PROSVETNI
Štev. 5
Ljubljana, 15. marca 1957
LETO TIL
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In uprava Nazorjeva 1-1. Telefon številka 22-192. — Letna naročnina din 300.—. Štev, ček. računa 60-KB-1-Ž-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja »Slovenski poročevalec«
DELAVEC
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
Gradnja šol
v Sloveniji
tNa pobudo sekcije za gospodarska vprašanja pri Društvu novdnarpev je Urad za infoirmaoije piri Izvršnem svetu LRS Sklical 13. marca 1957 tiskovno konferenco.
Konference ®e je udeležilo veliko število niovimarjev. Diiireiktor Urada za infor-macije Dane Kobida, kj je vodil sestanek, je pre-dstavil udeležencem strokovnjake, ki So. odgovarjali novinarjem na trinajst že, poprej pismeno postavljenih vprašanj. Odgovorni tovariši iz vrst arhitektov, inženirji Navinšek, Fiirst in Gaspari, zdravnikov, dr. Slava Lunaček, in pedagogov, Gabrovšek, Vrtačnik, Šavli, Zde* šar, Ing. Jeran tn Mušič ao odgovarjali na stavljena vprašanja. Nekatera njihova strokovna mnenja bo. Prosvetni delavec pmiobčid zaradi velike važnosti v svojih prihodnjih številkah. Danes pa objavljamo samo nekaj povezanih osnovnih misli, ki so bile povedana na tem sestanku.
Društvo arhitektov Slovenije Je pred tremi leti po temeljitem proučevanju spoznalo, da je troha šolsko poslopje in šolski prostor prilagoditi sodobnim zahtevam. Ob priložnosti znane razstave »Od stare k novi šoli« so se ob tako važnem vprašanju tudi prvič sestali arhitekti, zdravniki in pedagogi H vse države in so na večdnevnem posvetovanju nakazali način, kako je treba reševati krizo šolskih prostorov.
Potreba po novih šolskih stavbah je v Sloveniji zelo velika. Dejstvo je, da v vseh večjih mestnih in industrijskih centrih šole poslujejo že v treh izmenah. Fa tudi solska poslopja sama ne ustrezajo več sodobnim potrebam. Od leta 1945 pa do danes smo v Sloveniji zgradili na novo tri jn trideset osnovnih šol, od teh večino v koprskem okraju, skoraj popolnoma obnovili pa devet in sedemdeset šol, • večino v celjskem in goriškem okraju. Skupno smo torej v desetih letih popolnoma prenovili 112 osnovnih šol, kar je v primerjavi z ostalimi republikami malo. Srednjih in strokovnih šol pa smo v istem obdobju zgradili ena in dvajset.
Zanimivo je dejstvo, da imamo nad sto let starih poslopij osnovnih šol kar 9'/», nad petdeset let starih pa celo 34 "/o. Seveda take zgradbe v glavnem ne ustrezajo več sodobnim učnim in vzgojnim namenom. Ce bi temeljito pregledali vse ustrezne šolske stavbe, bi prišli do tega, da morda samo ena desetina osnovnih šol še ustreza Kodobnim potrebam.
Centralni higienski zavod v Ljubljani ima pregled nad dvema tretjinama šolskih zgradb v Sloveniji glede prostorov, osvetljave in splošnega higienskega stanja. Z zdravstvenega stališča je najbolj zaostala v naših šolah preslaba osvetljava učnih prostorov, ki je daleč pod normalnim povprečjem. Druga največja pomanjkljivost Je pomanjkanje vode, kar je še posebno usodno ob času, ko se pričenjajo širiti nalezljive bolezni. Tudi splošno higiensko stanje glede čiščenja, zračenja, postavitve stranišč kličejo po nujnih ukrepih, da se lahko dvigne raven sedanjih šol.
Pogled na naše novozgrajene šole kaže, da n; bilo enotnega merila pri gradnjah. Nekatera šolska poslopja, ki so bila v zadnjem času zgrajena, so sad čisto individualnih razmer in priložnosti. Nekaj takih zgradb je v paviljonskem, nekaj pa v etažnem stilu. Mnoge med njimi niso grajene za bodočnost. Nekaj Je prevelikih, druge imajo zopet drugačne pomanjkljivosti. Osnovno načelo za zidavo novih šol mora biti vendarle v tem, da je treba šole graditi P« ekonomskih možnostih.
Vsekakor pa je škodljiv pojav, da ne obstaja neko centralno republiško telo, ki bi imelo pravico usklajati stavbne načrte, proračune in solidnost izdelave in izreči odločilno besedo o višini gmotnih dajatev za izvršena dela. Eden od navzočih strokovnjakov je na konferenci dejal, da bi morali čimprej doseči ključ za minimalni obseg šolskih poslopij in za maksimalni obseg gospodarskega računa.
Zaradi gospodarske zmogljivosti bo treba nujno uvesti ne-
naj koristi tudi kulturnim in prosvetnim nalogam v širšem pomenu, tudi to je eden od problemov, ki še ni dognan. Ali naj ima šola dvorano tudi za javne prireditve, ali naj šolska telovadnica služi tudi telovadnim društvom, ali naj šolske učilnice, ki so oziroma bodo v bodoče grajene le za dve izmeni, koristijo tudi pošolski vzgoji, vse to sp še nerešena vprašanja. Nedvomno pa bomo morali bodočo osemletko tudi kot zgradbo približati namenom re-
Občni zbor Združenja vzgojiteljev Slovenije
Gimnazija v Škofji Loki
kaj stardardnlh tipov pri načrtih za šolske gradnje. Taki tipi bi morali upoštevati pokrajino (Kras. Gorenjska, Dolenjska, mesto) in strukturo šol. Se važnejša od standardnih tipov šol pa je izdelava standardnih delov za zgradbe: oken, vrat itd. Toda standardizacija sama gradenj ne bo pocenila. Pri tipizaciji takih osnovnih elementov, h katerim spada med drugim tudi notranja šolska oprema, je treba opremo tudi množično izdelovati, kajti le tako se bo pocenila. Prednost take standardizacije je tudi v tem, da lahko arhitekt s temi gradbenimi elementi zgradi šole z najrazličnejšo zunanjo obliko in za najrazličnejše potrebe.
Družbene potrebe zahtevajo danes šolo, ki ne bo prenehala s šolsko obveznostjo. Ali naj bo bodoče šolsko poslopje le učilnica za šolarje in dijake, ali pa
formirane šole: da bo služila kot pobuda za izobraževanje vsemu ljudstvu. Zato bo morala biti tudi v ta namen grajena in zato jo bo treba investirati i* različnih virov. Pri tem bodo morale pomagati zadruge, tovarne in družbene organizacije. Le tako bo šola lahko tudi postala to, kar od nje zahtevamo: kulturno žarišče svojega kraja.
Zaradi decentralizacije pri gradnji šol imajo razne občine in okraji različna merila. Vendar se stanje sicer počasi, toda v zadnjih letih hitreje zboljšu-Je. Napačno bi bilo, če bi se hoteli pri. gradnji šol zgledovati samo pri zahodnih vzorih. Problem prostora je splošen evropski in svetovni problem. Podpreti p« moramo vse težnje, da bomo gradili taka šolska poslopja, ki bodo funkcionalno ustrezala sodobnim kulturnim zahtevam, ki jih narekuje naša družbena stvarnost.
Dne 23. februarja 1957 Je hil v Ljubljani občni zbor Združenja vzgojiteljev Slovenije. Občnega zbora *e je udeležilo 30 delegatov iz Slovenije in večje število gostov. Na občnem zboru sta podala posebne referate tovarišica SAVICA LANCEVA, predsednica združenja, ki Je imela obširno poročilo o delu, uspehih in težnjah vzgojitejev. Tov. VENCESLAV WINKLER pa je govoril 0 vlogi vzgojitelja kot družbenega delavca.
Letošnji občnj zbor je bil prvi, ki je vključil vzgojitelje predšolskih in izvenšolskih ustanov. Organizacijsko mnogi vzgojitelji še niso povezani v svoja društva, temveč gostujejo pri raznih drugih društvih prosvetnih delavcev.
Delovni pogoji v domovih In internatih se izboljšujejo. Zaradi prezaposlenosti nekaterih, posebno honorarnih vzgojiteljev, postaja problem strokovnega izpopolnjevanja in opravljanja strokovnih Izpitov že kar pereč. Treba bo najt j pravilno pot za usposobitev vzgojiteljev, ki so še brez srednje šole, in jim dati možnost, da izpopolnijo svojo Izobrazbo in tako kot stalni nameščenci utrdijo nujne potrebe naših vzgojnih zavodov.
Neurejeno j* š« marsikje vprašanje nadurnega dela, honorarjev fn pravilnika o strokovnih Izpitih. Vzgojitelje loči od ostalih prosvetnih delavcev še tudi več drugih neurejenih zadev, kakor so n. pr. delovna obveznost, uživanj« dopusta, možnost stalnega « primernim vodstvom povezanega strokovnega študija itd.
Vendar je bilo v tem poslovnem letn tudi na tem področju -že mnogo uspehov. Vseh devet društev je poročalo o nekaterih takih uspehih. V mnogih vrtcih In domovih »« s« že redno vrstili vzorni -nastopi s kritično oceno dela. p« društvih Je bilo več samostojnih predavanj, vzgojiteljice so obiskovale več šemi-narjev. Večji centri »o organizirali obiske tovarišev i* sosednih krajev, okrajev in republik, mnogi domovi pa so ob koncu šolskega leta priredili tudi uspele razstave.
Problemi
predšolske vzgoje
Pred nedavnim pe podkomi" ustrezno vsebino, oblike, mesija za predšolsko vagofio dovr- tode in sredstva vzgojnega šila svoj predlog o Vključitvi % vpliva. Eden od naiipomembnej-
predšolsike vzgoje v splošni! sistem šolstva. Predlog bodo po že ustaljenem načinu poslali komisiiji pri odboru za prosveto z ve zn® ljudske skupščine; ko ga bo skupščina sprejela, ga bodo dali v javno razpravo. Predlogu je priložena tudi dokumentacija o sedanjem stanju predšolskih ustanov in pregled sistema predšolske vzgoje v nekaterih drugih državah.' Skupno s temi prilogami obsega celoten elaborat okoli 100' strani.
Osnova predloga upošteva dejstvo, da je predšolska doba otroštva zelo važna za razvoj bodoče strukture otrokove osebnosti, ker v njej nastajajo osnove za ves nadaljnji psihofizični razvoj otroka, Upoišteva-: no je tudi dejstvo, da je bila dosedanja predšolska vzgoja nekj® na roibu zanimanja prosvetnih in družbenih (organov (Ob koncu leta 1955 je • bilo vsega 5.6% otrok zajetih v sedanji mreži javnih ustanov za predšolskto vzgojo).
Posebnosti razvoja predšolskega otroka imajo svojo
Šola v Kranju
ših pogojev za uspešno delo je upoštevanje enotnosti telesnega in duševnega razvoja otroka. Zdrava fizična konstitucija, oblikovanje zdravih odnosov in lahkega, nepremišljenega občevanja s sredino, ki otroka obkroža, podpiranje razvoja otrokovih umskih sil, razvijanje elementarnega. estetskega doživljanj a in izražanja — to so osnovne silnice vzgojnega procesa. Treba je samo dojeti in pri delu z otroki te starosti spoštovati njihovo potreb® po aktivnosti, predvsem pa po igri. Upoštevati je seveda treba velike individualne razlike med posameznimi otroki.
Zato se tudi predšolska vzgoja izvaja na različne načine: z igro, pisanjem, modeliranjem, rezljanjem jn drugimi oblikami-' dela z različnim gradivom, s petjem, poslušanjem glasbe, branjem pesmi in zgodb, gledanjem slik in razgovori o njih, z učenjem verzov, z opazovanjem okolice, s stailnimi lahkimi delovnimi nalogami itd.
Ves vzgojni proces nasploh, posebno v tej starosti, terja trden odnos do otrbk, postopno, sistematično, pametno ravnanje v skladu z zakonitostmi psihofizičnega razvoja. Prav tako pa je troba tudi gledati na potrebe družbe, na obče vzgojne cilje, k; jih terja naša socialistična družbena skupnost. Vse naše hotenje mora stremeti k temu, da otroka razvijamo v skladu z zahtevami socialistične, družbe, d® take stopnje, ki ustreza zakonitostim otrokove narave.
Za uresničenje te splošne naloge z vsemi njenimi posameznostmi mora družba urediti mrežo ustanov, ki se bodo posredno ali neposredno ukvarja?« z inego, zaščito in vzgojo vseh predšolskih otrok.
Predlog daje osrednje mesto med (takimi ustanovami oibro-
5?e poročilo samo, še bolj pa diskusija je pokazala, da *o društva vzgojiteljev v letošnjem letu pokazala močan napredek glede splošnega in strokovnega izobraževanja vzgojiteljskega kadra, glede izboljšanja metod dela, sodelovanja s sorodnimi organizacijami in glede boljšega reševanja družbenega upravljanja v vzgojnih ustanovah.
Delegati so sprejeli vrsto sklepov, ki jih bomo objavili v prihodnji številki. Na koncu občnega zbora je bil izvoljen nov republiški odbor Združenja vzgojiteljev.
Nekaj zanimivosti iz poročila predsednice
V zadnjem letu smo precej storili za strokovno dzpopolnj e-vanlje vzgojiteljev. Republiški svet za šolstvo je v tem času izvedel dva tečaja v Pedagoškem centru. Oba tečaja je obiskovalo okoli 130 vzgojiteljev ter pripravnikov vzgojnih domov in internatov. Tečaja sta po mnenju udeležencev uspela. Na njih So obravnavali predvsem nekatera praktična vprašanja o vzgojnem delu v domovih. Želeti bi bilo, dia bi podobne tečaje obiskovali vši vzgojitelji ne glede na kvalifikacijo. Tako bj lahko kvaliteto dela v naših domovih še povečali. Okrajno društvo v Ljubljani ima - v tem šolskem letu namen organizirati 6 diskusijskih večerov o predavanjih, ki jih je Imel na tečaju za vzgojitelje prof. Fran Pediček. S tem hoče doseči dvoje: 1. se-
znaniti s temami predavanj čimveč vzgojiteljev; 2. dobiti od vzgojiteljev praktikov konkretne primere za podkrepitev teoretičnega dela, ki temelji na dokaj dobrem poznavanju prakse. Tako bi lahko zbrali gradivo za izdajo »Metodike dela«. Ta oblika dela in nadaljnjega izpopolnjevanja se nam zdi za vzgojitelje koristna in tudi zanimiva. Poleg teh diskusijskih večerov pa namerava okrajno društvo Ljubljana za svoje člane organizirati še druga predavanja z vzgojno problematiko. Skupina vzgojiteljev v Ljubljani je tudi izdelala celoletni načrt za delo in ga je obranava-la na občnem zboru. Skupina ga j® že začela uresničevati.
Društva so že našla oblike in metode za čimuspešnejše strokovno izpopolnjevanje svojih članov. Pid tem so se ozirala na značilnosti svojega kraja, svojega kadra in domačih razmer. Tako je društvu v Gorici, kjer se (Občinski ljudski odboir bori s hudimi gmotnimi razmerami — nekatere ustanove ne ustrezajo niti osnovnim higi-t enskim predpisom — uspelo odpreti tako potrebni vrtec v Biljah.
Ptujsko društvo je zaradi tesnih in prenapolnjenih prostorov organiziralo zaposlitve na prostem. Gradivo o izkušnjah bodo zbrali ob koncu leta.
Društvo v Murski Soboti zbira gradivo o jezikovni vzgoji. Izdelali so tudi vzgojne pripomočke za didaktične igre.
V	Trbovljah so vzgojiteljica! razpravljale o pravilnem vod« stvu, sredstvih, ,vsebini in namenu zaposlitev, ki jih je mogoče upoštevati v vzgojnemi delu v vrtcih.
V	Kranju bodo ustanovili komisijo, ki b® ugotovila, kakšna vzgojna sredstva in igrače moramo imetj v vrtcih. Zbrati nameravajo vse didaktično gradivo.
Celjsko društvo hi rabilo posebnega inšpektorja za delo vrtcih, premalo je tudi predšolskih ustanov in potrebnega kadra. Zlasti težavn® delo j« pri mlajših otrocih, ker pri-fnanjkuje negovalk.
Društvo v Mariboru je izbralo didaktične igre. Ko so jfhi članice ponovno pregledale, so ugotovile, da jim bodo iigrej močno pomagale pri vsakdanjem vzgojnem delu. Zato menijo, da jih je treba v celoti natisniti.
Društvo v Kopru je predlagalo, da bi bili zaradi oddaljenosti aktivi manjši. Zaradi povišane stanarine je v letu 1956-57 zelo padlo število otrok fhdj v otroškem vrtcu Izola. Starši stalno spreminjaj® umik, vzgojiteljic* ne prejemajo redne plače.
Društvo iz Maribora poroča* da s® morali zaradi prenapolnjenosti zavrniti večje številc* otrok, ki pa so jih vzgojiteljice vključile v razne lutkovna in pravljične krožke ter v aktive društva Partizan. Pr; tem s* se izkazale tudi vzgojiteljice' i3 Slovenjega Gradca, i
0 čem so razpravljali na zadnji seji RO Združenja učiteljev in profesorjev
škim vrtcem, kjer se otroci od
3.	do 7. leta zadržujejo pol dneva ali ves dan. Poudarek pri delu teh ustanov je na njihovi vzgojni, ne pa izobraževalni funkciji, čeprav se upošteva tudi ta.
■ Otroški vrtci morajo biti vzgojne ustanove, ki slone na načelih družbenega upravljanja in ki jim moramo preskrbeti materialna sredstva po istih načelih kot šolam.
Da bi se mreža teh ustanov razvijala normalno v skladu s potrebami, terja predlog, da je treba pri gradnji vseh komunalnih objektov ob vezno načrtovati tudi gradnjo predšolskih ustanov.
Vzgojno in zdravstveno službo v predšolskih ustanovah mora opravljati kvalificiran kadar, ki se je šolal v posebnih ustanovah. To so šole za vzgojitelje, za otroške negovalke in za socialne delavce (za patronažno službo na terenu). Posebno je poudarjena potreba po odpiranju šol, tečajev in centrov za starše, ker je tudi rij im kot poglavitnim in neposrednim vzgojiteljzem treba nuditj širšo pedagoško in družbeno vzgojo, posebno danes, ko se 95 '/• predšolskih. otrok vzgaja samo v družinah.
Predlog posveča največ pozornosti pripravi vzgojnega kadra, za katerega terjamo širšo splošno kulturo in daljše šolanje, večjo zrelost pri odto-eitvi za vzgojne poklic in obvezno selekcijo.
Predlog predvideva, da je treba predšolskim ustanovam oziroma predšolskim vzgojiteljem dati določeno mesto v enotnem šolskem sistemu, ki mora biti rezultat današnjih hotenj, da mora hiti šolstvo v skladu s potrebam^ našega družbenega razvoja,	G. E.
Republiški odbori Združenj prosvetnih delavcev se kaj redko spomnijo na svoje' glasilo. Zaželeno bi bilo, da bi vsaj v kratkih izvlečkih sporočali članom, o čem so na svojih sej ah razpravljali in do kakšnih zaključkov so prihajali. Tako obveščanje je toliko bolj potrebno, ker so društveni članski sestanki razmeroma redki in ker na teh vedno tudi ne sodelujejo člani Republiškega odbora, da bi o delu tega organa mogli osebno poročati.
Ne vemo sicer, če se bodo razmere v tem pogledu popravile, vsekakor pa je sedaj uredništvo prejelo zapisnik februarske seje RO Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije. To sicer še vedno ni tisto, kar bi si »Prosvetni delavec« želel, — namreč pregleden članek o važnejših vprašanjih, ki so se na seji obravnavala, — je pa končno vsaj material (čeprav preskop, ker RO na svojih sejah ne vodi stenografskega zapisnika), iz katerega bomo skušan sami zajeti tiste zadeve, ki so splošno zanimive.
Odborniki, ki so. s© udeležili občnih zborov oziroma konferenc društev in okrajnih odborov, so poročali o tem, kar so ugotovili na terenu. Tako izvemo iz zapisnika, da je organizacija v Novem mestu na nizki stopnji, čeprav so prav tu posa-meani prosvetni delavci naravnost preobremenjeni z delom. Občinska društva so zelo slabo povezana s krajevnimi oblastnimi in političnimi forumi. Šibek
II. TRDINOV SKLAD OBČINE MENGEŠ. — Znano je, da je bil naš pripovednik Trdina rojen v Mengšu. Na predlog obč. sveta za prosveto je sedaj občina Mengeš sprejela Trdinov sklad, katerega namen je pospeševati prosvetno delo ter znanstveno proučevanje krajevne zgodovine, etnografije, gospodarstva, naravoslovja in drugih krajevnih znamenitosti, razvijati pa tudi umetniško ustvarjanje in poustvarjanje na vseh področjih umetnosti. Iz sredstev Trdinovega sklada bodo prejemali posamezniki, organizacije in zavodi štipendije in nagrade. Štipendije bodo podeljene za študij in umetniško ali znanstveno izpopolnitev, nagrade pa za posebno prizadevanje na prosvetnem področju. To odločitev občine Mengeš je vsekakor treba pozdraviti, saj bo za marsikoga vzpodbuda pri delu za kulturni in gospodarski napredek občine, obenem pa je to dokaz, da je samoustvarjalna dejavnost in iniciativnost v Mengšu močno zaživela.
odborov. Z večino teh predlo-« gov sta bila soglasna tudi Cen« tralnd svet sindikatov Jugosla« vije in Sekretariat zveznega) izvršnega sveta za prosveto ir{ kulturo. Takoj ko bo osnutek zakona dan v javno razpravo* r.aj ga naša društva dobro paro« uče, naj pa ne gledajo nanj 1* s stališča svoje okraja, ampal! naj vdijo v njem zakon, ki mo« ra ustreči potrebam vseh repub« lik federacij e.
RO je za tem znižal na RMj din ceno knjigi o padlih borcihj —prosvetnih delavcih, če sij naročniki dijaki učiteljišča ali študenti VPŠ ali fakultete, te* poslušal poročila o UPZ »EnjiJ Adamič«, o stikih s tujino in tl stanovanjskih zadrugah.
Mrs. '
je tudi kontakt med okrajnim dal RO Sloveftijt so bili v glav« odborom Združenja in občinski- nem v skladu s predlogi drugih^ mi društvi. Nekateri upravitelji in ravnatelji odklanjajo sindikalne funkcije a izgovorom, da oboje ni združljivo!
V	Mariboru niso upoštevali pri imenovanju novih svetov za kulturo in prosveto organizacije prosvetnih delavcev.
V	Kranju so mnenja, da se okrajni odbori Združenja ne bi smeli razpustiti- (Zaradi novega načina obračunavanja sindikalne članarine, ki je stopilo v Veljavo 1. januarja letos, so ostali okrajni odbori Združenja učiteljev in profesorjev brez sredstev; op. ur.) Sekretariati teh odborov pa naj bi se dopolnjevali izključno iz istega kraja, ker se sicer delo niočno kom-plicira. Predstavnik okrajne organizacije Kranj se ne .strinja z anketo, ki jo hočeta izvesti med prosvetnimi delavci Novo mesto in Maribor, o tem, kaj ti poleg svojega rednega dela še vedno opravljajo." Meni, da se to vprašanje sedaj, ko je -na vrsti reforma šolstva, ki bo zahtevala izrednih študijskih n.a-porov od vsakega posameznika, sploh ne bi smelo postavljati.
Strokovni aktivi so v Kranju že zaživeli, tudi sicer se je marsikaj v šolskem delu še izboljšalo — vendar je žal čutiti več iniciative s strani Tajništva kot pa s strani samih društev.
V	Trbovljah se ne morejo pritožiti, - da jim okrajni ljudski odbor ne bi šel na roko, nezadovoljni pa so z odnosom, ki ga ima do naše organizacije'okrajni sindikalni svet. 0d300/o kvote, ki jo sedaj dobivata okrajni in občinski sindikalni svet, bi moral odpasti določen delež iudi na okrajni odlbor Združenja učiteljev in profesorjev.
RO v diskusija nj usvojil stališča, da bi bile ankete, kot so jo n. pr. pripravili v Mariboru, odveč. Meni, da je tudi registracija iizvenšolskega dela od časa do časa potrebna, saj imamo marsikje še ostanke takega glodanja na šolsko delo, kakor da to ne pomeni nič. Glede članstva (prosvetnih delavcev v svetih za prosveto ugotavlja, da so v mnogih okrajih predvsem načelniki tajništev za prosveto nasprotniki delegatskega sistema. Za RO zadeva ni načelnega pomena, čeprav se bo stalno prizadeval, da se tudi na okraju in občini uveljavi sistem, ki se je doslej kot uspešen izkazal v republiškem svetu za šolstvo.
Predsednik RO tov. H. Zdešar je nato poročal o seji Centralnega odbora Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije. Razprava je tam tekla predvsem o predosnutku zakona o javnih uslužbencih. Predlogi, ki jih je
Novi odbor Združenja vzgojiteljev
REPUBLIŠKI ODBOR: Cahuk Geza — predsednik Mil ek Julka — podpredsednik
Zdešar Fani — tajnik Radinja Stojanka — bla-gajnik
Gruden Marija Jakič Lea Kordiš Tončka Korenčan Andrej Miloševič Radlroj Mušič Desa Naglič Lojzka NADZORNI ODBOR:
Berce Ivan Kraigher Tinca Lane Savica
ČLANI PLENUMA: Bertoncelj Ela — Radov- J Ijica
Bizjak Pavlica — Nova Gorica
Černač Ivanka — Kranj Herman Vida — Maribor Leskošek Martin — Maribor Lovrec Franc — Ptuj Mašera Ivan ~ Celje Oberžan Ivan — Trbovlje Rajer Vera — Koper Razdevšek Dragica T Murska Sobota
Toš Jelka — Koper
/
S stran
Preobremenjevanje učencev z domačimi nalogami je treba omejiti
(V srbskem glasilu prosv. del. sme našli članek, ki je tudi pri nas aktualen)
V našem pedagoškem tisku, na roditeljskih sestankih kot tudi na sestankih prosvetnih delavcev često čujemo pritožbe gledo preobremenjenosti naših učencev. Bri tem valimo krivdo izključno na . iprenatrpanost učnih načrtov. Ce pa to vprašanje pazljivo proučimo, bomo videli, da učni programi niso edini vlir preobremenjeinosti učencev, ampak da se tu pojavlja cel niz drugih vzrokov. Edem od poglavitnih elementov je že sam učitelj-. On je tisti, kj ta program realizira, in od njegovega pojmovanja, njegove pripravljenosti in njegove iz-nadljivosti je odvisno, kako se bo program nekega predmeta kazal na učencu samem. Ne da bi se ob tej priložnosti . spuščal v analizo ostalih vzrokov, ki lahko privedejo do preobremenjenosti učenca, s® bi želel v zvez;' z nekaterimi pojavi v šolah dotakniti domačih nalog in podati nekaj sugestij.
Tenminus »domače naloge« v širšem smislu se lahko nanaša na celotno domače deO® učenca za pripravo na šolo. V ožjem smislu pa ob tem pojmu ponavadi mislimo samo na domače pismene naloge, in to predvsem iz matematike, materinega in tujih jezikov, literature in tako dalje. Te in tudi druge vrste domačih nalog imajo nedvomno svojo pedagoško vrednost, ker poleg izpopolnjevanja znanja razvijajo pri učencu delovne navade, samostojnost pri delu, smisel za red Itd. Zato ne more nihče načelno nasprotovati domačim nalogam in domačemu delu naših , učencev. Toda pri tem se često tako pretirava, da to že presega meje, ki jih postavljajo pedagogika, psihologija in mentalna higiena. Kopičenje domačega dela, ustnega im pismenega, dejansko pomeni prenašanje pouka iz šole na dom. To pa nadalje pomeni podvojitev učenčevega delovnega časa. Res je sicer; da učitelje k temu često silijo objektivne težave (skrajšan delovni čas v šolah, delo v izmenah, veliko število učencev razredu ttd.). Toda ne gied© na te objektivne težave mora bit; dajanje domačih nalog takšno, da preveč ne obremenjujejo učenca. Skoraj ne-pojmilijivo je, koliko pni tem greše, posebno še mladi učitelji začetniki, ki rimajo dovolj izkušenj in pedagoško-psihološk® izobrazbe. Tu bom navedel samo nekoliko primerov iz beograjskih šol.
Mlada učiteljica N. N. je prvikrt dobila prvi razred. 2e prve dni, ko je stopila v šolo, tedaj ko otroci tako rekoč še niti niso vedeli, kako naj se obrnejo, jih je začela obremenjevati z domačim delom. Otroci, ki niso znali niti svinčnika pravilno držati, so morali doma vsak dan pisati po eno do dve ali pa.tudi več ur. Tako so 26. septembra, torej tretji dan svojega šolanja, dobili domačo nalogo: a) da izpolnijo dve strani v zvezku z določenimi črkami. Vsgka stran ima 11 vrstic in v vsaki vrstici je mogoče napisati 24 črk, torej na vsaki strani po 407 črk. Na obeh straneh so torej moral} otroci na-piati • okoli 816 znamenj! b) mimo tega so morali otroci ilustrirati neko zgodbo, ki jim jo je učiteljica povedala med poukom. Naslednji dan, 27. septembra, so morali otroci izpi-»ati celo stran z raznimi črtamj in narediti sliko (ilustrirati zgodbo Po svoji fantaziji). Kvantitativno torej isto število znamenj, samo vse mnogo teže.
Pri proučevanju učenčevega dnevnika nete osemletne šole v Beogradu sem spoznal, da se na podoben način obremenjujejo otroci take starosti. Učenci nekega oddelka so dobili 24. novembra 1955 za domačo nalogo: a) iz iračunstva: napisati dva stolpca števil od ena do štiri; v obeh stolpcih je bilo napisanih nad 80 številk; b) iz pisanja; popisati dve strani z veliko črko »A« (skupno 91 črk). V enem dnevu torej skupno 131 znamenj. In vendar je minil šele tretji mesec, odkar so bili bi otroci v šoli.
Ce sedaj preidemo iz nižje na višjo stopnjo obveznega šolanja in gimnazije, bomo, tudi tu opazili množico podobnih primerov. V neki beograjski gimnaziji je predavateljica N. N. v osmem razredu predavala o Bori Stankoviču. Podajanje je bilo lepo in razumljivo, vendar učiteljica sploh ni aktivizirada učencev, ampak je sama govorila od začetka do konca ure, ne da bi pri tem postavila učencem kakršn® koli vprašanje. Ko je predavanje končala, je ob koncu ure rekla učencem približno takole: »Za prihodnjo uro boste napisali referat o »Nečisti krvi«.« Ugotovil sem, da je bila ta »prihodnja ura« že čez dva dni. To pomeni, da bi učenci morali v dveh popoldnevih dobiti knjigo, jo preči-tati (če j® seveda niso že prej brali), jo proučiti in o njej napisati referat., Kaj pa ostali predmeti? Ta predavateljica se sploh ni zanimala za to, ali bodo učenci lahko v tako kratkem času opravili tako obsežno in ne ravno lahko delo. Neka druga predavateljica je podobno ravnala pr-i svojem predavanju o Stevanu Sremcu. Tudi ona j« ob koncu ure dala domačo nalogo: »Opisati katerokoli osebnost iz dela Stevana Sremca.« In zopet v teku dveh dni! Pni pregledovanju dnevnikov dala sem ugotovil, da so predavatelja matematike v obeh oddelkih dal; po 5 do 6 nalog za isti dan. Nekaj nalog pa so dali tud; predavatelji jezikov. Bil bi čudež, če bi to učenci lahko izvršiti o pravem času.
Mnogi učitelji matematike posebno obremenjujejo učence z domačimi nalogami. Redko upoštevajo, koliko časa potrebuje neki učenec, da reši samo eno nalogo, ampak daj e j® naenkrat po deset do petnajst pa tud; več nalog iz algebre in geometrije. Ne glede na ves pedagoški pomen učenčevega domačega dela je treba dajanje nalog za »prihodnjo uro« omejiti na pametno meno, to se pravi do tistih meja, d® katerih lahko učenec nalogo opravi in da to ne vpliva škodljivo na njegovo zdravje in njegovo nadaljnje delo. To pa je mogoče doseči samo tedaj, kadar vsi učitelji, ki predavajo v enem razredu, uskladijo svoje delo. Z drugimi besedami: kadar dajanje domačih nalog vnaprej načrtujemo in kadar ta načrt skrbno proučijo vsi člani zbora. Dokler s© predavatelji istih strok ne dogovarjajo in ne na-rede načrta za vse predmete, toliko časa ni koordinacije glede obremenjevanja učencev z domačim delom. Cimprej je treba pretrgati dosedanjo vseskozi nepedagoško prakso, po kateri daje vsak učitelj iz svoje naloge dom/ačo nalogo v taki meri, ki se zdi njemu pravilna, pri tem pa ne upošteva, kaj zahtevajo od istih učencev tudi drugi učitelji.
Tukaj je treba omeniti še neka neprimerni pojav, ki v mno-
gočem vpliva na obremenitev učenca in negativno vpliva na njegovo zdravje. T0 j© navada nekaterih učiteljev, da naložijo učencem delo za nedelje, praznike in počitnice. Nedelja je določena za 'počitek in sprostitev. Tovarniški in kmetijski delavci, obrtniki, trgovci, uslužbenci vseh podjetij in ustanov (razen nekaterih) imajo nedeljo prosto in jo lahko izkoristijo, kakor jim najbolj ugaja. Za našega dijaka, ki hoče iti v ponedeljek v šolo pripravljen, pa nedelje na žalost ni. Nasprotno, ob nedeljah Ima ponavadi še več nalog in več učenja kot druge dni. Namesto da bi se oddahnil, je vznemirjen in prisiljen, da doma intelektualno intenzivno dela. Namesto da bi s tovariši in starši odšel v naravo, ®e mora zapreti v hišo. Vesten učenec praktično tako nedelje sploh ne čuti. Vsoto še bolj valj® za ostale praznike, posebno pa še za rimske počitnice. Namesto da bi te počitnice Učenec kar najbolje izkoristil za odmor in okrepitev, mora narediti nešteto nalog iz matematike, jezikov, čtiva 'itd.
V tem pogledu. poznamo nekaj naravnost frapantnih primerov. Tako j© nek; predavatelj matematike v neki beograjski gimnaziji dal v rimskih počitnicah leta 1955 učencem nekega razreda ravno sto nalog. Preteklo' šolsko leti o je to število zmanjšal na dvajset. Pa tudi o letošnjih počitnicah smo imeli nenavadne primere. Tako so učenci 5. razreda nete gimnazije v Beogradu med zimskimi počitnicami morali narediti samo iz matematike 44 nalog.
V nekem oddelku 3. razreda osemletne šole v Beogradu so o zimskih počitnicah dobili naslednje naloge: a) iz prirodo-slovja: prerisati iz čitanke 14 slik; b) iz računstva 8 nalog; c) iz srbskega jezika so se morali, naučiti eno pesem in napisati vsebino prebranih knjig.
Tako s0 morali otroci, namesto da bi se brezskrbno igrali, se ukvarjali z raznimi športi in se dejansko odpočiti, v času zimskih počitnic delati skoraj vsak dan. Mar nismo s tem zgrešili namena počitnic?
Skrajni čas je, da opustimo vs© te stare navade, ki negativno vplivajo na telesni in duševni razvoj učencev. Preobremeni evan j e z domačim} nalogami hi bilo treba .omejiti na pravo meno, nedelje, praznike in zimske počitnice pa pustiti naši mladini za počitek in zabavo.
Mladinski tisk v šoli
Problemi
ljubila nskega šolstva
Strokovne šole bi morale biti v večji meri predmet naše pozornosti in skrbi, kakor je bilo to doslej. To nam narekujeta taiko družbeni in gospodarski vidik, ker bi že danes, še bolj pa v bližnji prihodnosti morale dajati strokovne šole množico strokovnjakov, kj bi bili sposobni nositi in voditi težo naše gospodarske rasti in razvoja. Zaradi tega je prav, da zopet pregledamo nekatere hujše probleme teh šol, ki j‘h že rešujemo ali pa jih hom© morali še reševati.
1.	Največja ovira za redno In kvalitetno šolsko delo je pomanjkanje šolskih prostorov. To velja v največji meri za vajenske šole, pa tudi za srednje strokovne šole, ki se morajo boriti z istim problemom. Občutljiv j« ta problem zato, ker šole ne morejo v polnj mer; razviti niti teoretičnega pouka, ki postaja zaradi tega neživljenjski, verbalen. Se teže pa seveda raz. vijajo praktični pouk v delavnicah, kabinetih, brez katerega sl niti misliti ne moremo absolventa, ki bi bil primemo usposobljen za svoj poklic.
2.	Ko govorimo o absolventih, ki bi naj bili strokovnjaki, se nam porodi takoj vprašanje modernizacije učnih delavnic, ki imajo v glavnem zastarele stroje in naprave, ob katerih se učenec oz. dijak le slabo pripravi za delo v naših sodobno urejenih podjetjih in tovarnah. Posebno Pa je ob tem važno še vprašanje učnih delavnic na vajenskih šolah, katerih sploh nimamo. Vajenec vidi pač toliko, kolikor mu pokaže njegov mojster, čez njegovo delavnico pa vajenčev pogled ne seže. V tem pogledu so samo učenci Industrijskih šol v resnic-i preskrbljeni z vsem, kar jim lahko nudimo v današnjih pogojih.
3.	Poseben problem je vprašanje učnih moči na strokovnih šolah. Velik del učnih ur morajo prevzemati v vseh strokovnih šolah strokovnjaki od zunaj honorarno. Ti seveda niso posebej zainteresirani, da bi razmišljali tud) o vzgoji našega vajenca ali tehnika. Na srednjih strokovnih šolah je ta problem
še posebno oster. Tam bi morali imeti najboljše strokovnjake. Ti pa so nam zaradi neurejenih materialnih pogojev povečini odšli v produkcijo in šole ai morajo pač pomagati, kakor vedo in znaljo. Zato je razumljivo, da delo v marsičem ne zadovoljuje niti strokovno niti vzgojno.
4.	Posebej moramo omeniti tudi to, da vse srednje strokov-' ne šole, do neke mere Pa tudi vajenske in industrijske šole presegajo okvir ljubljanskega okraja. Učence o«, dijake imajo iz vse republike, deloma tudi 1* drugih republik, zaradi tega imajo v vzgojnem, pa tud| v učnem delu številne težave. Učenci prihajajo na te šole z najrazličnejšo izobrazbo, iz mnogih šol z različno ravnjo znanja, z znanjem različnU, tujih jezikov itd. Vse to vpliva »lasti na delo v prvem in drugem letnilku in zaradi tega lahko govorimo o homogenih, trdno povezanih razredih in razrednih kolektivih šele v višjih letnikih, k! so zaradi tega tudi v vzgojnem pogledu najuspešnejši.
5.	Nazadnje naj omenimo sa-
mo še problem izvenšolskega življenja mladine na strokovnih šolah. Lahko rečemo, da so učencl-dijaki na vseh teh šolah razmeroma bolj zaposleni s šolskim delom in nalogami kakor njihov; tovariši v gimnaziji. Zato jim tudi ostaja Tnan) časa za svobodno življenje in izživljanje. V primerjavi z gimnazijo pa je tudj organizacija in vsebina tega izživljanja slabša. Na srednjih strokovnih šolah se mladina izživlja do neke mere kulturno, mnogo manj pa lahko o takem Izživljanju govorimo v vajenskih šolah, kjer je mladina pogosto prepuščena sama sebi, ulici in včasih celo alkoholu. Mladinska organizacija, učiteljski zbori in drugi organi bodo o tem problemu morali še mnogo razpravljati in še več storiti, ker bomo le tako rešili tudi vprašanje, o katerem često razpravljamo v javnosti: da rešujemo vzgojno zapletene probleme le s suhimi, administrativnimi ukrepi, ki niso v korist mla. demu človeku niti ljudski skupnosti.	V. C.
Rad bi napisal nekaj besed o poti, ki jo napravi knjiga, preden pride do svojih bralcev. To pot bi lahko razdelili na tri etape. Avtor in založnik ustvarita vsebinsko podobo knjige, tiskar razmnožil izvirnik v več tisoč izvodih in tedaj nastopi za knjigo najbolj kočljiva etapa; potrebno je delo več sto ljudi, ki posredujejo knjigo bralcem. Kratek premislek nam kaže pomembnost tega dela: najboljša knjiga zgreši svoj namen, če obleži v skladišču založbe.
Na ta kratek uvod bi navezal nekaj misli o edinstveni poti slikanic, knjig in časopisov za šolsko mladino do bralcev, ki jo poznamo med vsemi evropskimi deželami samo v Sloveniji. Znano je, da so v večini naših šol poverjeniki za mladinski tisk, ki za svoje šolarje naročajo knjige In časopise, zbirajo naročnino in jo obračunavajo pri založbi. Ta način prodaje, ki smo ga imeli pri nas že pred vojno, ni kakor rečeno nikjer drugje znan. Uvajati »o ga začeli pred nekaj leti napredni vzgojitelji v Avstriji preko organizacije »Oster-reichischer Buchklub der Ju-gend«. To je njihova oblika boja proti škodljivim vplivom stripov, šunda in slabih filmov. Njihov* založba izdaja kvalitetne knjige za mladino; prodajajo jih poverjeniki organizacije, učitelji po šolah. Delo je bilo že v prvem letu zelo uspešno ter je njihovo poročilo na zasedanju Mednarodnega kuratori-uma za mladinsko književnost vzbudilo posebno pozornost pri delegatih 1* več deset evropskih ' in izvenevropsklh držav.
Sele takrat smo se zavedli, da enak način razširjanja knjig med šolsko mladino poznamo pri nas že nekaj desetletij.
Založba Mladinska knjiga je vsa leta svojega obstoja posvečala veliko pozornost temu načinu širjenja knjig in izboljševanju njegove organizacije. Rezultati niso samo posledica dela založbe, temveč so v prvi vrsti posledica izredne nesebičnosti in požrtvovalnosti, ki so ju vnesli v svoje delo nešteti poverjeniki mladinskega tiska v šolah in širom Slovenije. Zadosten dokaz so brez dvoma številke v priloženi tabeli. Razmerje med številom učencev ter med nakladami naših mladinskih časopisov in knjižnih zbirk nas kljub zastareli knjižni proizvodnji postavlja v isto vrsto z narodi, ki imajo mnogo več sredstev in možnosti. Pri vsem tem je res, da je založba Mladinska knjiga mnogo pripomogla z dobrim izborom in urejanjem, z zniževanjem cene, saj najdražja knjiga Iz redne zbirke ne stane naročnika več kot 300 dinarjev, mnogo so pripomogle naše tiskarne, ki se trudijo, da s svojimi skromnimi sredstvi skrbno In okusno tiskajo posamezne časopise in knjige. NAJPOMEMBNEJŠE PA JE BREZ DVOMA DELO TISOČ IN VEC POVERJENIKOV
v Šolah, kajti Sele z
NJIHOVO NESEBIČNO POMOČJO PRIDE KNJIGA V ROKE BRALCU, KI MU JE NAMENJENA.
Čeprav smo lahko zadovoljni s številom naročnikov, to vendar nj vzrok, da bi prenehali z Izpopolnjevanjem poverjeniške
mreže. Se vedno so učenci in celo šole, ki ne prejemajo niti enega izvoda mladinskega tiska. V prvi vrsti so s tem prizadeti mladi bralci sami, saj naročnina za časopise ali knjige krije samo del proizvodnih stroškov, in tako dobe naročniki del knjig aii časopisov pravzaprav podarjen. Pozabiti seveda ne smemo na vzgojni pomen tega tiska in na zgubljene možnosti v krajih, kjer bi z majhnim naporom lahko dobili vsaj nekaj naročnikov.
Za utrditev omenjenega razširjanja knjig želi poleg poverjenikov postaviti založba v občinskih društvih učiteljev in profesorjev svoje zastopnike. Založba bo zastopnike sproti obveščala o svojem delu, zastopniki pa naj bi usklajevali delo poverjenikov, predlagali poverjenike za šole, kjer jih še ni, seznanjali poverjenike in javnost z delom založbe ter sporočali založbi želje in pripombe vzgojiteljev, mladine in bralcev.
Republiški odbor Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije v celoti podpira zamisel založbe tn z njegovim privoljenjem objavljamo skupen poziv, naj vsa občinska društva poS-Ijejo republiškemu odboru imena tovarišev, ki bi hoteli in ki bi lahko opravljali posle zastopnika mladinskega tiska na področju njihove občine. Prepričani smo, da bodo društva razumela pomembnost tega dela in da bomo lahko s skupnim delom naredili še veliko več za naš mladi rod.
STANJE NAROČNIKOV NA LISTE,, KNJIGE IN KNJIŽNE ZBIRKE »MLADINSKE KNJIGE«
PRVO POLLETJE 1956/57
Listi
Knjižne zbirke
ti 9	- rt	o N	rt V4J e A)"-* lis |>fS9 05 313	Ciciban	1 1	Pionir	Čebelica	S 3 M M	Kondor, obvezno berilo Zlata ptica, pravljico		Potopisi	Tz življenja živali	Cicibanova knjižnica Knjižnica za šolarje Knjižnica za mladino Mladi oder
1. Celje	29.152	7.037	6.504	4.260	650	812	497	79	66	38	39	49 32 33
2. Gorica	15.981	4.558	3.476	1.209	475	532	285	17	11	15	
3. Kočevje	7.053	1.278	1.182	545	284	216	92	9	4	4	
4. Koper	10.720	3.905	2.910	1.398	911	562	131	38	36	65	
5. Kranj	17.722	6.557	4.548	3.848	1.813	2.199	725	120	105	103	
6. Ljubljana	37.021	13.062	10.019	7.181	3.876	3.854	919	105	76	59	6 9
7. Maribor	37.545	10.208	10.603	5.568	2.935	2.456	1.520	102	96	65	3	3	4
8. Murska Sobota	19.920	3.14«	2.861	1.034	303	347	124	17	9	9	1
9. Novo mesto	13.809	2.497	2.753	1.053	603	644	275	41	43	29	13 2
10. Ptuj	13.983	2.864	3.570	1.394	544	589	200	13	25	11	
11. Trbovlje	16.700	4.270	4.596	2.527	881	1.434	335	27	33	24	28	66 37 18
Skupaj	219.586	59.182	53.022	30.017 13-275		13.645	5.103	568	509	422	70 124 85 54
Avgust Gojkovič - vzor ljudskega učitelja
Društvo učiteljev in profesorjev občine Piran iskreno čestita v imenu vsega članstva tovarišu Avgustu Gojkoviču, predmetnemu učitelju in upravitelju na osemletni šoli Raven, za priznanje, ki ga je preje, za svoje požrtvovalno, obsežno in neprecenljivo delo na prosvetnem področju. Dobil je nagrado 30.000 din, ki jo je takoj poklonil svojemu prosvetnemu društvu, katero je sam ustanovil že ■leta 1951. To nas je vse osupnilo in nam . prikazalo veličino njegovega Movekoljubja, njegove nesebičnosti in odnosa do skupnost; in do napredka.
Avgust Gojkovič je bil rojen v Starošimcah, okraj Ptuj. Pred prihodom v Raven je služboval na enooddelčni šoli v Prekmurju, kjer je že veliko sodeloval v ljudski prosveti. Med vojno j« sodeloval v NOB od !eta 1942. V Raven je prišel 8. oktobra 1951,
kjer je prevzel upraviteljstvo gole. še isto jesen meseca novembra je ustanovil mladinsko ku.turno in umetniško društvo »France Bevk, Raven — Nova vas«. Društvo je zaživelo. Ze 1. januarja 1952 je priredilo na začasnem odru v' šoli Flnžgar-jevo »Verigo« in Goljevo »Sneguljčico«. Od ustanovitve društva do danes je Gojkovič vse sam vodil, režiral in insceniral, celo igral glavne vloge. Pripravil ie vrsto akademij za vse proslave in razne praznike.
Vsa leta je bil predsednik društva, ki se je posmeje po njegovem predlogu preimenovalo v prosvetno društvo »SLOGA Raven — Nova vas«.
Gojkovičevo delo v prosvet- * ni dejavnosti je neprecenljivo Vzdržal jo hude naoO’'o v bdu za napredek kraja. Ob vsem navedenem delu pa je še zidal novo šolo, urejeval šo.ski vrt, učil, organiziral gradnjo dveh
kulturnih domov, pri kateri Je sam vodil delo in knjigovodstvo.
Njegova šola je vzorno urejena. V vsem kaže veliko iniciativo za moderniziranje dela, ki ustreza današnjim življenjskim potrebam šolskega okoliša. Odlično je urejen Gojao-vičev šolski vrt, ki ima celo tople grede, vrtno lopo, hišico za vrtno in poljsko orodje itd. Sola tudi nj brez delavnice za ročna dela, k je opremljena z vsem potrebnim orodjem. Tudi rekvizite za telesno vzaojn ie priskrbel. Na šoli dobro deluje šolska kuhinja.
Želimo, da bi vsi člani drugih učiteljskih društev spoznali tega čudovitega človeka vsaj po njegovih delih in uspehih ter posnemali njegovo močno voljo in vztrajnost ter njegovo veliko ljubezen d0 dela in do sočloveka. Kalan Ludvika
Rudolf Mencin: Iz spominov obmejnega učitelja
Opombe k mojemu osebnemu razvoju in izobraževanju
(Nadaljevanje iz četrte številke)
Z veliko pozornostjo sem spremljal vsak pojav socta.izma na Slovenskem in skušal biti na tekočem o vsem, kar se je o njem pisalo bodi z ene ali druge strani. Močna odvisnost naših ideologov od nemškoav-strijsklh je bila očitna In razumljiva. Nasproti Krekovemu socializmu sem bil nekaj časa skeptičen, ker me je preveč spominjal na dunajski vzorec in se mi je zdelo, da nima za naše narodne skrbi preveč razumevanja. Pozneje sem svoje mnenje precej spremenil. Nisem mogel soglašati s stališčem, ki sta ga v narodnem vprašanju zavzemala Henrik Tuma in Et-bin Kristan. To stališče se mi je zdelo nedognano in neizči-ščeno, preveč sta gledala na narodno vprašanje z očali av-stromarksfema. (V neki drobni Tumovi brošuri, katere naslova se ne spominjam, sem bral čudno krilatic© o narodnosti kot premaganem stališču, kar se mi je zdelo stvarno nesmisel^ no.) Spoštoval pa sem pri obeh čistost hotenja in požrtvovalno delavnost. Prepeluha sem cenil saradi njegovega samostojnega in stvarnega gledanja na *lv”
Ijenjski položaj našega naroda in njegovega marljivega raziskovanja naših življenjskih razmer. Izmed vseh slovenskih politikov je menda najbolj zrelo gledal na razmerje slovenstva do jugoslovanstva. Po nazoru so mi bili možje okoli »Naših >zapiskov« najb.ižjd, čeprav niso enotno gledali na naS narodni problem. Obžaloval sem prezgodnjo smrt urednika Dermote. Cankarja ni^em uvrščal med Ideologe socializma, socializem mu je bil bolj evangelij kot doktrina, bolj doživetje kot sistem. - Dolgo nisem našel pravega odnosa do njegovega umetniškega ustvarjanja. Sproti sam naročal in čltal, kar je bil napisal,’ naslajal sem se ob njegovem jeziku, a družbeni motivi in družbene razmere, ki jih je v svojih spisih zajel in obdelal, &o bile drugačne, kot sem jih poznal v naši obmejni pokrajini, in so mi bile do neke meje tuje. Za njegovo znano predavanje 12. aprila 1913 v ljubljanskem Mestnem domu, v katerem je za tisto dobo dovolj globoko razčistil odnos slovenstva in slovenske kulture do jugoslovanske misli, pa sem mu bil hvaležen. Noben drug ne bi
našel takih besed, Tu je posegel kot pisatelj neposredno v našo politično problematiko. Mimo njegovih ugotovitev ni mogel več noben razboriti slovenski človek. Posvetil je v megleno, romantično jugoslovanstvo in ga pokazal v pravi luči. Nisem pa opazil, da bi bil Cankar kaj vplival na stališče svoje strank© do našega narodnega vprašanja. Jalovost njene narodne politike se je pokazala ie med vojno zlasti v njenem pasivnem stališču do majniška deklaracije. Tivolska resolucija se je izkazala kot mrtva formula. Kot epizode se spominjam kandidature Etbtna Kristana pri avstrijskih državnozborskih volitvah v boroveljskem okraju leta 1907. Koroški slovenski učitelji so jo z veseljem pozdravili v praznem upu, da pomeni začetek osamosvojitve slovenskih socialistov od nemškega vodstva. Vsa prizadevanja nekaterih intelektualcev med vojno, da bi v slovenski socia.izem zanesli kaj več razumevanja za slovensko narodno vprašanje, je bilo zaman in povsem razumljivo je, da je pod starim vodstvom zaplavala stranka v Jugoslaviji v centralistične in s tem v reakcionarne vode. Naprednosti naše narodne ideje ni razumela, ni razumela smisla prizadevanj našega razumništva Po slovenski kulturni in politični avtonomiji, odklanjala je ta prizadevanja kot naciona.izem, podrejala Je narodno korist državni korist!
in videla je ves napredek v nastajanju vedno večjih političnih in gospodarskih enot. ki s© mu avtonomistična gibanja samo v kvar. Mehanističnemu pojmovanju razvoja ni mogla biti dostopna resnica, da je samo pre. ko doslednega izvajanja načela narodne samoodločbe mogoče resnično in trajno zbližanje narodov in njih združitev v večje politične tvorbe. Zato soeialno-demokratična stranka ni mogla postati središče za zbiranje naprednih sil v slovenskem narodu, ko je zgodovinska situacija imperativno zahtevala njih strnitev. zato je v velikem zgodovinskem času stala ob strani m prepustila drugim si1 am iniciativo in vodstvo.
Politični razvoj 3« potrdil moje pomisleke zoper vstop v to stranko in me nekako opra-vtčiujn, da sem hodil vse življenje v političnem pogledu svoja pota. To moje samotarstvo ni izviralo iz kakega pretiranega individualizma. Vse' življenje sem.si želel, da bi se mogel vključiti v kako napredno politično gibanje, želel sem si močnega duhovnega in političnega vodstva, ki bi mu bil lahko z zaupanjiem sledil. Težko, da je kdo močneje čutil resnico, da raste moč posameznika v podeseterjeni meri, če je vključen z določeno nalogo v večjo enoto z jasnimi cilji In mu je prihranjeno individualno iskanje in trošenje moči. Marsikje sem sodeloval in sprožil marsikako akcijo, ker sem čutil v sebi nekaj organizacijskega
talenta in ker sem vedel z« tajnost uspeha, ki je v tem, da pustiš čast drugim in »e veseliš, da si dosegel svoj namen. Zmeraj sem bil prepričan, da se slovensko narodno vprašanje ne da rešiti na strankarsko tesni osnovi, in kakor sem odklanjal tako imenovano slogažtvo, tako sem zmeraj sanjal © združitvi vseh naprednih sil za njen© revolucionarno rešitev, zmeraj mi je bila narodna misel hkrati napredna, demokratična In socialna misel jn odklanjal sem vse nacionalne ideologije, ki so služile zgolj utrjevanju razrednih pozicij vladajočih razredov. Iz teh razlogov sem odklanjal na Slovenskem ločitev duhov in političnih strank po geslih in programih, ki so se ml zdeli neživljenjski in so omogočali, da so se resnični narodni in ljudski interesi zakrivali v prid drugotnih ter so omogočali, da sta dva nasprotna si tabora zbirala in sfanatiziraia svoje pristaše na osnovi neljud-skih programov. Zamišljal sem si politično ločitev tako. da b\ si stale nasproti progresivne in konservativne sil«, ki pa bi priznavale neke skupne narodne cii j e in'se jim podrejale. Morda so te moje želje premalo upoštevale razvojne nujnosti, v katerih se javljajo razredni antagonizmi, vsekakor pa je bilo zame osvobodilno gibanje s svojim programom veliko in naj večje doživetje in z nekim zadovoljstvom sem si lahko priznal, da sem sodeloval prt marsikateri akciji, bodi na na-
rodnoobrambnem, sindikalnem, ljudskoprosvetnem ali ideo-o-škem področju, ki je po svoje pripravljala ugodne psihološke i;n politične pogoje za veliki vzpon slovenske narodne volje. Lahko bi se skliceval na svoja prizadevanja med dijaštvom, na osamosvojitev učiteljske stanovske organizacije varuštva političnih strank, na sodelovanje I>ri osnovanju enega ali drugega tiskovnega podjetja, na prizadevanja za integracijo progresivnega s.ovenskega razumništva. na nešteto sestavkov po raznih listih, a vendar bi pomenilo to 1« del mojih naporov In ne bi obsegalo dela, ki sem ga vložil v razne neizvedene načrte, napisane in neobjavljene razprave, na razne eksperimente, ki niso 'rodili nobenih vidnih sadov. Ko danes delam obračun svojega dela, čutim kot svojo osebno tragiko prav to izrabo in zapravljanje svojih sil. ki je imelo de.oma svoj vzrok v naših raztrganih notranjih razmerah, ko sem bil prisiljen, da si sam iščem pravo pot. Pri tem se dobro zavedam, da niso zunanji uspehi edino odločilni, da je tiho delo tisočih anonimnih junakov, ki z vztrajnim izpopolnjevanjem svojih poklicnih in drugih dolžnosti množijo narodov moralni in tvarni kapital, enako pomembno kakor vidno in prijemljivo delo naših vodnikov in vzornikov. A tudi s te plati ne morem biti zadovoljen, ker sem zaradi svoje bolehnosti tudi ožjo po-
klicno nalogo izpolnjeval le nezadostno.
V enem svojih pisem tz mladostnih let, ki sem jih našel v zapuščini koroškega prijatelja, sem zapisal stavek, ki sicer ne izraža ne vem kake izvirne misli, da mora biti nekaj strašnega, če ob zaključku svojega življenja spoznaš, da sl živel zastonj in da za tabo ne bo nobenega trajnega s,edu. Te zavesti sicer nimam, ker sem prepričan, da rodi vsako čisto hotenje svoj pozitivni sad, a priznati si moram, da b[ utegnili biti uspehi mojih življenjskih naporov ne glede na omenjene neugodne okoliščine Costi večji, če bi se bil pri svo-jiem študiju in delu omejil na ožje področje. Neštetokrat sem si očital, da se nisem nikjer resnp poglobil. Spet pa sem mogel v svoje 'Opravičilo navesti, da je del krivde pri samem predmetu mojega zanimanja. Bolj ko sem razglabljal o bistvu pojava, kj ga imenujemo narod, širše se mi je kazala njegova problematika, bolj so se mi spodmikala tla. Zgodovinarji, etnografi, sociologi, politiki, dršavoslovci, antropologi, biologi, gospodarstveniki, geografi, manjšinski delavci, statistiki s© se vsak po svoje ukvarjali s predmetom a posebne znanosti, ki bi si družbeni fenomen narod postavila kot glavni predmet svojega raziskavanja, n* bilo, jn tako sem si moral gam znašati gradivo za oblikovanj« svojega nazora o narodu, zna-
Nekaj'. o učiteljevem ugledu
Toflikictoat slišimo, da učitelji 'danes nimajo nobenega ugleda. "Učiteljj sami se pritožujejo, da so premalo cenjeni, da je njihovo delo premalo nagrajeno in za izvenšolsko delo ne dobe nobenega priznanja, da zanj niso nagrajeni. Res je, da učitelj v mestu in na deželi, če hoče, naravnost utone v delu, za katerega ne prejme nikakršne nagrade ali pa bolj poredko kakšno tplažiilrao' priznanje. No, nisem- s® namenil govoriti o učiteljevem delu in nagrajevanju, temveč o učiteljevi osebnosti, kakršna je in kakršna naj bi bila v zadovoljstvo ljudi in Učitelja samega, da ne bi bilo niti pritožb niti občutka zapostavljanja pri učitelju. K temu me je deloma napotil članek V. Cvetka v zadnji Sodobni pedagogiki. Avtor govori o učiteljevi osebnosti in o mlajšem učiteljstvu na podeželju, ki si halje ne more pridobiti med ljudstvom ugleda, ker večina -od njiti nj usposobljena za kmetovanje, urejanje vzornih sadovnjakov ipd. Priznati morairno, da je to dejanska pomanjkljivost v izobrazbi le-tega učitelj-etva, vendar pa nepoznavanje teorije in prakse o kmetijstvu že ne mo;re biti merilo za sodbo o učitelju niti ne more biti vzrok za premajhen ugled učiteljskega poklica " sploh. Dvomim namreč, da o; učitelj z ne Vem kako popolnim strokovnim Enanjem svoje stroke in tudi kmetijstva bil, pa čeprav na va-ei, že ugleden, Se ne bi imel Se drugih osebnostnih kvalitet, bi jih cenim bolj od golega znanja: njegova osebnost mora izžarevati humani družbeni odnos do otrok, ljudi in tudi do Bebe, In prav tega se nekateri učitelji ne zavedajo dovolj, ker almajo jasne kontrole nad samim seboj in si v družbenem življenju ne znajo najti mesta, bi bi Ja kot prosvetni delavci in vzgojitelji morali imeti. Učitelj mora bit} do sebe mnogo bolj strog, učitelj mora biti dober psiholog ne samo za otroka,, temveč tudi za odrasle in predvsem še zase. Pritrdit; moram tovarišu, ki mi je dejal, da je učitelj največkrat sam kriv, če nima ugleda, ker je to stvar, ki sd ja ne moreš s Eiio pridobiti.
Naj naštejem le nekaj primerov ia življenja učiteljstva, ki prav gotovo ne utrjujejo ugleda, čeprav nekaterim ni botrovala zlonamernost, temveč prej morda neznanje in neizkušenost. Učitelj je prav tako družbeno bitje kot vsak drug človek in tisto razumljivo hoče v •družbi, v kateri živi, uveljaviti svojo osebnost, pa naj bo to tako, da po vsej sili hoče izsiliti ljubezen do otrok, da hoče družabnosti z vsemi povprek ali pa hoče biti nekoliko nad svojo družbo ter uživatj avtoriteto vseznalea. Iz tega elementarnega gona pa čestokrat izvirajo napake, kj kvarijo prav tisto najvažnejšo kvaliteto človekove osebnosti, ki se kaže v odnosu do okolja.
Mlada učiteljica N. je prišla na svoje službeno mesto, kjer sta službovala že starejši šolski upravitelj in njegova žena. Upravitelj, je ljubil red in svoj dominantni položaj. V kraju je bM priznan kot dober strokovnjak in človek, ki razume vse paragrafe ter ima besedo tudi pri oblasti. Ljudje šo ee mu spoštljivo odkrivali in je bil dokaj zadovoljen. Njegova žen,a jo živela v njegovi senci. Mlad; kolegici, je dala venomer čutiti, da je pač upraviteljeva žena/ Tiha deklica ni našla tiste to-
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Sati iz vseh vetrov in sistematični študij tako kompleksnega problema je seveda daleč presegel moje moči- Ko je izšla Kardeljeva knjiga »Razvoj slovenskega narodnoSa vprašanja«, sem bil na moč vesel. Dosti bi mi bilo olajšano iskanje prave poti, ko bi bh imel tako knjigo prej pri rokah. Od vsega svojega razglabljanja sem Imel vsaj to korist, da z razumevanjem sledim razvoju narodnega kakor tudi narodnomanjšinske-ga vprašanja pri nas in drugod. Od svojih spoznanj bi ob koncu omenil le eno, ki se mi je posebno v osvobodilni vojni vsiljevalo, da namreč spada k polnemu narodnemu življenju poleg narodnih tradicij, skupne zemlje, svojstvene kulture in lastne državnosti še skupno, v prihodnost na velike cilje In naloge usmerjeno hotenje, ki Iz pasivnega naroda šele oblikuje aktivno vzgojno enoto. Narod kot vzgojna skupnost — to Je vprašanje, ki mora zanimati slehernega vzgojitelja.
•
V teij in zadnjih dveh številkah Pnasvetnega delavca smo objavili dve poglavji iz »Spominov obmejnega učitelja«, Žal nam prostor ne dopušča, da bi otoijaviilj zelo zanimive beležke tov. Rudolfa Mencina v celoti. Mogoče se bo zanje pozanimala zgodovinska sekoitja zveze Pedagoških društev in jih Izdala kot brošuro? (Opomba ur.)
pline, ki je vsakemu človeku vendar tako potrebna. Najprej se je skušala približati otrokom in prj njih najti zaslombo proti hladu, ki je ved Iz upraviteljeve pisarne. Otrokom je popuščala, pr.i ocenjevanju je postajala neobjektivna, .pod vplivom otroških solz je pisala • boljše ocene. Po Vasi so s© kmalu začel; širiti takile glasovi o učiteljih na tej šoli: upraviteljeva žena da dober red 'tistim, ki ji kaj prinesejo, učiteljica pa je sirota, saj vse dopušča in še učiti ne zna pošteno, otroci lahko delajo z njo, kar hočejo; upravitelj pa j© pameten možak, sam© preveč domišljav. Upraviteljeva žena sama pa je celo tu in tam namignila, da tovarišica pač ne zna in ima mož z njo obilo skrbi in dela.
Cisto vsakdanja zgodbica, drobna in na prvi pogled popolnoma nebistvena za naslov. Toda vprašajmo se, kdo izmed treh učiteljev j® imel ugled pri ljudstvu?
Učitelj O. je životaril na eno-razrednici. Poiskal s; j© družbo v gostilni. Hotel je biti enak in blizu ljudem, s katerimi se je srečeval. Prepeval j© z njimi, smejal se je, šalil se je z vaškimi dekleti, pili je z njimi, in skušal biti čimbolj preprost. Ljudje so rekli, da nič ne da na sebe, da j.© pijanček im da tako obnašanje pač ni za učitelja. In vendar je bil ljudeih tako blizu. Spet ni bilo ugleda.
Nekoliko drugačen je bil tovariš T., zelo razgledan človek. Vsako stvar je hotel poznati, živel je v zavesti, da resnično vse bolj© ve kot drugi ljudje okrog njega. Vsepovsod je govoril na dolgo in široko in skušal kmete in druge venomer učiti. Ponosno je hodil po cesti, pokoncu je nosil glavo in pozdravljal prijazno, vendar z glasom, ki j© vedno zvenel rahlo zviška. Rekli »o, da vse preveč kaže svojo učenost ta nič kaj radi niso bili v njegovi bližini. Alj je mogoče zato užival ugled?
Kup je podobnih primerov, ko ni slog© v učiteljskem kolektivu, ni sloge v zakonskem življenju, kar vse vpliva na ugled učiteljstva bodj kot morda ne-
znanje v tej ali oni panogi kmetijstva. Saj danes ne moremo pričakovati od učitelja, da bo polihistor, da bo znal vse. Nihče, tudi preprost človek, ne bo zameril učitelju, če bo priznali, da ne zna rezati v vinogradu, čeprav bi bilo mnogo bolje, da bj znal! — ta ne bo izgubil ugleda, če bo imel do tistega preprostega človeka pravilen, topel, prijazen odnos, da bo znal braniti njegove pravice ta bo znal braniti resnico ter jo tudi dokazati, čeprav bi v začetku utegnila razburkati kri. Učitelj sd ustvari ugled s svojim znanjem, še bolj pa s svojim trdnim značajem. Tudi najmodernejša obleka mu ne bo mogla dati ugleda, če tiste obleke ne bo nosil človek z dovolj široko osebnostjo.
Nisem strokovnjak, da bi lahko osvetlil vprašanje učiteljevega ugleda s pogledom sociologa, pedagoga ta tudi ne psihologa, ampak ga obravnavam le kot človek, ki živim na vasi ta opazujem ter prisluškujem utripu življenja; zato bi bil kdo drug bolj poklican, da razjasni to vprašanje, ki se tolikokrat poraja med ljudstvom in posebno š© med učiteljstvom samim, ki je čekto prav zaradi tega nezadovoljno s svojim položajem. Te vrstice naj bi bile le rahel namig, da bi učitelji sami v boju za družbeni ugled pogledali nekoliko vase ta poiskali del vzrokov tud; pri seb; ta šele potem pri družbi.
Razumljivo je, da je treba prosvetnemu delavcu datj primerno nagrado za delo. Le tako bo lahko sredi družbe vršil svojo dolžnost kot svoboden človek, ki ne bo nikoli odvisen kot nekoč, od krajevnih gospodarsko trdnih posameznikov, gospodarskih podjetij in ustanov, ki ne presegajo širšega krajevnega območja. Učitelj mi nekak namestnik staršev, učitelj predstavlja tistega vodnika, fcj vodi otroka iz ozkega okolja družinskega sveta v širok družbeni svet vse širših in kvalitativno drugačnih odnosov, zato mora bit; osebnost, kateri zaupajo starši in družba. Zato j© dolžan, da se izpopolnjuje ta si širi svoja obzorja, družba pa je dolžna, da mu da primerne materialne pogoj© za življenj«. Ugled učitelja je torej tudi močan vzgojnj činitelj ta ga ne kaže zanemarjati. Ponovno pa poudarjam, d« j© največ odvisno od učiteljstva samega, da si ugled pri 'ljudstvu utrdi s svojim delom ta svojimi odnosi med seboj ta do drugih.
Lesnik
0 strokovnih kadrih na osmih vajenskih
šolah v Ljubljani
Tovarišici Julki v spomin
Konec januarja smo v Avčah pri Kanalu pokopali pokojno Julijo M p g e r 1 i, roj. Pre -sen, ki je komaj 35 let stara zapustila moža in dva otroka. Pokojna Julija je bila deseti otrok kmečkih staršev. Tri leta je obiskovala trgovsko solo v Gorici, kjer se je skoraj sama
V

m ■
%£■ e
r'
mmmmB
vzdrževala, in nato nastopila službo na pošti v Avčah. Zaradi delovanja pri OF so jo Italijani 1. 1943 zaprli. V zaporu je zbolela. Po kapitulaciji Italije se
je vrnila in 1. 1944 Je delala na sedežu okrožja Kanal—Cepovan in kot učiteljica v Kalu nad Kanalom. Julka je bila med prvimi partizanskimi učiteljicami na Primorskem. Po osvoboditvi je nadaljevala z delom, službovala je na več krajih in tudi na Štajerskem. Pred leti se je vrnila v rojstno vas, kjer si je ustanovila svojo družino in kljub rahlemu zdravju upravljala Solo v Avčah.
Na njeni zadnji poti so se od nje poslovili njeni učenci. Številni občani, njeni stanovski tovariši, zastopniki občinskega ljudskega odbora ter občinskega in okrajnega sveta za šolstvo. V zadnje slovo ji je zaigrala tudi godba cementarne iz Anhovega. Pri odprtem grobu sta govorila predsednik sveta za šolstvo kanalske občine tov. Božič in prosvetni inšpektor pri OLO Gorica prof. Kretič, ki se je z ganljivimi besedami poslovil od pokojne tovarišice. Njeni učenci so s prvim pomladanskim cvetjem posuli krsto in nobeno oko ni ostalo suho, ko smo žalostni zapuščali poslednji dom ljubljene tovarišice. Vsi, ki smo jo poznali, jo bomo ohranili v lepem spominu.
Mila Pahor
JOŽETA PIRNATA NI VEC
Dne 24. februarja je umrl v 54. letu starosti šolski upravitelj pri Sv. Gregorju Jože Pirnat. Kratkotrajna zahrbtna bolezen ga je Iztrgala od nas v najlepši moški dobi, ko je bil še poln ustvarjanja in nenehnega dela na šolskem in izven-šolskem področju. Služboval je v št. Jerneju, po vojni pa se jc vrnil v svoj domači kraj.
Pokojni Pirnat je bil skromne, tihe narave, na drugi strani pa poln humorja, šegavosti in vedno pripravljen na domiseln dovtip. Dolgoletna šolska praksa ga je usposobila za dobrega praktika in šolnika v pravem pomenu besede. Njegovi strokovni nasveti in predlogi nv učiteljskih sestankih so bili vedno upoštevani. Tudi njegovi članki s šolskega in izvenšolske-ga področja so bili vedno tehtni in lahko doumljivi. Posebno ga bodo pogrešali čebelarji, saj je znal tako lepo opisati dogodke iz življenja čebel in njihovih ljubiteljev čebelarjev.
Bil je tudi režiser in prosvetno društvo — Slemena — je izgubilo z njim vestnega in požrtvovalnega delavca. Njegova
prezgodnja smrt je globoko od-
KOmisija za proučevanj© vajenske problematike pri Združenju učiteljev in profesorjev strokovnih šol je izdelala pregled o stanju strokovnih kadrov na osmih ljub. vajenskih šolah Slovenije. Tokrat se bomo omejih samo na ljubljanske sole. Kljub temu, da je bila taka analiza izdelana samo Ljubljano, si lahko s primerjanjem ustvarimo še dokaj verno sliko
0	stanju strokovnjakov nk vaj. šolah v ostalih krajih Slovenije.
2e sam prikaz o stanju strokovnjakov na 8 ljubljanskih vajenskih šolah jasno govori o vrzeli, ki je nasta.a ta se še veča glede prihoda odnosno odhoda strokovnjakov e teh šol. Pa si oglejmo nekaj številki
Navedene vajenske šole imajo 135 oddelkov, V teh oddelkih' poučuje; 24 stalnih strok, učiteljev, 1 stalni strokovni učite.j pripravnik, 13 učiteljev praktičnega pouka, tedaj skupno 38 stalnih strokovnih predavateljev. Na šolah je še večje število honorarnih strok, predavateljev, in sicer:	21 tehni-
kov, 10 mojstrov, 6 strok, učiteljev. 7 inženirjev, 5 učitellev praktičnega pouka, 1 veterinar. 1 nekval. predavatelj. Strokovne predmete poučuje še 8 stalnih učiteljev odnosno profesorjev. Zal moramo ugotoviti, da je prav skromno sodelovanje mojstrov, katerih na 4 vajenskih šolah sploh ni!
V 135 oddelkih imajo tedensko 2014 strokovnih ur. Kako So te ure porazdeljene? 46 stalnih predavateljev (38+8) opravi 1578 honorarnih ur, kar da povprečno 34 ur tedenske obreme- -nitve. Ti predavatelji so tudi večkratni razredn;ki ter povečini pregledovalo! dnevnikov.
Od celotnega fonda ur je še 436 strokovnih ur, ki so porazdeljene na 51 hon. strok, predavateljev. Povprečno pride pa
1	hon. 13 ur. Re;s je, da so nekatere šole, ki niti ne bi mogle za vse strok, predmete nastaviti stalne strok, predavatelje (za mesarski, pekovski, slaščičarski poklic), ker zanje, ni dovolj učnih ur. Te šole morajo delati S honorarci. Pri večini šol pa bi se dal« skoraj vse ure hono-rarcev prenesti na stalne strok, predavatelje. To je sicer velika želja, ki bi .«e dala »resrv-čilti le * večjim priznanjem tem delavcem! Tudi na vajenskih šolah je opažati beg strokovnjakov, toda na poseben, nekako neviden način. Starejši so pred upokojitvijo, dotoka mlajših pa skoraj da ni!
Zanimiv je primer 6 elektro oddelkov na vajenski šoli kovinske stroke, ki je pred letom izgubila edinega stalnega strokovnjaka,ki J© pač odšel na
drugo službeno mesto, seveda
pod »boljšimi pogoji«. Taxo poučujejo strok. pi-edmete v teh oddelkih samo honorarci (razen strok, računstva v I.Iet-nikih), ki se pa tudi čestoicial menjavajo. Razen tega Je odšlo v trimesečne tečaje v Cerkno in Maribor okrog 80 vajencev elektro stroke, ker doma zanje hi bilo prostora. Tako imamo v š. L 1956/57 skupna 237 vaj. elektro stroke! 2e ta številka jasno pove, da bo treba v kratkem v Ljub.jam ustanoviti za te kadre posebno elektro šolo. Mogoče bi se potem le našli tudi potrebni strokovnjaki. Ce pa bi morali ti delati pod istimi pogoji kot doslej, bi tudi ta »nova« šola ostala brez stalnih strokov-
nih predavateljev! — Menimo,
da bi se morali za take primere temeljito pozanimati gospodarstveniki odnosno tisti, kt bodo te kadre nujno rabili. Kajti .,e kritiziranje, da vajenssa mladina ni dovolj pripravljena za življenjsko pot, je v takih primerih krivično! Vprašujemo, kaj so do sedaj ukrepali gospodarski krogi za izboljšanje tega stenja, koliko dobrih strokovnjakov so v času po osvoboditvi dali vajenskim šolam?
Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je med 38 stalnimi strokovnimi predavatelj; že 12 tekih, ki so občutno nreknra-čili 50-letno življenjsko dobo ta bodo nekateri kms.u odšli v pokoj. Do 30. leta starosti so
samo 4 stalni strokovni preda* vatelji, ki bodo v glavnem tudi le toliko časa na šolah, dokler ne bodo opravili izpitov in zatem -odšli v proizvodnjo.
Na 6 razpisanih mest za stalne strokovne predavatelje se do 15.1. 1957. ni nihče odzvali Pač pa so te šole izkaza.e potrebe po 22 stalnih strok, pre* davateljih.
Številke zgovorno kažejo, da
bo treba naglo ukrepati ia najti ustrezno rešitev — prejemki! — da bo vajenskim šolam zagotovlten tak dotok strokovnega kadra, ki bo z veseljem pri delu in ne bo mislil samo na to, kako in kdaj bi se moge-1 otresti poučevanja na vajenskih šolah?!
a. a
Širša baza
V LR Hrvatsk; je poglabljanje strokovnega ta pedagoškega znanja učnega osebja postavljeno na širšo bazo ko pri nas. Mi imamo le en republiški Pedagoški center, ki kot poseben oddelek Sekretariata Sveta za šolstvo LR Slovenije vodi in organizira občasne poglobitvens tečaje v Ljubljani, doči-m pa delajo na Hrva.tskem že dalj časa poleg republiškega centra (Center za slručno usavršavanje učitelja In nastavnika u Pionirsko m gradu) še pedagoški centri pri Višjih pedagoških šolah (v Zagrebu ta Splitu), pri učiteljiščih (na Reki. v Osijeku ta v Puli) ter pr; I. gimnaziji v Varaždinu. Pa tudi ta mreža po mnenju Sveta za prosveto LR Hrvatske
čp r> c>	->,$*.«} .»notn P *-h'sO
b; Imel vsak okraj svoj center ta da bi se ustanovil še poseben center za potrebe učnega osebja strokovnih šol s sedežem pri Viši; strokovni pedagoški šoli na Reki.
Po priporočilu Sveta naj bi
r«~nar>T'M:	Jrn* »ea«a - ♦ ^ a
pedagoške ustanove, ki b! imele v glavnem tele naloge: organizirati ideološko poglabljanje in
»-» * m r} : rj i j m —-p	-
sko izpopolnjevanje učiteljev (s tečaji, seminarji, pedagoškimi ko-nsuHaeljami in tistimi oblikami dela, ki «© se doslej pokazale kot uspešne); organizirati individualno del© in ga tudi voditi; zbirati im posredovat! izkušnje naprednih prosvetnih delavcev z organizacijo posvetovanj in s publikacijo izsledkov; sodelovati z eksperimentalnimi šolami pri obdelav! poedinih vprašanj s področja šolstva tn vzgoje; zbirati pedagoško dokumentacijo in organizrati pedagoško raziskovalno delo na problemih. ki so specifični za pod-
ročje centra; sodelovati pri delu republiškega zavoda za šolstvo in z okrajnim šolskim inšpektoratom; popularizirati sodobne delovne metode, učna sredstva in organizacijske oblike tako za del© v razredu kot tudi za delo pri izvenšolskem Izobraževanju.
Centri naj bi razpolagali z lastnimi proračunskimi sredstvi. Pri centrih, ki bj se organizirali za več okrajev skupaj, naj bi prizadeti okraji prispevali; svoj delež. Centri naj bi imeli svoj pedagoški svet, ki bi ga imenovali ok-a-n1 Svet za -rnsveto.
Tajništva okrajnih Svetov za prosveto bi morala izdelati načrt, po katerem bi v določenem
roku bili zajeti vsi učitelji v po globitvene tečaje.
Ker ima Hrvatska š pedagoškim; centri že razmeroma bogate Izkušnje, menimo, da bi bilo koristno, ako ®e tudi pri na* ocdraonei e prouč. c-rinorečilo", k; ga je dal okrajnim ljudskim odborom Svet za prosveto LR Hrvatske. Ob tej priliki bi se moralo tudj ugotoviti, v kolikšnem obsegu bi naj pri tem delu sodelovala tudi VPš v Ljubljani
■n na oeša učiteljišča k; e- or,!
tem najbolj aktualnem problema prosvetne politike doslej stala ob strani.
Stane Melihar
Prispevek k reformi psihološkega izobraževanja pedagoških delavcev
Aktualni problem, ki ga je tov. prof. Pediček odprl v zadnji številki Prosvetnega delavca, želim osvetliti s stališča učitelja — praktika.
S©m predmetni učitelj dn bi se rad vpisal kot izredni slušatelj na univerz*), da bi študiral pedagogiko in psihologijo, vendar to ni mogoče. Na univerzi so mi pojasnili, da n;a psihologijo ne sprejemajo izrednih študentov, da pa se lahko vpišem na skupino predmetov, iz katerih imam že diplomo VpS in da, mi v tem rri-meru štejejo 4 semestre. Torej bi se lahko takoj vpisal v P. semester.
Togi predpisi torej ne dopuščajo, da bi študiral to, za kar bi imel največ zanimanja in za kar je tudi velika potreba, če bj hoteli izvesti »notranjo« šolsko reformo.
Tov. prof. Pediček prav! v članku: »Pedagoška psihologija
Dijaki o vzgoji ia o učiteljih
jeknila med domačim prebivalstvom in posebno še med prosvetnimi delavci.
Kako zelo je bil pokojnik priljubljen, je pokazal pogreb 28, februarja. Gotovo Gregorija že dolgo ni videla takega pogreba. Menda ni bilo nobene hiše, ki ne bi poslala vsaj enega družinskega člana, da se zadnjič poslovi od pokojnika. Številna je bila udeležba učiteljstva, saj se je zbralo nad 40 njegovih stanovskih tovarišev.
Od pokojnika so se ob odprtem grobu poslovili zastopniki oblasti, Društva učiteljev in profesorjev Velike Lašče, KZ, gasilcev in čebelarjev in šolska mladina. Ti so zapeli s pevci nižje gimnazije Sodražica in domačimi pevci poslednje žalostin-ke v slovo.
Se velja pripomniti! Toliko pozornosti In skrbi predstavnikov domačih društev in prebivalstva do užaloščene družine nisem še nikjer doživel. Se en dokaz, kako je prebivalstvo spoštovalo pokojnika in cenilo njegovo delo.
Pokojnega Jožeta Pirnata bomo ohranili v najlepšem spominu!	A. H.
Prav zanimivo je prisostvovati mladinskim posvetovanjem in kot zrel človek tehtati izpovedi mladih ljudi. Nehote ti pohiti misel nazaj za 15, 16 let, ko si še sam prisostvoval n. pr. skojevskim konferencam, si trepetaje beležil misli im ugibal, ali bi se sploh oglasil k besedi ali ne, ko so te referati navduševali ta si ob njih mislil le na to, kako bi njih vsebino čimprej ostvaril.
Glede trepeta in navdušenja n; pri mladimi dosti drugače kot v naših časih, novi čas je prinesel le nove probleme in nove naloge. To je bilo čutiti na posvetovanju Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije s predstav-niiki sirednješolske slovenske mladine 17- februarja letos.
V razpravi o družbenem u-pravljamju šol je mladina pokazala, da dobro ve, kakšna naj fci bila socialistična demokracija, da od nje veliko pričakuje in si je želi. Šolski odbori so iz ust mnogih dijakov, ki so razpravljali, doživeli kritiko, da ©o šolski odbori v nekaterih krajih nedozoreli za naloge, katerih rešitev pričakuje naša družba od njih. Kako naj šolski odbori rešujejo vzgojne probleme, ge v njih sede konzervativni Ijud-je, ob katerih ravnatelj ali upravitelj šole sploh ne more načeti vprašanj vzgoje, ali če v njih sede birokrati, ki za-hjevajo privilegije- za lastne otroke na zavodu, adj kako naj neki šolski odbor pozitivno vpliva na vzgojo iskrenega državljana, če je za izključitev dijaka samo za to, ker si je ta drznil v šolski nalogi zasmehovati konkretne direktorje podjetij zaradi nihovih napak, če so ti slučajno tudi člani šolskega odbora. Nič jim ni bilo uničiti razvoj mladega človeka, ker je bilo užaljeno njihovo napihnjeno samoljubje. Dijaki iz dru-gih krajev pa so razumeli pomen dobrega dela šolskih odborov, ko so ti analizirali vzroke slabih učnih uspehov, se s starši posvetovali in ki je tako posvetovanje
bistveno pripomoglo k izboljšanju učnih uspehov. V Kranju je neki šolski odbor razpravljal tudi o vplivu alkoholizma in nemorale staršev na rast otrok. Mnogi šolski odbori so pomagali tudi pri gospodarski ureditvi šol, kar tudi ni brez pomena. Vse je pač odvisno od tega, kakšni ljudje so v šolskih odborih.
Velik del časa je posvetovanje posvetilo tudi dijaškim šolskim in razrednim skupnostim. To lepo besedo — skupnost, ki naj1 pomeni skupnost ljudi z enotnim ciljem in toplimi človeškimi odnosi, so na večini šol dobro dojeli. Nekje so se tevskupnostj izrodile, kakor so dijaki sami priznali, ko so mislili, da je zakon o dijaških skupnostih sredstvo, s katerim bodo lahko napadali svoje profesorje. A v takih skupnostih so se kaj kmalu prepričali, da jih pri tem ne more nihče podpreti, saj to ni bil smisel zakona o dijaških skupnostih. Kjer so dijaki in profesorji našli dober .stik, je dijaška skupnost lahko zdravo živela in tam so rešili mnoge majhne probleme. Tako so n. pr. dijaki v razgovoru s profesorji na šolski skupnosti uspeli, da izpraševanje na neki šoli ni bilo več kampanjsko, samo pred konferenco, ko je deloma že zaradi nestrpnosti in zaradi dolgega lenarjenja dobilo mnogo dijakov slabe ocene.. Na drugi šoli so po posvetovanju s profesorji zamenjali honorarne predavatelje, ki niso bili iz prosvetne stroke. Nekje je organizirala dijaška skupnost tudi športno življenje in umetniško udejstvovanje. Česa vsega si dijaki ne žele in masikaj je mogoče urediti le z organiziranjem. Dijaki v " Trbovljah so se na sestankih svojih dijaških skupnosti posvetili tudi težavam dijakov vozačev, ki morajo plačevati 1.200 dinarjev voznine iz Zagorja do Trbovelj in drugim socialnim problemom.
Več dijakov pa je potožilo, da so profesorji potem, ko je
kateri dijak napačno govoril, docela zadušili razpravljanje. Tako so zahtevali, da je treba dijake seznaniti z družbenim upravljanjem in jim nuditi tudi možnost, da se družbenega upravljanja nauče, za kar je najboljša priložnost v dijaških in razrednih skupnostih
Dijaki si žele tudi več razlag ob predmetih samih, o družbenih dogajanjih po svetu. Ko so jim na nekaterih šolah odgovorili, da to lahko obravnavajo na svojih političnih sestankih so bili dijaki, mnenja, da jim to ne bi v taki obliki zadostovalo, ampak da si žele globljih družbenih analiz. Izrekli so se tudi odločno za družbeno moralno vzgojo. V življenju vidijo napake, pa bi radi slišali šolski odgovor na to, kaj je prav in kaj ni, kaj je socialistično, kaj ni. Mladi profesor, ki je bil tudi na posvetovanju, je dejal, da pouk moralne vzgoje ni bil življenjski zato, ker profesorji nimajo pravega stika z mladimi ljudmi. Sam je napravil anketo v razredih, kjer je učil družbeno moralno vzgojo. Dijakom je dovolil tudi, da so postavljali vprašanja, na katera je odgovarjal. Tako je ugotovil, da dijake zanima mnogo vprašanj, katerih ni mogoče obravnavati nikjer drugje kot pri moralni vzgoji. Tako so dijaki razkrili mnogo tega, kar jih teži ta o čemer bi radi dobili odgovor. Dijaki so v anketi postavljali na primer taka vprašanja:	ali je otrok
upravičen zaničevati starše, če so nemoralni, ali je dvoličnost zahteva, da ljubiš svojega sovražnika, ali je človek v brezupnem položaju, kot je bil na primer osamljeni' ranjeni partizan, upravičen napraviti samomor itd. Torej snovi za moralno vzgojo je več kot dovolj'. Nekaj posvetovanj med profesorji in med učitelji posebej o moralni vzgoji bi k pouku tega predmeta lahko pripomoglo.
Milka Kovič
mora rasti izključno iz registracij praktičnih izkušenj šolskih delavcev, ta njihove «m-pirije, n« pa iz teoretičnih razmišljanj psihologov ali pedagogov — teoretikov.« Torej pri-p'>.'!i:|te pcdagos© — praktike k teoriji! In dalje »In kje naj v bodoče vzamemo takšne stro-kovnjake?... Pošljimo jih najprej v prakso, da se jim razvedri s teorijo zasičeno nebo nad glavami in šele po uspešno opravljenem »testiranju« v praksi jih odberimo za znanstveno delo.« če pogledamo problem z druge strani, bi morda lahko rekli tudi takole: Pustimo študirati psihologijo dobre učitelje praktik«, ki so že preetali »testiranje« v praksi, in najboljše med njimi odberimo za znanstveno celo. Mislim, da bi za uspešno izvedbo »notranje reforme« šolskega dela lahko največ prispevali dobri uči te, ji praktiki. ’ri so osvojili n O"/e izsledke pedagoške psihologije ter potem na novo pridobljeno teoretično znanje, oplojeno s svojimi prejšnjimi pedagoškimi izkustvi, presadili spet v prakso.
Pri učiteljih — izrednih študentih psihologije in pedagogike — bi bili lahko brez skrbi zaradi nalezljive bolezni ■'asistenti tis«, ker bi ti ves čas svojega študija osta-i učitelji — praktiki in s« torej ne bi mogli oddaljiti od žive prakse v razredu. Če bi pa koga le zamikalo zgolj znanstveno delo, bi dobili znanstvenika s prakso an bi tako ne nastajal problem, kam z znastveniki brez prakse.
Iz navedenih razlogov bi bilo treba propagirati vpis učiteljev na pedagogiko in psihologijo in jim omogočiti izredni študij, ker bi to koristilo tako teoriji kot praksi. Morda pa bi se naše. način, da bi se togi predpisi na naši univerzi dali reformirati in prilagoditi potrebam novega časa?	S. T.
Lep primer zanimanja šolskega sveta za šolo
Ko je imel šolski odbor nižje gimnazije v Mengšu v tem šolskem letu svojo drugo sejo, je ugotovil, da za fiziko ta kemijo ni dovolj učil na razpolago. Brez potrebnih uči. biologije, fizike In kemije ne moreta uspešno učiti, so rekli. Treba je hekaj ukreniti. In predsednik šolskega odbora je pripravil delovni kolektiv Semenarne, da je le-ta nabavil za šolo učila v vrednosti 60.000 din. Ko je zatem šolski odbor po drugi redovalni konferenci poslušal poročilo o učnem uspehu y posameznih predmetih, je sk.enil: vsi učenci, ki bodo dovršili šolsko leto 1956-57 s prav dobrim ali odličnim uspehomk bodo šli za 3 dni brezplačno na morje. Sredstva ne bodo šla iz šolskega proračuna, ampak jih bo dobil šolski odbor izven proračuna. K temu bi pripomnil še to, da je delovni kolektiv Semenarne poravnal v septembru 1956 vse stroške pleskanja vseh šolskih prostorov v znesku 60.000 din. Tudi za to se je pobrigal predsednik šolskega dd-bora. Tako bi lahko storili še marsikje drugod, če bi imeli dovolj razumevanja za potreb# šole.
Šolstvo po svetu
I Franclja
Petina francoskega prebivalstva sedi v razredih. 8,613.000 ctrok mladoletnikov je bilo namreč lani jeseni vpisanih na vse francoske šole. Kaka četrtina jih obiskuje privatne šole.
Francosko prosvetno ministrstvo je dovolilo poskusni dvojezični razred na osnovni šoli Muret -(Haute Garonne). Otroci so stari od 7 do 8 let in so vsi prostovoljci. Poučevanje angle-ičine se začne z vsakdanjimi lekcijami po 15 do 20 minut. Ko se bodo jeziku bolj privadili, bo angleščina uvedena kot učni jeaik.
Od tisoč učencev, ki ®e vpišejo v prvi razred gimnazije, jih samo 37 maturira iz matematike. Oblasti se boje, da bo tako zmanjkalo naraščaja, ki bi bd zmožen slediti predavanjem na visokih šolah. Zato predlagajo povečanje tedenskih ur matematike in radikalno reformo učnega programa za ta predmet.
Na francoskih univerzah ®o odpravili semestralno vpisovanje, ker menijo, da eo dvojne formalnosti na leto čisto odveč, tako za dijake kot za uprave Univerz.
Madžarska
Šolanje na osemletkah je brezplačno. Na srednjih šolah so oproščeni šolnine dijaki z odličnim in prav dobrim uspehom. Na visokih šolah so stroški za vpis prav taiko odvisni od uspeha pri izpitih.
Na predlog združenja prosvetnih delavcev in prosvetnega ministrstva določa zakon o delu 43 dni plačanega dopusta na leto. Vendar lahko učitelju ali profesorju naložijo za ta čas počitnic delno zaposlitev: izpopolnjevanje v poklicu, delo v šolski pisarni, priprava za-naslednje šol. leto, pripravljanje dijakov na izpet ritd. Staraj S učitelji, druž»h-eki očetje in matere so po navadi oproščeni takega počitniškega dela.
Predlani je madžarska vlada izenačila plače prosvetnih delavcev s plačami ostalih državnih uradnikov,, ki imajo isto izobrazbo.
Indija
Ob koncu druge petletke bo šolsko izobraževanje zajelo GOVs otrok med 6. in 11. letom, 25a/o otrok med 11. in 14. letom ter 130/V mladine med 14. in 17.1et-om.
Leta 1955 se je 70.000 indijskih študentov udeležilo javnih delovnih akcij: .gradili so ceste, kanalizacije, rušili nezdrava stanovanja, čistili vodnjake, sanirali rezervoarje vode itd. Poleg tega so gradili gledališča na prostem, plavalne bazene, športne naprave in drugo. Druga petletka določa milijonov rupij za organizacijo dijaških taborišč in njih opremo.
S prvim aprilom 1957 so uvedli v Indiji decimalni sistem za denar.
Italija
V zvezi z refpmvo nižje srednje šole bodo odslej poučevali od četrte gimnazije ne več od prve kol
latinščino naprej in doslej.
Univerza v Birminghamu Je odprla poseben oddelek za šolanje učiteljev, ki bodo poučevali slepe otroke. To je prva šola te vrste v Veliki Britanijii.
Osnovno šolo v Dry!awu (Škotska) so zgradili iz samih plastičnih plošč. Gradnja je veljala 100.000 funtov in je trajala le osem mesecev. Sprejela bo 655 učencev.
Svlea
V kantonu Neufcha-tel tako primanjkuje učnega osebja, da so si ga morali sposoditi iz sosednjega kantona. Nekatera mesta učiteljic so morali prevzeti učitelji, ker zlasti ženskih učnih moči zelo manjka. V enem razredu osnovne šole je povprečno po 26 učencev.
Sovjetska zveza
Četrtina vseh knjig, k jih natisnejo v SZ, odpade na šolska
dobili poseben dodatek. Stroške bodo starši delno povrnili.
Južna Afrika
Inteligentnostne teste so sedaj uvedli tudi v osnovne šole domorodcev.	M.H.
Drobne od zunaj
Matematika
Nedavna anketa je pokazala, da je matematika obvezen predmet v 41 državah od 62 povpra-šanih, in sicer ves čas srednja šole, y vseh oddelkih in razredih brez izjeme. V nekaterih državah pa si. lahko dijaki izpopolnjujejo svoje znanje iz matematike v obliki neobveznega predmeta.
Anketa je prav tako opozorila na hudo pomanjkanje matematikov v srednjih šolah. To krizo razlagajo s tem, da dobe pro-
knjige. L. 1955 so izdali 263 mi- ^f0«1 matematike v ^ industriji
au bančnem življenju boljše v prosveti.
lijonov izvodov učbenikov: 157	„
milijonov za srednje šole, 23 za PJace kot
visoke in ostalo za osnovne šole. Te knjige so tiskali,v 68 jezikih, od katerih se jih 10 niti ne govor v SZ. Povprečna cena Ijud-skošolske knjige znaša 1.75 rublja, srednješolska knjiga pa velja približno 3 rublje.
Veliko mater je tez dan zaposlenih v industriji, zato je prosvetno ministrstvo SZ sklenilo organizirati za njihove otroke posebno varstvo v šoli po končanem pouku. Tu bodo dobili hrano, imeli na- razpolago prostore za učenje in pomoč pri izdelovanju nalog. Nadzorovali jih bodo učitelji, ki bodo za to
Latinščina — živi jezik
Lansko jesen je v Avignonu zasedal kongres, ki naj bi dai latinščini položaj živega jezika. Posvetovali so se 0 načinih, kako bi postala latinščina v modernem svetu živ jezik.
Esperanto
Lani so poučevali esperanto na 142 osnovnih, srednjih šolah in učiteljiščih, bodisi kot obvezen ali fakultativni predmet. Podatki so zajeti iz 22 držav. Največji napredek v širjenju esperanta je opaziti v Jugoslaviji.	M. H.
Nove knjige in čnsnpisi
Prosvetna dokumentacija
Zavod za preučevanje .šolskih in prosvetnih vprašanj FLRJ je začel v letošnjem koledarskem letu izdajati mesečni časopis z naslovom Prosvetna dokumentacija. Časopis ima namen, da bo v kratkih lefcsikonskih člankih seznanjal javnost, predvsem Pa prosvetne delavce z dogodki na področju šolstva in prosvete. Objavljal bo gradivo o družbenem upravljanju- in predpise o šolstvu in prosveti. Razen tega bo prosvetna dokumentacija spremljala tudi šolske in prosvetne dogodke po svetu.
Doslej sta izšli januarska 'n februarska številka. Januarska številka prinaša v prvem delu poročilo o delu komisij Za reformo šolstva 'n delovni načrt zveznega zavoda ’ za reformo. Nato slede poročila o raznih zveznih in republiških ko-nfe-rfencah. Nadalje so objavljeni razni predpis; glede, šolstva v raznih naših republikah in važna poročila iz naše države in 'z tujine. Drugi del časopisa prinaša skoraj na tridesetih straneh bibliografske podatke o knjigah in člankih v domač; in tuji pedagoški literaturi.
m.a Prosvetna dokumentacija svoje podatke, in poseben seznam tiskanega gradiva, s katerim razpolaga Zavod za preučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj in ki je vsem prosvetnim delavcem na razpolago.
Zvezni zavod za preučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj je brez dvoma naredili' s tem, da se je odločil za red.no izda,i0 mesečnega časopisa, veliko uslugo proisvetnim delavcem. Ze dosedanja- vsebina kaže, da brez njega ne-bo mogla izhajati nobena prosvetna ustanova.
Organizacija ljudske oblasti FLR Jugoslavije
Založba Obzorja v Mariboru je izdala brošuro, v kateri je podrobno opisana organizacija naše celotne državne uprave. Organizacija naše .socialistične demokratične države je popisana v dvanajstih poglavjih: Zvezna ljudska skupščina, Izvršni organi Zyez.ne ljud. skupščine, Zvezni upravni organi. Nato sledijo Ljudska skupščina LRS, Izvršni svet LRS in Republiški upravni organ; jn sveti, v posebnem poglavju je opisan mehanizem ljudskih odborov. Nato slede še poglavja o posebnih or-
Iran
V	osnovnih in srednjih šolah so okrepili verski pouk. Otrok mora verjeti v boga in spoštovati Mohamedove zapovedi.
Mehika
Vsako leto organizirajo tekmovanje za najboljšega govornika. Najprej so na posameznih univerzah izločilne tekme, nato pa sledi zaključni nastop, ki ga pripravijo prosvetno ministrstvo, prestolnična univerza in največji dnevnik.
Združeno kraljestvo
V	nekaterih javnih knjižnicah $0 pripravili' posebne sobe za pisanje domačih nalog. Oblasti se zavedajo, da se otrok težko pripravlja , za šolo v pretesnih stanovanjih, ali pa v sobah, kjer ga motijo radio, televizija ipo.
Februarska številka objavlja ganih, pravosodju, javnem in Prvem, delu poročilo o delu vojaškem tožilstvu, javnem pravobranilstvu, sodstvu r.a prekrške in o zadevah narodne obrambe. Knjigi, k; ob-sega 24 strani, sta priloženi dve prilogi, na katerih je na izredno nazoren način grafično, prikazana celotna organizacij3 ljudske oblasti FLRJ. Knjiga bo brez dvoma neogibno potreben priročnik za domoznanski pouk in važno pomagalo , za strokovne izpite.
Bakotič Petar: Piianja sod-jalističkog morala
Pedagoški center v Splitu je začel v lanskem letu izdajati posebne priročnike za prosvetne delavce. Dosle; so Izšli:
Zvezne komisije za reformo šolstva in njene predloge za reformo gimnazije in reformo strokovnih šol, nato so zbrana poročila o posvetovanjih, o družbenem upravljanju in' šolski predpisi iz raznih republik. Sledijo poročila o važnih seminarjih in posebnih uspehih nekaterih naših šol. V poročilih so razvrščene vest; o raznih mednarodnih konferencah in važnih dogodkih na področju šolstva in prosvete v tujimi. V drugem delu nadaljuje Prosvetna dokumentacija šolsko in prosvetno bibliografijo. Na koncu je navedena literatura tujih pedagoških časopisov, iz katerih zaje-
Še o pouku slovenščine na nižji gimnaziji
Cilj pouka materinščine v nižjih razredih gimnazije Je, naučiti dijaka pravilnega ustnega in pismenega izražanja. Obenem z znanjem pa naj bi
V skrbi za dvig higiene zapravljamo zdravje
Zdravje je naj večje -bogastvo, Ici ga je dolžna tudi naša šola negovati in čuvati. Medtem ko j e prva leta po osvoboditvi bilo po šolah posvečeno tej skrbi manj painje, je zadnje čase v tem pogledu mnogo bplje, seveda v mejah možnosti. Manjka nam še vedno marsičesa.
Izboljšanim higienskim razmeram učencev naj bi med drugim služilo tudi obuvanje copat v šoli. Na ta način preprečujemo onesnaženje tal z.blatom in prahom, ki bi ga sicer prinesli učenci v razred na čevljih. To je vse prav in v redu! Vendar pa številni prehladil in revmatična obolenja nog zahtevajo in naravnost kličejo, da postopek preobujanje v šoli izvedemo vsaj v zimskem času drugače, sicer J« bolje, da preobuvanje v mr-*H& dneh opustimio!
Otroku se med potjo v šolo Boge v čevljih segrejejo, Ko pride V šolo, vzame iz omare na
mrzlem hodniku mrzle copate. Kakšno neugodje za toplo nogo, ki mora naenkrat čutiti to .spremembo! Pa kaj neugodjel Prehlad je tu in z njim v zvezi bolezen ter izostanek iz šole, ali pa še celo kaj hujšega. Saj so znani številni primeri, k; odločno terjajo drugačen postopek: tu je prišlo do močnega prehlada, tam do pljučnice, zopet drugod do občutnega revmatizma v nogah. Cernu po nepotrebnem izpostavljati otroka obolenju in mu s t?m povzročati bolečine ter morebitno pohabljenost, staršem pa skrbi in gorje? Tega včasih nikoli nismo slišali, da bi otrok v šoli dobil revmatizem.
Iz navedenega nujno sledi, da se je treba pozimi preobuvati v razredu, ki ga ogrevamo.'Tam bi naj tudi! bile omare za shranjevanje copat. Kjer pa tega ni mogoče doseči, je bolje, da se preobuvanje splph opusti!
—c—k.
Ujmi* o prtpremi I vršenju pokuša ; organiziranja zbirki I radloniea u našim oemogodlš-
n.iim školama 1 Naš put k djeei,
razprava dr. Danila Vi-hera o pedagoško - -psihološkem preučevanju učencev. Pravkar pa je izšla tretja knjiga: Pitanja so-cijalističkog morala, ki jo je napisal Petar Bakotič, profesor VPŠ v Splitu.
Zanimiva knjiga o vprašanjih socialistične morale obsega dvajteet, na kratko obdelanih poglavij, ki jih vsak dan sreču-
jemo pr! svojem šolskem in lz-venšolskem delu. V knjigi so poglavja o izvoru in osnovah morale, o razredni, socialistični, verski, politični, vzgojni in znanstveni morali. Posebna poglavja govore o humanizmu, družini, spolnih odnosih, umetnosti, skrbi za otroke in tako dalje. Knjižica, ki Obsega devetdeset strani, je zaradi svoje aktualne vsebine zanimiva in utegne učiteljem in profesorjem biti pri vzgoji in moralnem pouku v znatno pomoč.
Ustanova, ki mora delati v dveh izmenah
Zavod za šolski in poučni film v Ljubljani je bil ustanovljen v septembru leta 1955.
Zavod dela s petnajstimi stalnimi uslužbenci v treh sobah. Ker so poslovni prostori odločno pretesni, morajo delati v dveh izmenah!
V eni sobi delajo: pedagoško tehnični referent, bibliotekar, blagajnik, računovodja in tipkarica. V drugi sobi direktor,
Izgubljeno prvenstvo
Zdi se ml zelo važno, zdi se mA celo nevarno! V predmetniku reformirane šole je materinščina na drugem mestu. To je bržčas davek viočem nara.voslovja ali celo zori atomskega veka. Vendar je videti, da bo tudi človek prihodnosti še vedno rabil jezik. Solniki pa sploh dobivamo otroke, ki že zdavnaj hočejo vse povedati, vse doživeto znova oživiti z besedo. In morda Zupančič le ni samo lepo, ampak tudi po svoji vesti zapel: »Alfa in Omega! Beseda! Bajna moč, ki stari kaos ši ločila v dan in noč ...
Nič ne. vidim, da bi ljudje vaših dni imeli manj potrebe po jezikovnem izražanju. Marsikaj lahko besedo dopolnjuje, marsičemu, lahko služi, a brez nje ni nas in tudi šole ne.
Iz lastnih izkušenj vem, da jezikovna kultura, v naših šolah ni na zavidljivi stopnji. O. vzroki so mnogoteri in pomanjkljivosti. so očitne. Za reformatorje dela dovolj! Da pa oni sami hočejo zdraviti po »moderni« metodi, ne. da bi se potrudili k,.-naravi bolezni in bolnika, to vzbuja malo upanja.
Se politična plat zadeve! Smo res tako trdni v svoji narodni zavesti, da bi smeli — pa četudi najrahleje in samo formalno — zanemariti ali zapostaviti, na.fobčutljivejiši izraz nacionalnega bistva? Tudi na, papirju ne, če gre za lestvico vrednotenja! Zase sem, popolnoma trdna v tem. da nt malikov, ki bi jim smeli žrtvovati prvenstveno vlogo materinščine pri. vzgoji in izobrazbi prihodnjega rodu.
Helena Malek
sekretar in vodja distribucije. Vsi ti uslužbenci imajo vsak c.an številne organizacijske, tehnične in prosvetno pedagoške razgovore, seje dn konference. C e skliče en referent konferenco za svoj resor E zunanjimi sodelavci, onemogoči s tem delo vseh ostalih.
V	tretji sobi je ŠEposojeval-ndca, ki meri le 14m2. V njej delajo vodja izposojevalnice filmov, ki mora biti obenem tudi pregledovalec filmov, vodja kartoteke, ki je obenem prodajalec dia,filmov, operater in vodja kinopredstav. V izposojevalnico prihaja dnevnb 20—30 interesentov, ki v pretežni večini žete, da filme, ki jih izberejo, tudi poizkusno pregledajo. Obenem prihaja v izposojevalnico tudi precejšnje število pedagogov, da si ogledajo filme. Vsem tem zaenkrat seveda ni možno ustreči. V isti sobi pregleduje izposojevalec vsak dan tudi vrnjene filme. Filme pregleduje na pre-vijalnih aparatih, ki povzročajo tak ropot, da je razgovor med uslužbenci in interesenti nemogoč.
V	istem prostoru morajo operaterji pregledovati in čistiti filmske projektorje. Sprejemanje strank, telefon, ropot ob previjanju filmov, poskusna predvajanja filmov v zatemnjenem prostoru, vse to delo, nakopičeno v tem majhnem prostoru, povzroča nevzdržen trušč.
Zavod ima danes že nad 2.000 filmov, 600 diafillmov, 3 snemalne kamere, 7 kino in 7 diaprojektorjev, mnogo fotografskega m filmskega materiala ter tehničnega materiala, kar vse je nakopičeno v dveh ozkih, zasilnih skladiščih. Ves ta dragoceni, pretežno uvoženi material, predstavlja samo v skladišču vrednost za cca 20,000.000 din. Skladišča so zasilno prirejena iz nekdanjih hodnikov. NSiso zaščitena niti proti menjajoči se temperaturi, ki kvarno vpliva na filme, nifci proti vlomu; skladišče ne odgovarja tehničnim predpisom, Še manj pa organizacijskim potrebam.
V	lanskem letu je, zavod uredil laboratorij za izdelavo čmo —belih in dolar diafillmov, pripravil je tudi aparature za ©z-vočevalmico filmov, za katere je treba najti primerne prostore.
mn\
Tflr
NOVE KNJIGE
knjižnica »Čebelica«
(cena broš. 50, kart. 110 din)
P. Kunaver: NEBO NAD NAMI — razprodana
F. Milčinski; ZLATA HRUŠKA — knjigo že razpošiljamo
KNJIŽNICA »SINJI GALEB«
(cena broš. 90, ppl. 150 dim)
R.	Montgomery: RUMENOOKI — še na zalogi
J. Vandot: KEKEC NA VOLČJI SLEDI — knjigo že razpošiljamo KNJIŽNICA »KONDOR«
(cena broš. 130, ppl. 250 din)
J. Jurčič—J. Kersnik: ROKOVNJAČI — že izšla
N. V. Gogolj: REVIZOR — knjigo že razpošiljamo »ZLATA PTICA«
3. knjiga letošnjega programa »SLOVAŠKE PRAVLJICE«, knjigo že razpošiljamo. Cena za pred-naročnike 300 din.
knjižnica za Solarje
L. Starič: KRAGULJE GNEZDO — Biografska knjiga enega od pionirjev našega športnega letalstva. Cena broš. 120, ppl. 190 din.
T. Pavček: MAČEK NA DOPUSTU — Duhovite pesmice o zgodbah in nezgodah mačka, ki gre na dopust. Cena kart. 150 din.
T. Seliškar: VESELE IN ŽALOSTNE O MULAH — Ponatis znamenitih Seliškarjevih zgodb o partizanskih mulah.
S.	Debreczeni: PRVI POCAS — Roman iz predvojnega Beograda, o težkem življenju proletarskih
otrok.
Vsa naročila pošljite na naslov
ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA« Ljubljana Tomšičeva ulica 2
Sedanji poslovni prostori že dosedanje delo onemogočajo. Trenutno se to vrši le po Zaslugi požrtvovalnih uslužbencev, ki delajo v dveh dm celo teh izmenah ter nekateri tudi po 12 ur dnevno.
Ker bodo filmi, diafilml in različni avdiovizualni pripomočki, jih bo zavod zbral im izdelo-
val, služili kot odličen priporno« ček pri propagandnemu, politič--nem, gospodarskem in izobraževalnem delu, ker b o njegov: filmski in fotografski fond služil tudi bot material za bodočo televizijo, menimo, da je zavodu treba osigurati osnovne prostore za njegovo delo.
M :
Izpitna komisija za strokovne učiteljske izpite
Pred izpitno komisijo za strokovne učite.jske izpite v Ljubljani so v času od 2. do 12. januarja 1957 in od 11. do 21. februarja 1957 uspešno oprgvili učiteljski strokovni izpit sledeči učiteljski pripravniki:
Januar: Kranjc Olga, Tolmin, Nova Gorica; Kavčič Milan, Tolmin, Nova Gorica; Kavčič Iva, Tolmin, Nova Gorica; Ca-ter Marija, Vel. Dolina, Trbovlje; Glotiar-Juvan Marija, Novo mesto; Golob Ludvik, Kočevje; Lešnik Marija, Ljubno, Celje; Repar Stane’ Kočevje; Simčič Doroteja, Muljava. Ljubljana; Godec Vida, Vel. Dolina, Trbovlje; Kavčič-Berlot Danica, Gradišče, Gorica; Poljšak Draga, Kamna Gorica, Kranj; Kovič Milka, St. Vid, Ljubljana.
Rus Janko, Št. Jošt, Ljublja-
na; Oblak Rozalija, Naklo* Kranj; Nikolič Helena, Stari trg, Kočevje; Stankovič Vida, Suhor, Novo mesto; Makuc Marija, Šentrupert, Novo mesto; Kuralt Stana, Kapele, Trbovlje; Tomažič Ema, Kamnik, Ljubljana; Peternel Marija, Škofja tejka, Kranj; Cahuk Geza, Dijaški« dom gozd. ■ šole v Ljubljani; Osredkar Karolina, Stranje, Ljubljana; Marinšek Silva, Bovec, Gorica; Lenič Jožica, Suhor, Novo mesto; Kerin Fraiic, Lepa njiva, Celje; Pagon Milan Kamna gorica* Kranj r Kavčič Marjan, Gradišče, Gorica; Globočnik Lea, Tržič, Kranj; Benedik Cilka, Veliki Trn, Trbovlje; BeleJ Franja Veliki Tfn, Trbov.je; Koščak Vida. Dij. dom Črnomelj, Novo mesto; Gazvoda Jože, Ind. šola Vevče, Ljubljana.
dijak dojel lepoto in bogastvo našega jezika in ga tudi vzljubil. Vendar moramo pritnati, da sp ure slovenščine mnogokrat dolgočasne, prenatrpane s slovnico, kot so z njo prenapolnjeni tudi učni načrti. Snov sama nas žene, da se ne upamo malo da.j pomuditi pri lepem berilu in spisnih nalogah. Premalo ostaja časa za praktične ustne in pismene stilistične vaje, ki bi dijakom več koristile kot vse definicije in pravila. Priznati moramo, da ge zlasti dijaki na podeželskih gimnazijah ztlo slabo ustno a še slabše pismeno 'izražajo. Morali Di več citati, v šoli temeljiteje obravnavati prebrana de.a, skratka: manjka govornih vaj. Iz izkušnje pa vemo, da dobro ustno izražanje največ pripomore pri učenju realij, zlasti prirodopisa, zemljepisa in zgodovine.
Na šolskih proslavah čestokrat vidimo, da je pastorka našega pouka tudi recitacija. Dijak se nauči pesem na pamet, jo zdrdra itv konec. Kako orez-plodna in dolgočasna Je taka proslava, nam kmalu pokažejo ■obiskovalci, ki jih je vedno manj. Morda bi se včasih le našlo kaj časa. da bi z dijaki pesem doživeli dn jih naučili z občutkom recitirati. Le tako bodo .spoznali tudi 'epoto in vrednost naše poezije in jim ne bo učenje pesmi na pamet te nepotrebno zlo.
Tončka Perčič
Državna založba Slovenije
opozarja na naslednje nove knjige:
Dr. Leon Žlebnik:
Izbrani teksti pedagoških klasikov
Vezano v polplatno 330 din, vezanov platno 380 din Ing. Janko Mlakar:
Strokovno računstvo
za vajence kovinarske stroke. Vezano v polplatno 220 diif Dr. Ivan Prijatelj:
Slovenska kulturno politična in slovstvena zgodovina
(1848—1895), II. knjiga. Vezana v platno 1200 din, v polusnje 1400 din
Miroslav Krleža:
GLEMBAJEV!
(Novele: 0 Glembajevih, Dobrodelnost, Kako je doktor Gregor prvič v življenju srečal Zlodeja, Pogreb v Terezienburgu, Ljubezen Marcela Faber — Fabriezyja do gospodične Lavre War-raniggove, V megli, Ivan Križavec, Baronica Lenbachova, Pod krinko. Svatba velikega župana Klanfarja, Klanfar na Vara* dijevem; Drame: Gospoda Glembajevi, V agoniji. Leda)
Dr. Ivan Tavčar:
ZBRANO DELO
VI. knjiga. (Cvetje v jeseni. Visoška kronika. Variante.) Vezano v platno 550 din
Ilf-Petrov:
ZLATO TELE
Broširano 250 din, v platno 450 din
Zahievajte knjige v vseh knjigarnah ali jih pa naročite naravnost pri
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
LJUBLJANA Mestni trg 26