dornroschen Jugendllche und Milltftr 30, Krwachsene 50 Rpf 10. ni. um 19 30 Uhr 11. m. um 19.30 Uhr AndaluHische N&chte FUr Jugendllche zugelaesen! Krainhurg 5. m. um 19.30 Uhr 6. III. um 17 und 19.30 Uhr 7. Ш. um 17 und 19.30 Uhr 8. Ш. um 19.30 Uhr Gleichnis eines groQcn Lebene Rembrandt mit Ewald Balser, Glsela Uhlen, Herta Feller u. a, FUr Jugendllche nlcht cugelatsen! 7. Ш. um 14 Uhr MarchenfUmvorstellung , Hftnsel und Gretel Jugendllche und Mlllt&r 30. Erwachaene 50 Rpf 9. III. um 19.30 Uhr 10. Ш. um 17 und 19.30 Uhr 11. ni. um 19.30 Uhr Willy Blrgel, Marianne Hoppe,- Renć Deltgen In Kongo-ExpreB mit Hermann Speelmane, Max Gulatroff u. a. FUr Jugendllche zugelaMen! Voranzelge: Der gnjfle Ganghofer-Fllm Waldrausch mit t'aul Richter und Hanei Knotek iMok 6. ro. um 19.15 Uhr 7. III. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr 8. III. um 19.15 Uhr Meine Tochter lebt in Wien FUr Jugendllche nlcht zugelaeeenl 10. Ш. um 16 Uhr MarchfnfllmvorHtcllung Friihliches Kunterbunt Jugendllche und Mllitftr 30. Erwachaene 60 Rpf 9, in. um 19.15 Uhr 10. Ш. um 18 und 20.30 Uhr 11. III. um 19.15 Uhr Was tun, Sybille? FUr Jugendllche Eugelaseen! Littai 6. Ш, um 19.30 Uhr 7. III. um 16 und 10.30 Uhr 8 in. um 19.30 Uhr Die groBe Liebe FUr Jugendllche zugeiaaeen! 10. m um 16 Uhr MarchenfllmvorsteUung Domriischen Jugendllche und Milit&r 30, Brwicheeii« 50 Rpf 10. in. um 19.30 Uhr 11. Ш. um 19.30 Uhr Diskretion Ећгепнасће ' FUr Jugendllche nlcht zugelMMn! Miess 6. in. um 20 Uhr 7. Ill, um 16 und 20 Uhr Herzensfreud und Herzensieid Jugendllche untor 14 Jahre« nlcht tugelaMeo! Neumarhtl e. Ш. um le Uhr JugendfllmvorsteUanff Es tut sich was um Mitternacht Za den Ermftfitgrungspreleen fUr Jugendllche! 8. ni. um 19 Uhr 6. Ш. um 19 Uhr 7. Ш. um 14, 16.30 und 19 Uhr 8. Ш. ШП 19 Uhr Drei Vftter um Anna FUr Jugendllche nlcht Bagelaaeen! 10. III. um 19 Uhr 11. Ш. um 19 Uhr Die Liebesschule FUr Jugendllche nlcht sngelaaeen! Rađmannsđorf 6. m. um 20 Uhr 7. Ш um 16 und 20 Uhr Die Kellnerin Anna FUr Jugendllche nlcht xugela«sent 10, Ш. um 16 Uhr Jugendfllmvorstellung E* tut sich nas um Mitternacht Zu den ErmtiBlgungsprelsen fUr Jugendllche! 10. III. um 20 Uhr 11. ni. um 20 Uhr Friedemann Bach Jugendllche unter 14 Jahren nlcht sugelawien!. Sairach 6. Ш. um 19.30 Uhr 7, in. um 15.30 und 19,30 Uhr Vi2l L&rm um Nixi FUr Jugendllche nlcht BUgelaeeenl Schtvarzenhach 6. Ш. um 20 Uhr 7. in. um 16 und 20 Uhr Was geschah in dieeer Nacht? FUr Jugendllche nlcht cugelaaaen! Stein e. Ш. um 18 und 20.30 Uhr 7. Ш. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr 8. qi. um 20.30 Uhr Vioianta FUr Jugendllche nlcht EugelaeeenS 11. ni. um 16 Uhr Miirchenfllmvor«t«llung H&nse) und Gretel Jugendllche und Mlllttlr 30, Erwachaene 50 Rpf 10 Ш. um 20 Uhr 11. ni. um 20 Uhr Ich bin gleich wieder da FUr Jugendllche nlcht sugelaaeen! SU Veit 6. Ш um 15 Uhr Mttrchenfllnivoratellung Frdhiiches Kunterbunt Jugendllche und Milltttr 30, Erwachaene 50 Rpf 6. Ш. um 19 Uhr 7, ni. um 14, 17 und 20 Uhr Vioianta FUr Jugendllche nlcht zngolnn«pn! Velđes 6. Ш, um 14,30 Uhr MftrchentllmvorsteUung SclineeweiBchen und Rosenrot Jugendllche und Mllltfir 30, Erwachaene 50 Rpf 6. Ш um 20 Uhr , 6. III. um 17 und 20 Uhr ■ 7. in um 14.30, 17 und 20 Uhr 8. in. um 20 Uhr Dcr CroRvattr FUr Jugendllche nlcht nugelaeeent 9. m. um 20 Uhr 10, Ш. um 20 Uhr 11. Ш. um 20 Uhr ' Fasching FUr Jugendllche nloM rogeloMen! Wocheiner Tat Sonntag, 7. Ш. MHrchenfUmvorstellung SchneeweiBchen und Rosenpot Jugendllche und MilitKr 30, Erwachaene 50 Rpf Sametag, 6. Ш. Sonntag, 7. in. Muttcrliel^ Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelateen! Zu Jedem FIlm die Oentache Wochenachaa Awfwhe# тл i : ' s i jtur Im Handal tu.iMbeni! Г| GLUHLAMPEN^ ч-Ј/ > gibi ee laut behčrdll. oher Anordnung zu-naohst nur noch fur kriegswichtigen Bodarf. Deshalb rat OSRAM; Sohrauben Sie jetzt nicht benčtigte Gluhlanv pen looker. So schaffen Sie sich eine stille Reserve f ur tageslichtarme Zeiten ... und Strom wird auoh dabei gespari Službo dobi Sprejmemo takoj strojnega Kipal-nika. Paul Obcr-reder, Schuh-fabrik, Krain-burg, Veldesstra-Ht 41. Ш.1 Citre prodam ali zamenjam za klavirsko harmoniko s 40 basi. Naslov pri K. B. Krainburg. 189-6 Učenca, 14 do 16 let starega, zdra-ga in močnega, ki je dovriil me-ičansko iolo, sprejme trgovina z meianim blagom. Oskrba v niSi. Javiti na: G. W. Versor-gungsring, Rei-chenburg, Ver-kaufstclle 17. 133-1 Prodam kompletno cifkular-ko za žaganje drv za kmeta. Poizve se pri Duplitz 11, poŠta Stein. laa-ii Krmilno peto prodam ali zamenjam za leno. Pri „Poljancu", Krainburg, See-landstr. 43 (preje Primskovo). 128-« Mlinarja iJče valjčni mlin. TakojSnii nastop. Lepa plača. Ponudbe na pad nZasavje" na K. B. Krainburg. li;0-l SEIT 3 5 ЈДНИЕМ DARMOL-WERK kAiLKHMIMAll CHEW.PHARM.fABRlK W11NS2 Ii£em dva kro-jaSka pomainika ali enega mo-Skega in žensko pomočnico, ki zna delati ženske in moške o-bleke. — Hans Palkowitsdi Sduieidermeister Klagenfurt, Ка naltalerstraSe У. 1601-1 SkladiiSnika i*če trgovina I premogom v Kla-genrortu, Koko-isni potek življenja zaželen. Dopisi pod ICH-I na Karaw. Bote Klagenfurt. 10«4 I Prodam Prodam borova okna, 8 komadov, mera 90 krat 140, dvodelna. Naslov K. B., Krainburg, pod „Novo". 146.« Kupim dobro o« hranjen globok otroSki voziček. Dopis« na K. B., Krainburg pod; „Dobro onra-njen". 145-7 Kupim dobro o hranjen letni ali dežni plaič, če mogoče precej velik. Dopise na K. B., Krainburg pod „Dobro plačilo". 136-7 Koza, bela, čisto krvna, Jvicarka, 8 leta stara, breja (cilj 26. m are) na prodaj. Ho-taule, St. 60, poka Oberdorf — Poljanska dolina. 148-11 Aulqelassene Fabriken Brauchbarc » Maschinen kaufi KURT FRICK Klageafurl , SalmstraAe Fernrul 1486 Prodam vodno turbino za manj-lo vodo - 1(X)0 RM. Naslov pri K. B. Krainbnrg pod „turbina". 121-B Л Wie fur unsere GroBeltem und Btem, 80 auch fur unsere Kinder und Enkeli FRANCK Kaffeemittel 8егг1$3в iit.WM'gen Sie mo# der Apotbeke em CapdciraipflaRter „Blank" and kleben tmeaidie edimetxhafte SteUe (Hofte, Kale, Sdinlter, Etlenbogen mew.). S»-gjeidi dria«t friwhea Blut dorthin ami apOlt die KrankheitrnitofTe fort. Sie vetqtllren wohlige W&rme and Ihro Sdunenen iMsen nmch. B!#Cap|lmi#|ter Gramofon s 16 ploSiami pro dam za 280 RW Miklitsdi Helena, Wart: «2 bei Krainburg. 188-6 Plašč iz balonske jvile za večjo postavo zamenjam za kolo. Javiti: Wart 9'i. 134-16 Kupim Blondinko, Šiviljo po imenu iRosalka", od Hlg. Geist-a, s katero sva se srečala aa vlaku, prosi gospod za naslov. Poslati na K. B., Krainburg pod „V drugič te prosim". 127-20 Kupim globok otroiki voziček. Dopis« na Gusel Anton, Burgstal, 70, P. La»k. 140-7 Kdo proda ali zamenja foto po-večevalnik. Lahko tudi Leica po-večevalnik. Jo-hann Schumer, Krainburg, Hin-terhausgasse 9. 117-7 Kupim otroiki iportni vozičeki Anton Meglitsch, Neumarktl, Fabrik M^eko' 116-7 Ше te za nakup: nekaj vagonov smrekovem, jelkovega, borove-;a lesa, lU, M in mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine v №seh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti. Ponudbe na Hans Traninger, Holz groShapdel, Kla genfurt, Volker-markter StraUe, Bahniibersetzung. 1Ш-7 Foto-aparat 6x0 prodam ali za menjam za ap>-rat 10x15, Stavko Jerala bei Ju; Krainburg, 116.B Kupim dvocevni daljnogled. Ponudbe na K. B. Krainburg pod ^Daljnogled". 130-7 Menjam Močno, 8/ltt visoko kobilo zamenjam za vola. Naslov pri I B., Krainburg. 141-15 Mlad ločenec le želi seznaniti z ' dekletom od 18 do 28 let, v ivr-ho takojšnje ie-nitve. Ponudbe na K. B., Krainburg pod „Novo, lepše življe-• • 144-21 nie- Izgublleno Moško kolo, v dobrem stanju zamenjam za o-troški športni voziček. Naslov pri K. B, Krainburg. 131-10 Dopisi IV nedeljo dne febr. sem zgubil na cesti Labor* do Unt. Feicb-tinga Kennkarto, glaseio se na ime Leonh. Hafner, Weber, Mitten Feichtin^ 66. Vrniti prosim proti ti nagradi na naslov Kennkarte. Ш-22 2enltve Simpatičen fant, Ljubljančan, pekovski mojster, ieli spoznati sebi primerno inteligentno damo od 20 do 27 let z nekaj imovine za osamosvojitev. — Ponudbe pod značko „Dobro srce N. 1140-21" V nedeljo, dne 21, II. ob 19. uri sem zgubil dolge, sivo-rjave, rdeče karirane hlače od Gallen-felserstraSe mimo rezervoarja na Seelandetrt-&e do Gorenj. Najditelja prosim, da hla&e тг-' ne proti nagradi 100 RM na Anton Gro«, Sec-landstrafie 104, Krainburg. ш-аа Trgovec, SB let, želi spoznati radi ienitve primerno damo z nekaj gotovine V svrho u postavitve lastnega doma. Tudi udove brez otrok nito izključene, Pe-nudbe na K. B., od „Trajna Iju-ezen" 1145-21 Vsied pomankr nja znanja želim spoznati sclji primernega inteligentnega gospoda srednjih let, ki bi hotel biti samo moj. Dopise na K. B., Krainburg pod „Dobra gospodinja". 147-21 Obrtnik, Gorenjec, 28 let, vsestransko nesrečen, ieli spoznati sebi primerno deklico do 28 let, katera bi ga v polni meri razumela, radi poznejše ženitve. Cenjene ponudbe je poslati na u-pravo pod „Čuteča deklica". 114-21 Klobuk, molki, temne btrvc, tem po pomoti zame. njal dne 4. f«. bruarja т vUkti, ki ^ prihaja ii Krainburga ob 18. uri T ASling^ Dotični go^od ■ lopr^, ki jc lastnik klobuka, se je peljal na dopust T Prl-vafi. Moj klobuk; rjav velur z monogramom L M. Prosim javiti n«i Joluuin XiM-Mritsch, Dame« und Herrenfrise-ur, AUling ia' Oberkrain. 186-23 Razno Vse one odjemalce, ki imajo izposojene moje steklenice od piva in šabesa pozivam, da jih nemudoma vrnejo, ker bom sicer primoran poiskati steklenice drugim potom. Ant, Marieschitz, Zwischenwassem.« 124-23 Ta odgovore nt oglase je potrebi »edoo priložiti eaamko la odgovor, ker romajo vpraknjo, kier al pltćaa odgovor, v koL Kara«. Bote. Luster, Tischstehfampen und G/iihfafrnen i n g r off er AuswshI R4D/OH4U5 KERN KLAQENFURT - BURQOJISSii NR. 4 ZAHVALA Najtoplejša hvala vsem prijateljem in znancem, ki bo spremili našega nepozabnega, dobrega soproga in očeta na njegovi 2adnji potL Bodbhdi Wohlmuther, Hallein Supanek, Domschale