172
Gospodarske stvari.
Gosenična baklja.
Sto in   stokrat že amo gospodarjem  našim  in posebno sadjerejcem  pokladali   na  srce,   naj,   kolikor ie
morejo, pokončavajo gnjezda požrešnih gosenic. Pomoč-kov in orodja za to je veliko, ki je znano našim gospodarjem noter do škarij , s katerimi se odrežejo vejice, na katerih se nahajajo gnjezda tega mrčesa.
Zdaj pa jim moremo naznaniti novo orodje , ki ga družba kmetijska v Lincu priporoča, in to je g o s e-nična baklja (Raupenfackei). Ona prekosi vse drugo orodje zlasti takrat, kedar grč za to, da se prav hitro pokončajo na konceh vej gnjezda v suho listje zavitih gosenic belega metulja ali pav vejinih kotih skupaj sedečih prstenic ali srebernic (Ringelraupen). Popotni učenik kmetijstva, gosp. Mader v Bolcani (Botzen) na Tirolskem, močno hvali to novo orodje, ki ga potrjujejo obile skušnje.
Je pa ta baklja 25 centrimetrov (10 palcev) visok in 7 centimetrov (2V2 palca) širok cilinder iz navadnega belega pleha, na katerem je stenj (toht) vvintan. Na spodnjem koncu posode je široka cev vlotana, v katero se kol vtakne, s katerim se baklja pomoli visoko do vej drevesa. V plehastem cilindru pa je petroieum; stenj se prižge in pod gosenično gnjezdo drži. Hipoma so vse gosenice požgane in pokončane brez posebne škode za veje, kjer so gosenična gnjezda.
Očividno je, da se z gosenično bakljo trikrat več opravi kakor s goseničnimi škarjami, kajti s škarjami se vsa veja, kjer sed6 gosenice, mora odrezati, potem doli vzeti in gosenice še le pohoditi ali pa v kako po-s6do vreči, da se pozneje pokončajo. Baklja, enkrat prižgana, dolgo gori in tudi pri silnem vetru ne ugasne.
Naša družba kmetijska si je naročila tako bakljo, katera v Lincu veljd 1 gold. 20 kr. Sadjerejci naši jo potem v pisarni družbe kmetijske lahko vidijo.
173