Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto • • •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inocemitro celo leto	$7.00
GLAS NARODA
d . »•*
IislislovenskihidelavcevTAineriki.
rThe largest: Slovenian Daily in the United States.
B bwcd every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered m Second Glut Mi	U«, September fl, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under	the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT Z87«.
NO. 72. — ŠTEV. 72.		NEW YORK, WEDNESDAY, M ^RCH 26. 1924. — SREDA. 26	MARCA, 1924.	VOLUME XXXn. — LETNIK XXXTT
VISOKE 0S0BN0STIV SUHftSKI BROZGI
Senzacijonalne izjave newjerseyskega suhaškega agenta. Prohibicijski ravnatelj je dobival od vsakega sodčka dobrega piva po šest dolarjev. — Senator je baje svetoval svojemu tajniku, naj izkoristi priliko in naj dela denaf. — Tožba proti patersonski pivovarni.
Včeraj se je začela zanimiva obravnava proti Harry-ju Foleyii, bivšemu privatnem tajniku senatorja Ed\v. G. Kd<wardsa izJNew Jersey, in proti Herbertu Katzu, tajniku patersonske pivovarne Brewing & Malting Co.
Ohdolžvna sta podkupovanja vladnih uradnikov. Prvi je bil zaslišan kot priča prohibicijski agent Wm. A. Duiinigan. Izjavil je, da je rekel Edwards svojemu tajniku: 44Le izkoristite priliko in napravite kolikormogoče denarja."
Foley je sledil temu vzgledu, stopil v zvezo s pivovarji bi napravil več tisočakov.
Nekoč je rekel Foley Dunniganu: "Ce bomo prišli v ; nibel, bo šel senator Edwards v Washington ter bo sko-mandiral, da bo vse prav."
Nadalje je izjavil Dunningan, da je dobival prohibicijski ravnatelj države New Jersey od vsakega sodčka dobrega piva po šest dolarjev.
5. julija se je vršila v Pennsylvania Hotelu v New Yorku konferenca, na kateri so razpravljali, kako bi bilo mogoče unovčiti za $200,000 dobrega piva, da bi ne prišlo v roke prohibieijskim agentom.
Katz je pri tej priliki izjavil: "Tukaj imate $100,000. Dajte jih vladnim agentom, da bodo mirovali."
68,000 DOLARJEV ZA IZGUBO : RAZSODBA PROTI HITLERJU NOGE.	i BO IZREČENA V PONDELJEK
NewyorSko sodiš*"«' j« prisodilo Kmantielo Rivera $68,000 odškod-ii i m- za izgubo noge. Odškodnino bo morala plačati Bleeeker Street (\»i-|>nratior. ki ima v dolenjem delu mesta deset nadstropno poslopje. Rivero izjavlja. <la je šel po hodniku šestega nadstropja Urr ?-t<rpil skozi odprta vrata v prostor, po katerem vozi elevator. Padel je Sest nadstropij globoko ter si zlomiJ nogo.
unija je kaznovala kon-
traktorja.
Scranton, Pa.. 24. marca. — I pravni odbor tukajšnje unije je suspendiral za dva tedna kon-t rak t nega tnajnarja Andre wa Dicka. Poleg tega bo moral tudi plačati petindvajset dolarjev kazni. Kaznovan je bil zato. ker je preveč priganjal svoje delavce.
ŽELEZNIČARJI S0 ODLOČNO ZAVRNILI PONUDBO.
Boston, Mass., 24. marca. — Z desetimi glasovi proti enemu glasu so zavrnili železničarji Boston & Maine železnice ponudbo družbe. naj popuste v svojih zahtevah.
Berlin, Nemčija, 25. marca. — Predsednik sodnega dvora, pred katerim se zagovarja znani nemški fašist Hitler zastran vstaje, je je naprosil zagovornike, naj bodo kratki v svojih govorih. Pristavil, je. da mora biti proces še ta teden končan in da bo v pon-dejjek proglašena razsodba.
ministr. predsednik skuša uravnati stavko.
London, Anglija. 2o. marca. — Ministrski predsednik MacDonald je danes pozval k sebi zastopnike obeli nasprotujočih si strank ter skušal dognati, kaj j«* pravzaprav vzrok štrajka londonski) cestnih žeizničarjev. Časnika r-k i m poročevalcem je rekel, da ne bo prej miroval, dokler ne reši situacije ugodno za obe stranki.
PAPEŽ JE SPREJEL V AVDI-JENCI GENERALA FOCHA.
Rim, Italija. 2-j. marca. — Sem je dospel na kratek obisk francoski maršal Foeli s svojo ženo. Papež Pij ju je povabil v Vatikan ter ju sprejel v avdijenci.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m p•um aik Unit* isrriiijejo nsMljiro, kito* in po nltidi
•mak:
Danes so nase cene sledeče: JUGOSLAVIJA
KupoHlj* ba sadnj* poite In laplatej« "Poitnl Črkami svod" ll "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Zagrebu, Beograda, Kranju. Celju, Maribora. Dnbromlkn, Splita. Sarajevu all dragod, kj«r je pai m hitre topUBlo na JagodnaH.
1000 Din....... $13.30
2000 Din. ...... $26.40	v
B000 Din....... $65.50
Pri nafcaslll*, M mnmš*J« manj kot «n Um« dinarja« raku nima paaabaj p* W aantav U paitnlna In tfru«? strelk*.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI* ■aspaSUJa na aadnja pob la faplslnjs "Jadianaka banka" v TntL Opatiji U ZSadra.
200 lir ........ $ 9.90
300 lir ........ $14.55
500 lir ........ $23.75
1000 lir ........ $46.50
PH nakastlfh, ki analaja manj kat aoa dr rataalma miiij p« it min «a paitnlna In tfrue« itroika.
S» patiUair«, U prtaptje	M tM CnarJer aU pa trs
dvTidJvJvM pa Mfohoctl ia paaebnl papoat.
Vndnoat dinarjem ln liram aedaj nI atalna, menja ee TeSkral ta —y Skkorano; If tega raaloga nam al mogoče podati natančne oene nmpraj. Baftimmo po oni enega dne, lo nam dospe poslani denar ? roka.
flhii hpiaifl w iiTiŽrih «siarjfli glejte pwfcai eglaa v U
Vmat Mm Je podati najbolje po Domeatia Mooajr Ozte glt pa Bank Draft.
STRAŠNA DRUŽINSKA ŽAL0I6RA V BR00KLYNU
Mati se je obesila, in pred sama morom je skušala umoriti malega otroka s tem, da mu je na-tlačila v usta bombaža.
ŽENSKE ZA SVETOVNI MIR.
Salomon Novet je delal že več tednov "overtime", da zasluži denar, s katerim je hotel kupiti spomladansko oblek > svoji ženi in otrokom. Ko je stopil v svoji stanovanje v pritličju neke tene ment hiše na Lincoln Place a pondeljek ob devetili zvečer, je našel stanovanje temno.
— Kaj se je zgodilo. Je ta! — je poklical svojo ženo, a nobenega odgovora ni bilo. Prižgal j* plin v obednici, in luč je poka-zala truplo njegove Cest in dvajset let stare žene, viseče s kande-labra.
Ves zmeden in kriče je pohitel Novet v sosednjo sabo ter našel svojo hčerko May, staro štiri leta, mrtvo na postelji. V tvoji zibki, je ležal dve meseca stari sin Albert, lovec sapo. Usta dojenčka so bila zatlačena z bombažem. Ves iz sebe je -pohitel Novet na cesto in njegovi kriki so privabili na- lice mesta številne ljudi, bivajoče v isti hiši in v bližini.
Sosedje so do-bili policista Ro-dewalla, katerega je obvestil Novet o tragediji. Policist je pohitel v stanovanje. Hitro je potegnil bombaž iz ust dojenčka, ga naložil v avtomobil ter ukazal šoferju, naj hiti z otrokom u Unity bolnico. Tam so zdravniki izjavili, da bo otrok živel.
Nato je Rodeivall odvezal truplo Mrs. Novet ter ugotovil, da je hčerka May mrtva. Na telesu deklice ni bilo nikakih znakov, in dokler ne bo izvršena avtopsija, ne bo mogel zdravniški pre glednik ugotoviti vzroka smrti. Novet ni mogel navesti nobent-ga motiva za samomor žene in umor dojenčka.
Novet je povedal policiji, da je skušala njegova žena že pred enim letom izvršiti samomor s tem, da je vdihavala plin, ker je bila otožna. Izgledala je povsem dobre volje, ko je odšel na delo v pondeljek ob osmih zjutraj. Drugi stanovalci <so pripovedali polieiji. da so slišali Maj' hoditi po stanovanju še ob devetih zjutraj. Sosedje so rekli, da ni bilo čuti od tedaj naprej nobenega glasu več iz stanovanja.
Detektivi so mnenja, da je Mav umrla nenadno iz naravnih vzrokov in da je Mrs. Novet. začasno blazna, nabasala dojenčku bombaž v usta, napravila iz pralne vrvi zanj ko ter se obesila. Neki zdravnik je rekel, da sta bili Mrs. Novet in Mav mrtvi že najmanj osem ur. ko so našli njih trupla. Naravnost -čudež je. da je mlado dete živelo še toliko časa. z bombažem v ustih.
BELGRAJSKI KABINET JE RESIGNIKAL.
Belgrad, Jugoslavija, 24 mar.-ca. — Jugoslovanski kabinet, kateremu načelu je ministrski predsednik PiMč, je danes predložil kralju svojo resignacijo.
Vsi ministri so bili člani radikalne stranke.
OSEM OSEB IZGUBILO ŽIVLJENJE PRI KOLIZIJI.
London, Anglija, 24. marca. — Amerišlc? parnik "America&i Merchant"*se je zadei danes zjutraj ob štirih v tovorni paraik '' Matatua'Tovorni pamik se je potopil iz i njim vred osem mož
Kot znano, je pred kratkim razpisal ameriški milijonar Bok stotisoč dolarjev nagrade, katero naj bi dobil oni, ki bo sestavil najboljši načrt za nve-ljavljenje svetovnega miru. Sedaj se je dognalo, da so Boka k temu pregovorile v prvi vrsti ženske iz višjih krogov, prav posebno pa tri, katere nam slika prikazuje. Zgoraj na desni je Mrs. Franklin D. Roosevelt, poleg nje Mrs. Frank A. Van-derlip, spodaj pa Miss Ester Everett Lape, ki je tudi vodila tozadevni kontest.
ANGLEŽI NASPROTUJEJO FRANCOZOM OB RENU
Anglija noče nuditi Francozom pomoč proti Nemcem. — V nemški vladi se je izvršil preobrat proti desnici. — Nova pogajanja med Anglijo in Francijo.
posadke.
Tudi "American Merchant" je'nji začasni kaos izpremenil v fcro
Lcdon, Anglija. 'Jo. marca. — Francoski poslanik, grof de St. Aulaire je imel danes v zunanjem uradu važno konferenco z ministrskim predsednikom MacDonal-dom. na kateri se je razpravljalo o politični varnosti Francije, v kolikor pride slednja vpoštev nu temelju izvida reparacijskih izvidov.
V nedeljo je Lim-l ministrski predsednik priliko obširno razpravljati o delu reparacijskih izvedencev s Sir John Bradbury-jem, angleškim članom roparaeij-ske komisije, ter Sir Stampom, ki sta se v soboto vrnila iz Pariza. Kot se izjavlja, nista bila angleška izvedenca poklicana v London, temveč sta prišla iz lastnega nagiba. Povdarja se pa, da ;e bila avdijenea grofa de St. Au-laire-ja pri ministrskem predsedniku MacDonaldu dovoljena na lastno prošnjo francoskega poslanika.
Pariz, Francija. 25. marca. — Konferenca, ki se je vršila včeraj v Londonu med francoskim poslanikom ter angleškim ministrskim predsednikom, jo bila skrajno kordijalnega značaja.
To je edini komentar, katerega je izdalo francosko ministrstvo za zunanje zadeve glede konference, ki so se vršile v Londonu.
Polkovnik Wegdwod. kancelar Vojvodine Lancaster, je izjavil, da se je izvršil v nemški vladi preobrat "proti desnici" in da je DriČakovati, da bodo nemški na-cijonalei -zmagali pri prihodnjih volitvah. V takem slučaju lahko rečemo: Z Bogom, reparacija.
— Angleška vlada, — je dostavil, — smatra to možnost za skrajno vznemirijivo, ker ni brez sodelovanja Nemčije misliti na ureditev reparacijsketgai vprašanja. V takem slučaju se bo seda-
. | "j* Mvanii »■ AWS uipi
(ničen in trajen kgpe.
SENATNA AKCIJA PROTI SINCLAIRJU
Senat je dal navodila, naj uvede pravdnik Združenih držav proti petrolejskemu magnatu Sinclairju akcijo radi omalovaževanja. — Edinole Elkins ni soglašal s poročilom Walsha, naj se predloži zadevo veliki poroti. — Senator je zahteval, naj predsednik suspendira generalnega državnega pravdnika.


ŽENSKE SOLZE BODO NEMARA USPEŠNE
Mrs. Gross, ki je obtožena umora svojega moža, joka neprestano. Zagovornikf bo uveljavil silo' oran kot izgovor za zločin.
Washington, D. C., marca. — Harry F. Sinclairju preti sedaj sodnijsko postopanje, ker ni liotel odgovoriti j na vprašanja komiteja, ki preiskuje petrolejske škandale. | Senat je danes popldne obvestil pravdnika Združenih «lr-,žav. da ni liotel petrolejski magnat odgovoriti, in nasled-; nji korak bo obstajal v tem, da se predloži tozadevna dejstva veliki poroti.
Glasi se, da bo hitro dvignjena obtožba, ki bo nudila priliko za Habeas Corpus postopanje in za prieetek dolgega spornega postopanja, ki naj ugotovi, ce ima senatni komitej pravico prisiliti koga k pričevanju, j Še vedno ni določeno, če bo izročen slučaj redni veliki poroti ali posebni poroti, ki se bo sestala, da razmišlja o slučajih prejšnega tajnika za notranje zadeve, Falla. ter slučajih drugih, katere dolže zarote ž njim.
Čeprav se bo obsodba mogoče glasila na zapor, je ta možnost inalo ver j etna. Petrolejski milijonar bo formalno aretiran, stavljen pod jamščino. izpuščen in če bo izpadlo sodnijskemu postopanje proti njemu, bo še vedno ostal na prostih nogah, dokler ne bo najvišje sodišče Združenih držav formalno ugotovilo ter rešilo vprašanja njegovega omalovaževanja. To pa se bo zgodilo po preteku toliko časa, da bo sedanje ogorčenje takrat že javno izginilo in izpuhtelo, če prav je zahteval pred senatom senator Walsh iz Montane skrajno kazen za Sinclairja.
Po sprejemu ukrepa proti Sinclairju se je vršila v senatu brezpomembna debata, tekom katere je senator Bili iz Wasliingtona zahteval, naj predsednik suspendira generalnega pravdnika Daugherty-ja, da se na ta način izogne zadregam, ki bi bile posledica postavne določbe, vsled katere mora prevzeti zadevo omalovaževanja priče zvezni pravdnik, katerega pa je imenoval Daugherty.
Dill je trdil v svojih izvajanjih, da je bil generalni Ce morejo ženske solze omeh- P^vdnik v stiku z dvema preiskavama in da se ne sme cat i srca porotnikov, potem je b(ul°''111 postopanj pustiti v njegovih rokah ali v rokah moralo biti omehčano src porot- njegovih pomočnikov.
nikov. )>red katerimi se vrši pro-1 V senatu pa ni bil stavljen noben predlog, naj se za-ces proti Mis. Elsie Gross, ki je llteva odstop Dailghertv-ja.
obtožena umora svojega moža. Jo-1 Senator Spencer iz Missouri je imel dolg govor, v ka-kala je. ko je spravil okrajni tereni je opozarjal na važnost, spojeno s tem, da se določi pravdnik MacDonald na dan voj- ] polnoinoči senatnih komitejev. Prečital je dol^o vrsto m rekord umorjenega: jokala je,;sklepov, ki kažejo po njegovem mnenju, da je izid spora
ko so pokazali porom .kom	' dvoillliiv.
ko umorjenega, in jokala je, kol __ ' . *	ZT
jO dr. Thomas Gonzalez o:,kal I Washington, T). C., 2o. marca. — Bolezen senatorja kako sta dve 32-kaiibersiki krogi ji | ^elerja je včeraj preprečila sejo senatnega komiteja, iz revolverja prodrli telo umor-j^i preiskuje u rad no poslovanje generalnega pravdnika jene-ga.	|I>augherty-ja. Nameravalo se je nanovo zaslišali Ivoxie
Bleda, sključena in vsa zasol- Stmson glede tega, kar je bila izvedla od Jesse Sinit ha. zena je sedela poleg svojega za- Senatf>r iz Montane bo najbrž do srede toliko okreval, sovon 'ka, (nlvetnika Leonarda })0 lahko zopet prevzel svoje mesto kot veliki inkvizitor. Snitkina. Ko je podal vomoSnil ^ Do onega časa pa upa dobiti komitej informacije, če bo
prišel iz Pariza na pričevanje Ha ward Maimington, krog katerega se je sukala večina povesti o žganjarskih in drugih graftih, katerih se je udeleževal Jesse Smith. Tudi on je stanoval pri generalnem pravdniku Daugherty-ju ter bil stalen gost v "mali zeleni hiši" na K cesti, kjer je bila sklenjena večina "kupčij".
Paul Howland. pravni zastopnik generalnega pravdnika pred komitejem, je obljubil, da bo skušal dovesti Manningtona do tega, da se vrne iz Pariza.
Državni tajnik Hughes je odgovoril načelniku komiteja na prošnjo slednjega, naj nudi svojo dobro službo pri poskusu, da se spravi Manningtona nazaj, naslednje:
tkY odgovor izjavljam, da ne razpolaga državni department z nikakim sredstvom, da bi se izsililo povratek ameriškega državljana v Združene države, če se mudi v inozemstvu, razven soglasno z določbami pogodb, ki uveljavljajo ekstradicijo ali izročitev."
j«'
M.-
podal pomožni okrajni pravrlnyk McDonald pre-gied celega slučaja ter rekel porotnikom. da pričakuje pravore-ka radi umora prvem redu, je obtožena malodane omedlela, vendar j>a se posrečilo njene-liemu zagovorniku j>omiriri jo a tolažihiimi besedami. Ko pa je dr. Gonzales izmotal obleko, katero je nosil Irving Gross v jutru dne 11. decembra preteklega leta. ko je izbruhnil usodepolni prepir med obema zakonskima je pričela obtožena histerično ihtett. in sodnik je pozval zagovornika, naj skuša vplivati nanjb. da se pomiri. Dr. Gonzales je o^fjSal. kako sta dve krogli prodrli- prsi ter preluknjali pljuča. Mi*s. Gross sci je pokrila obraz v obema rokama ter ihtela kot da ji hoče počiti srce.
Zagovornik je zaslišal dr. Gon-zailesa. pri čemur je prišlo na dan. da se bo oibto?.ena zagro/var-jala s silobrajiom. Skušal je natančno ugotoviti, iz katere razdalje sr> bili rddani streli. Iz < I20-vorov zdravnika je bilo razvidno. da so bili streli oddani iz neposredne bližiue. ker sta kazali mesti, kjer sta vdrli kroglji. sledove sanmlnikotega prahu. Zagovornik bo skušal dokazati, da so bili oddani streli v boju za posest revolverja. Mrs. Gross bo baje sama izpovedala v tem smislu.
Policist Kubis je izpovedal, da je srečal dne 9. decembra Mrs. Gros na vogalu Duane St. m Broadway. Sporočila mu je,. da
drugimi deklicami in da je predstavil njo deklicam v uradu, kjer je bil zaposlen, kot svojo sestro. Policist je izpovedal, da je bila Mrs. Gross takrat histerična in da je pregledal njeno obleko v do mnevi. če ima pri sebi revolver.
Do skrajno dramatičnega prizori je prišlo, ko je pomožni okr. pravdnik potklical na pričevanje Mrs. Saro Gross, mater umorjenega. Bila je v črni obleki ter le s težavo sedla na pričevalni stol. Odgovorila je na vsa stavljena ji vprašanja s tresočim se glasom ter se pogosto vgrizla v ustnico, da zadrži solze. Izpovedala je na kratko:
— Irving je stopil dne 15. aprila v armado. Elsie sem poznala
vanje. Ko. se je Irving vrnil iz vojne, je tudi prišla na obisk. Vedela pa nisem, da sta se tudi zunaj pogosto sestala. Ne. nisem bila navzoča pri poroki leta 101?» in tudi noben drugi član našo družine. Sovražila sem Elsie radi njenega značaja. Obeh nisem videla celo leto. Nato sta zopet prišla v našo hišo.
O slučaju bomo še poročal^
PRODAJALEC O MAMLJIVIH SREDSTEV.
V Albany, N. Y.. so prijeli Ho-brostoječega < ikoniratotorja li. Fountaina, katerega dolže, da je imel v evoji posesti omamljiva
sredstva. Policija ga smatra za že dvanajst let. Pogosto je prišla' enega največjih trgovcev z omam*
je nesrečna, ker hodi njen mož z z mojo hčerko Božo v naše stan o- ljivkni sredstvi
GLAS NARODA"
ALAS NARODA 26 MARCA 1924

KL9VINI MILV>
"•«Ahi» irrifn mu—r
tvni« u< Publish*« fey
il«vtnU Publishing Com^aa^
4.0UI« ■FNEDIK.
»A Corporation)
W«et of Sua! M Cortiandt
•t Stio Corporation am
»orough of Manhattan.
mm of Abovi Offl
Now Yorfc City. W. V.
1LAI NARODA"
(Voloo of tho Poopio)
tmmM »vary Day Cxcopt Sunday	Holiday*.
ea »ota i«u

▼oljo I lot in Canada ■oi lata -Itlfi lata . , » .mi ..
u Amorlko
HJ»
-Za Now York i Za pol lota ... Za Inozomatvo Za pol lota ..
Subscription Yearly Kt.Ot
Advorttaomont on Agreement_
_'-<Maa Naroda" lihiji yak I dan Izvxaroil ncdpll In pr«___
"«oair km podpisa In oabenootl ae ne priobfiujejo. Denar naj ae blaforoU »o PDJatf. oe Money Order. Prl spremembi lcraja naroerrfkor, proeiano. di tad! prejlnjo blhnUICe naznani, da hitreje najdemo naalovnlka.
"O LAS NARODA"
Borough of Manhatttan, Ntfw Yafk. Telephone: Cortiandt -887S
PET LET FAŠIZMA
N«-ki m-wvorski list piše:
I'lT-tl petimi let i j<* bila Italija izro<Vna intrigram ill nasilju.
Dtdfm-i su se polastili tvoinie in zemljišč- brez uspešne opozicije.
Država je bila oeividno brez mori. da zavaruje lastnino pred iz^redniki in samo sebe pred korupcijo.
Propadlo je ministrstvo za ministrstvom, ko je skušalo rešiti zadeve povojne uravnave.
Italija se je nahajala na poti proti boljševizmu.
Italija pa ni mo^la kot Rusija, ki pomenja svet zase, upati, da bo mogla vztrajati kot komunističen otok sredi zapadne Evrope. Pomikanje proti kmunizmu je pome-njalo vsled tega nevarnost ne le za narodno edinost in enotnost, tenivee tudi za privatno lastnino.
Vsled tega se je obrnil fašizem, rojen pred petimi leti. tako na domoljubje kot na konservatizem. Zbral je pod svoje prapore prejšne vojake in birokrate mehanike, dcr lave o in hišne posestnike. Ver kot dve leti so se borili fašisti proti ognju z ognjem, proti nasilju z nasiljem, po slovitem italijanskem vzgledu v Srednjem veku, med Velfi in Gibelini.
Kouerno. leta 1923. ko je imel fašizem približno pol milijona pristašev, so oclšli fašisti proti Rimu ter se polastili države v nekrvavi revoluciji. Kralj in narod nista mogla storiti nič drugega kot bili zadovoljna s tem preobratom.
Se vedno je prezgodaj presojati koneene posledice in uspehe tega preobrata. Precej gotovo pa je, da je fašistov-ska vlada pod Mussolinijem ojaeila italijanski kredit v inozemstvu, ker je v notranjem izboljšala pobiranje davkov. Oživila je voljo do dela ter nadomestila razredna nasprotstva z narodnimi ideali. To so važne pridobitve, ki pa mogoče ne bodo trajne. Bodoči zgodovinarji pa bodo najbrž zrli na ojaeenje italijanske narodne enotnosti in samozavesti kot na dogodek prve važnosti in to bo uspeh fašizma.
Komentatorji pravijo, da je Mussolini ohranil, kar je bil ustvaril grof Cavour. Nekaj resnice res tiči v tem, a Mussolini je predvsem dete svojega časa ter prav tako proizvod svojega gibanja kot njegov voditelj. Te bi ne dosegel od vrhovne moči, bi jo bil dosegel kak drug italijanski veteran, kajti temperament italijanskega naroda se ne izpremeni.
Gibanje, ki se je pričelo v Italiji pred petimi leti je bolj važno kot pa katerikoli posameznik, katerega je dvignil na površino val ljudskega navdušenja.
lela 1st« ...t t7J
aaoeaaoe* *MN e m m.
i—mu tTdO
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Znancu
Information Barvica. ' — Jugoil»r Bureau.)
OHRANITEV PRIRODNEGA BOGASTVA.
\ eli-ko se eiije o konservaeiji ali ohranitvi priroduih virov narodnega bogastva. Ali ta beseda je ena izmed onih. ki prav lahko varajo, ker imajo dvojen pomen. Nevarna je zlasti zato, ker v enem
čim zaloga vode je neizčrpljiva. Dan za dnevom solnee črpa vodo iz morja, vetrovi pa zaganjajo to vodo v obliki oblakov nad pogorja. kjer «e spušča na zemljo v obliki dežja in napolnjuje reke
slučaju pomenja ravno nasprot- in potoke, ki se zopet izlivajo v no kot v drugem slučaju.
Zgovoren političar utegne za grmeti: ''.Jaz .sem za ohranitev našega petroleja in vodne sile'*. l*rav. Ali niti on niti njegovo poslušalstvo «e dostikrat zaveda, da ohranitev v enem slučaju je čisto nekaj nasprotnega kot v drugem slučaju.
Ohranitev petroleja pomenja ne rabiti ga. kajti ves porabljeni petqplej je izgubljen za vekomaj.
Ohaiitrev vodne Kkle izmenja ne rabili ga. .kajti ves porabljeni petrolej je izgubi jen za vekomaj.
Ohranitev vodne sile pomenja rabiti jo, kajti vsa neporabljena vodna sila je izgubljena za vekomaj.
Olje in voda se ne dajejo pomešati. Obe «ta v omejeni zalogi in m>mdmtad za naše potrebe. Ali za-
morje.
Tako narava skrbi za večno obnavljanje vodne sale. Ih-ugaee pa je v slučaju potroleja. Ni nika-kega razloga misliti, da bo nara-rava kedaj obnovila zalogo petroleja, ki jo potrosimo tako o-bilno in potratno. Količina petroleja, ki se še nahaja v podzemlju Združenih držav, se eeni na približno devet biljonov, t. j. devet-tisoe milijonov sodov. Lani smo izvlekli iz podzemlja 745 milijonov sodov petroleja. Prav lahek račun nam kaže, da r*b istem koraku produkcije bo vas tukajšnja zaloga petroleja izčrpana približa no za dvanajst let in da bomo morali iskati drugih virov za ga*, zolin, mazilu a olja in druge pe-troiejeve produkte. Kakšni bodo ti novi viri, daues še ae vemo, aH
koče kurivo mnogo dražja v bodočnosti in mnogo težja bo njihova dobava. Res, imamo še o-gromiio zalogo oljnega škriljevca (oil shale), iz katerega se daje izžemati petrolej. . Ali škriljevee treba izkopavati, (ločim petrolej brez drugega izteka, čim prevrtamo preko plasti, pod katero je shraujen.
V nekaterih delih te dežele vidimo še danes žareče plamene naravnega plina, gorečega vso noč i:: cevi. ali večina občin, ki so le tako srečne, da jih je narava sama peskrbovala s plinom za razsvetljavo in kurjavo, so se mora-1" vrniti k rabi premoga. Naravni plin je izgorel.
In kaj glede premoga ? Nikjer na svetu ga ni zadosti, da l>i mo-«rel še dulgn trajati. Trije kontinenti. Afrika. -Južna Amerika in Avstralija, nimajo zadosti premoga, da bi mogli vzdrževati indi>-strijabio civilizacijo, kakršna jo ona moderne Evrope. Ali niti Evropa ne more za mnogo stol M i j nadaljevati s sedanjo produkcijo premoga. Združene države in Kitajska so, kakor se zdi. najbolj srečne dežele, kar se tiči« zalogc fosilnega goriva — premoga. Obe deželi imata zadosti premoga, da more trajati še nekoliko tisočletij, ali tisočletja ni večnost in v zgodovini človeštva pravzaprav le kratko razdobje.
Med tem pa zapravljamo stonj večji del našega premoga vsled nepopolnih metod zgorenja in potom prevažanja semtertja sirom dežeie. Rudar prideluje le eno letino, (ločim poljedelec prideluje novo letino vsako leto. To pa zato. ker rudar črpa ogljik, ki se je nagromadil tekom pradob. do-čim poljedelec kopiči vedno znova. svoj ogljik s pomočjo solnč-n i h žarkov vsakega poletja. Prvi živi od glavnice bogastva sveta; drugi pa od obresti. Solnee razsipa svojo energijo nad zemljo ■7r milijonov let brez vidljivega pojemanja in jo bo še najmanj tako dolgo, kot doslej. Nepristranska Previdnost je tako uredila. «3a se zemlja vrti neprestano okoli svoje osi in ob enem okol! soluca. tako da vsaka dežela dobiva zaporedoma svoj d dež na ■solnčnih žarkih. Na drugi strani vsaka dežela je bila preskrbljena z zalogo ogljika in kisika, natančno odgovarjajočo njeni površini, kajti ta dva elementa sta prosta kot zrak.
Ali te rastline so v posesti skrivnostne formule o ekonomičnem načinu, kako naj se ojrljik loči od kisika in shranja kot živež in gorivo za bodočo rabo. Pa še rastline to dobro ne znajo, da-sL se od pradavnine. še predno se je človek pojavil na zemlji, ukvar ja jo z obrtjo izdelovanja karbo-hidratov (organičnib sestavin ogljika, vodika in -kisika). Zeleno listje zapravlja zastonj devetdeset odstotkov energije, ki jo dobiva od solnca. Od enega samega odstotka izvirne solnčne energije je odvisno vse življenje sveta in vsa gonilna sila strojev človeštva, izvzemši ono malo energije, ki je pridobivamo iz slapov in mlinov na veter. V najnovejšem času začenjamo uoorabljati vod-
ni o manj. kot smo nekdaj, ko je gonila vse ladje in mnogo mlinov. V mnogih krajih imamo več vetra, kot ga je treba, in vendar večinoma zapravljamo ta vir energije, ne da bi za trenutek mislili na njeno ohranitev.
Najboljša definicija te dvoumne besede: ohranitev ali konser-vacija — je Achesonova: "Kon-servacija obstoja v rabi neizčrp-Ijivega za ohranitev izčrpljive-ga*\ Premog, petrolej in plin so izčrpljivi. Voda. veter in solnčni svit so neizčrpljivi.
petroleja j* izorpl^a, do-1-toliko veroo, da bodo olja in te- ne sile, aii sHo vetrov uporabi ja-
Novice iz Slovenije«
Somi so se spomnili.
Viroz pritiska z mer dajne strani -•ta se ojunačila dva ljubljanska :uesarja ter objavila v časopisju »glas. da sta znižala .eene telečjemu ni"<u. Za to je bii<> res treba "k nMjzc". f:er m: rata računati : vlikiiti nasprots: voni svojih • .!ii »\ sk:'1 tovarišev. Vsa javnost pi gntnvo z zadovoljstvom lxiloži o novico / ljubljanskega trga. ii.;t-rs,; v>io zimo držale neupra-viren': \ i>-k.e cene. za katere se ni ailiče diimi !-rigal, kakor ubogi ki'nsumf.n!. Z gotovost;! > računa, da bodo tudi Očitali mesaa*ji up"števali'dejanski položaj in cene znižali svojemu blagu.
Zf.cdovina osvobojen j a Maribora, Prekinurja in Mežiškega.
(j-^i -ral Rudolf Maister, ki živi sedaj v penzi ji v iliy-iboru in ki je okre\al ])t» bolezni, ki ga je mučila zadnji čas. j>iše se<laj zgodovino osv<»bojenja .Marib"ra. severnega slovenskega štajerskega ozemlja ler Prekmurja in Jležiškega. Zgodovino znamenitih prevratnih in popre vratnih dogodkov bo izdal v posebni knjigi. Delo bo zaaiauivo r.) tudi velike važnosti za celoten ii utoni jat našega osvobojen ja
/ehmo radi leira. d; zagledalo beli dan.
:n cuupiej
Peter Zgaga
Tako. Tukaj so zadnji odgovori na vprašanja, in moja mizniea je deloma prazna. Ko se bo kaj vprašanj nabralo, bom zopet odgovore objavil.
Vprašanje: Dosti sem že čitala o odpustkih, pa nisem na jasnem, komu prinesejo srečo-, ali tistemu, ki jili deli. ali tistemu, ki jih sprejme.
Faranka.
Odgovor: Odpustki ponavadi prinesejo srečo tistemu, ki jih de-, li. Patru Koverti so že na tem svetu prinesli avtomobil *" Columbia Six".
• * *
Vprašanje: Naročen sem na več slovenskili listov in jih pridno či-tam. Tudi čikaško '"Edinost"' mi pošiljajo. V dotični list piše neki človek, PaveJ Zgaga po imenu. Prosim vas, sporočite mi, če je kaj žlahta z vami?
Naročnik.
Odgovor: Sporočite mi nemudoma svoje pravo ime in svoj natančen naslov, da vas bom lahko
toiil za razžaljen je časti. -* * *
Vprašanje: Dosti čitarn, da sta dva ameriška nadškofa dobila kardinalski klobuk. Kakšen je pravzaprav tisti klobuk.' Kdo ga je sprešal?
Brooklynski slam nikar. Odgovor: Ne vem zagotovo.
Skoraj bi rekel, da ga ni Pajžel. * * *
Vprašanje: Pred kratkim sem dospela v Ameriko. V vseh ozirili sem precej nevedna. Hodim tudi v cerkev na osmo cesto. Vsako nedeljo sem v zadregi, ker ne vem, koliko ofra je treba uati. Prosim, sporočite" mi, zakar vam bom jako hvaležna.
Mlada priseljenka. Odgovor: Kolikor daste, bo premalo.
* * •
Vprašanje: Mene v prvi vrsti politika zanima. Z veliko vnemo zasledujem razvoj političnih dogodkov, posebno pa v -Jugoslavi ji. Le v eni stvari nisem na jasnem. Koliko diplomatov ima pravzaprav -Jugoslavija.' Politik.
Odgovor: Kolikor je meni znano, nima zaenkrat Jugoslavija nobenega diplomata.
* ^ *
*
Vprašanje: Jeseni sem naredil kljub -državni prepovenli precej vina. Iz tropin sean pa žganje na-kuhal. Vina in žganja imam še sedaj dovolj, pa se mi za zlodja noče izčistiti. Kaj naj storim? Ali poznate kako sredstvo za čiščenje doma napravljenih pijač ?
Državljan. Odgovor: Najboljše sredstvo za čiščenje doma napravljene pijače
so zdrave leuice.
* * *
Vprašanje: Neprestano čitam. da se koritarjenii izvanredno do-bro godi. Da jim ni treba dosti
>ta
delati, pa imajo vsega v izobilju. Prosim vas zri pojasnilo, kako naj Sijamski dvoičkj.	i spravim h koritu
Iz "'martne^a ob Dreti poroča-	Nadebudnež.
.io, <.la je žena nekega tamkajšnje-' Odgovor: l*rvi pogoj, da se ura posjestnika povila dvojčfce žen-1spra\-iš h koritu, je da postaneS škegii spola., ki sta bila zraščena. | prašič. IJila sta zraščeua ob strani in stal	* * *
imela -skupno le dve roki, sicer-pa- Vprašanje: Kot čitam. je v vsak svojo glavo iu noge. Evoja-a Washingtonu vse z oljem nama-prasla zahbog irirtva na svet Zano. Ali ne preti nevarnost, da se
to olje vname ? Radovednež.
Odgovor: Ni nevarnosti, prijatelj. Je kljub prohibieiji še vedno dovolj vode v Ameriki. * *
*
Vprašanje.- Ali se downtownske slamnikarice še za kaj drugega zanimajo kot samo za plačo?
Radovednež. Odgovor: Ponavadi se vse le za plačo zanimajo. Nekatere se
■ii so ju takoj pokopali.
Ponesrečeni delavci.
V	papirnici v Vevčah si je poškodoval žeiezoslrugar Stanko Trošt levo roko, strupar Etbin Finiv tudi levo roko, elektriker Fr. Oiehek pa je pade! ravnotam z lestve in je dobil težke poškodbe na glavi, po rokah in nogah.
V	kemični tovarni v Mostaih se je polil delavec Andrej FVantar z ostrim lugom p<> desni nogi.
Pri mizar ju Petru Bizjaku v Sp. Šiški je padel mizarski pomočnik Anton Nadižar tako nesrečno, da si je zlomil več reber na desni strani.
Delavec Gregor Burger iz Med-vod je padel in si zlomil levo roko.
Napad z nožem.
Jufcip Kri ž man. posestnikov sin iz Grosupljega, se je vračal v nedeljo 2. m»rea zvečer proti domu. Med potjo ga je napadel neki neznanec t«* mn z nožem prereza] žile na- le-vi roki.
Ustanovljena t. 1S9S
2'alnL S^&taita
Inkorponrana 1 190'
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Giavnl odborniki: Prea«>di:J.k: RDDOLF PKP.DAN, 611 E. 181 8t.. ClaTalaa«, O. Podpredsednik: LOUIS BALAKT. Box 10« Pearl Ava., Lorala, O. Tajc'-k: JOSEPH PISHLEB. Kiy, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 8S1. Ely. Minn.
fOas&jiak neizplačanih amrtato: JOfcLN itoyle^, ill —, lltt at«. itastt Ouiuth. Uita.
Vrftovr! rtravnlk:
Or. JCR. V. GRAIiiCK, »01 American £tat* Bade Bldjr., HV Qrul Bl> »3 S!xUx Ay«.. Pittabur*k, Pa.
Ntiizcrnl orifesr;
ANTON ZBASNIE, Room 38« Bakevcll Bldaf.«	DUaomC ul QwVK*
Streets. Pittsbargh, Pa. MOHOR MLADIC. 1834 W. It Btraat. Cilcaffc, DL	*
1PRAKK Bi^RABEC, «SS1 TTaabincton Btraat, Bun«, C«H,
Pcretr:! odbor. iEOKABD slabodntk:. bom 43a, Ely. Minn.
GREGCIt .). rOEEXTA, 310 Stevenson Eidr., PuyaUBF. WaalL FRANK SCO RICH. 4217 St. Clair Ara., ClGTalar.iil, O.
Zdruittvalnl s4aor VALENTIN PTRC. 7»0 London Rd., N. E., Ccvalajcfi. S-PAULINE ERMENC, 883 Park &tr„ Milwaukee, ii. JOSIP STERLE. 404 E. Meaa. Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEj^ARC, 5» Market Street. Waukeffan, CL
------Jednotlno axatoo |laa:io: **GIoa NtroS»**i	t * -
Vae rtrarl ukajoCe se uradnili sader kakor tu rti daaarna yciUjatrc
aaj se podlljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbo naj se po&Uja ni predsednika porotnega oJbora. ProSnJo sa sprejem novli ilaaor im >olnlSl£* «9HCevala naj se pc-SUJa na vrhovnega »dravnika.
Jugoslovaneks. KatoHBka Jedsota se priporoča vsesa Juge slov an etn sa en pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se sglasl tajnikiv bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev ncvlh druStev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo društvo so lahko vstnno\l s S	ali članicami.
Izpred sodišča.
Neroden slepar.
Illapec Pet^r Uirk. doma i/. Kr-rine pri l^omžalah. ii5>lužheai pri vrtlk; Klein, je ponaredil na to-•'ornem lhsTu sveto 1:5'J Din lJU p najprej v Din p. nato j>a :-:opet v loM Din 90 [). Dalje je nu !vv.i dinsrejra tovornega lis.ia p;>-imredil iz svote Diji 10 p in jih predložil .svojemu gospodarju. Iilag«> je doJk> iz s-te-klarne v Zagorju. Kleni j"; opazil nerodno p >-pravu na listih in <e jt infurmiral pri žcleznici. k«»r }.» mistlil. da je /.;igrt'Š;I.i napako žeiezniea. In ta-!;o je ]>irs!a njegova -sleparija na lan. Ker je fant škodo povr-* t 1. g l.jufijo skcsjuu.i priznal in je ic.-r 'ja dobrem 'ilasii, je bil ob.su-ji'ii Ni;mu n;i mesece težke ječe.
Nepošten lilapcc.
l-'raiiir Cas-ar i.: Habnika. nlx-ina Ivinjei pri D;d. Lendavi v Prek-::un-ju. je fdužil za hlapca i.H'i žu-pr« ii't Karlu Avbelnu pri Sv. I*'-iiarVii. Dne 1") februarja je ukra-le! Jam zu Fi kožuh m "riv skril m d 'i lahtii. katero je položid na :«.j"govega konja. hleva, kjer je pa spal, je vzel Carugu hranilno knjižice, gla^^eo <t- :»a manj>» sv-. > denarja. (*a>iti* bil osojen pri okrožnem sodišču v ^Eariboin na G tednov težke ječe.
Tat in goljuf.
Delavec Štefan FajtVr iz Velike Nedelje je ukradel v grašrini nemškega viteškeg i lvtla platti". radi česar ga zaprli v Orni žu. V celici ormoških zaporov je ]>a Fajfer skopal v zid luknju. ski-zi katero je ušrl :ia prosto. K<*:n:i.i je bil ]>rost ječe, je ml šel k Ku-dolfu lienku in mu rekel. <i i ga p<rš'i jata l-arbara Ben ko in nj-na hči. ki ^ta tudi v :<ap'»rili in pr:>-sita. da jima b! pi.vslal id»l«-Un. ni-,'ačo in denar v zapor. Vse i< sinu naj izroči njemu, ki bo že preskrbe!. da pridejo zahtevane stvari zaprtima v r<»ke. Slučaj je pa hotel, da sta tudi Barbara Benko ii njena h<"i pobegnili iz zap* rov in nahajali v stalim all.^-n Rudolfa Beiika. še predno jo jir.šcl ija Kajl'er. Nane-rav. Uri g'-l.?tifija s«' t"rej Štefanu F jjtVrju is; p'=-vi-t'i'-Ll j. Za bi-L. iz znpitra in za [> -i/.kus «r: Ijnfije st* j'1 iirel zagovarjati pri »»krožnem s-mIiš.-u v ^laribm u. k jer ji- dne 27. febru arja ]>ri razpravi vsi- piiznal in bd obsojen na eno leto ječe.
R0JA33, NABO0AJTE SE NA ' 3LAS NASODA" KAJ. VEOJI SLOVENSKI
pa zanimajo tudi za »ajz.
Nakazila v ameriških dolarjih za Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo.
V vseh treh državah lahko izplačamo dolarje poljubnim osebam proti naslednji pristojbini: za zneske od $5. do $25. po 75 centov za nakazilo; od $25. naprej po 3 eente od vsakega dolarja. Znesek za pristojbino nam je poslati ob-enim z onim, ki naj se izplača. Nakazil za zneske pod.$5. nc moremo prevzeti.
Ako pošljete sorodniku ali prijatelju dolarje samo za potne stroške, pripomnite vidno na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države. Pod tem pogojem nakazani znesek se izplača le, če predloži naslovljenec pri banki vidiran potni list. Ako pa dovoljenja za potovanje ne bi mogel dobiti, se mu denar ne izplača, temveč se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku.
Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni.
Na zahtevo izvršujemo nakazila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo
(Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav _
(Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo in Avstrijo $4.
FRANK SAKSER STATE BANE
IfOVA
NA KRVAVIH POLJANAH
T BPIiENJE in strahote s bojnih pohodfis bivše*« slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenaJEfg* polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne, a Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fa'jt-jjega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in 9 polkovem tiporn ter tejega ,*akletvl.
Knjiga j« trto
v»ebBje m stnat im SS ittk Is vojM.
"OLftS KUtO&A" tt Oorgsatt torM*, Www Turk, V. T
izpred ljubljanske porote


I
Morilec očeta.
Dne 3. marca dopoldne se je pri- zakljenjena, ker očeta »e ni donui. čelo spomladansko zasedanje po- obdolženec pa je zaklenil vrata s
rote v Ljubljani. Za to razpravo
je vladalo veliko zanimanje., ker Skuša se torej zagovarjati s 3iio-porota ;»«* obravnavala oni senzaei- branom. j (maki i umor oeeta, ki je dne V>, dec. 1 izvrši! 22letni slaščičarski pomo'nrk Ivan Jerina na
Viču. Z vokiio ročico je udaril po tožniei vprašal obTožraVa:
plavi svojega očeta Ivana Jerino tako močno, da je nastopila njegova smrt.
Porotnemu senatu ie predsedo- slikati svoje življenje. Dokon-eal je val dvom: svetnik in predsednik nehaj razredov ljudske šole in je
nato služil za hlapca.-Bil je nekaj časa tudi na Nemškem pri bratu. Pozneje se je učil krojaštva. Po povratku iz Nemčije je vstopil pni Sehumiju za slaščičarja. Opisoval je tudi svoje razmerje do svoje izvoljence Francke. Navajal je, da je oče zelo c-rtil mater in da jo je vedno zmerjal s <:prokleta baba".
dež. sodišča dr. Olan Papež, kot vo tarna sta fungirala sodna svetnika dr. Peterlin in Peter Keirsič. Drž. pravdništVij je zastopal prvi drž. pravdnik Domenico in zagovornik je bil dr. Vladimir Krec.
Vsebina obtožnice.
Obtožnica med drugim navoja le ok^lnosti dejans"ke«»a stanu:
Ivanu Jeriuu st., vpok. železničarju in posestniku na Viču, je prinesel dn^ 12. dec. 1923 neki de-ček poziv, da mera ob 6 uri zvečer javiti na" policijski stražnici na Viču. ker bi bil sicer kaznovan. Ivan Jerin st. se je v smislu poziva okoJi 6. ure zvečer zares oglasil na policijski stražnici na Viču, kjer pa se je ugotovilo, da poziv ni od policije, temveč od neznane privatne osebe, ki se je brž-kojie hotela iz I vran a -Jerina norčevati. V sled. tega .se je napotil zopet proti domu. Drugo jutro so ga našli na -stexi nedaleč od njegove Lise v veliki luži krvi mrtvega. Že o priliki krajevnega ogleda se je z ozirom na tri globoke zevajoče rane na zaglavju ugotovilo, da je umrl nasilne smrti.
Pr! raztelešen j u se je dognalo, da je brla lobanja tako razbita, da je razpadla v 13 kosov, dalje da je bila razbita tudi nosna kost, da j»> smrt nastopila vsled otrnjeoja možgau. nastalega vsled izstopa krvi, ki -o ga povzročile omenjene poškodbe, m končno, da so bile te poškodbe prizadejane z izredno močnimi udarci .s kakim topim robatim orodjem, in da so bili najmanj trije udarci dani »hI zadaj, »d« n pa od spredaj.
Poizvedbe po storilcu so dogna-1" predvsem, da-je bH Bletmi Ivan Vrhove tisti, ki je Ivanu Jerlnu st. prinesel |w>ziv. Potom tega deč-ka « je tudi dognalo, da mu je dal dotični po.ni v do takrat neznani mu naslovljeučen sin. obdolžem Ivan .lerin ml., z naročilom, naj ga nese Ivanu Jer.nu st. in mu obljubil, da Titu-bo da! za to, ko se vrne, ;") Din; ko pa se je po izvršenem naročilu vrnil, obdolženca ni bilo nikjer.
Obdolženec, ki je bil na podlagi tega aretiran, je spočetka sploh taji!, da bi bil pisal in poslal gori omenjeni pozr\ svojemu Očetu; tele ko se je pri njegovi zaročenki Frančiški (jorjupovi našlo neko njegovo p-smo v ravno tak i kuverti, v kakršuo je bil zavit "poziv in ko *e mu .i'1 predočila ^lK-nost obeh	je priznal, da je napi-
sal poziv in ga po Iianu Vrhoveu ]»o»lal svojemu očetu, to pa da jc storil radi tega, ker je hotel z zvijačo »pravil i "očeta ua policijo, da bi ga tam pmsil, naj opusti svoje neprestano grdo ravnanje s svojo ženo. obdolženčevo materjo, sam pa ni <Šel na policijo, četudi je videl očeta iti,proti policijski .atraž-. niči. ker; je medtem prišel do i prepričanja, da bo bolje z njim govoriti na farnem; iz istega razloga tudi ni hotel doma govoriti z očetom o tej «tvari, k^r bi se bil oče gotovo razburil in *m«te(r mogoče pretepel. Vsled tega je prioalkal očeta blizu hiše nra biotičnem mestu, kjer so ga pozneje našli nirt-'
obdolženec, — ga je ta začel prp
z ujmi nič opravit^, ga suval v tre t lmh, ga keneno prijel z desnico za(
nffci r^rtelj, katerega je pobral in in sodnega izvedenca dr. Tra\-ner 2'Ujlm udaril očeta, .katn m koliJ ja. ki je i* ju * i 1 . da < je pri n mor j e
mati. rekoč, da naj pusti vrata ne-
pr>iK>mbo, da on ne bo zaspali.
Zagovor obtoženca
Predsednik jo po prečitani ob-
14Ali se čutite krivega?''
Da! Sem.kriv." Nato je začel obtoKšenec kratko
glede prekoračenja silobrana ai pri takšnih sadističnih sejah. Fino
četrto glede nekrivde.
Govt drža^jgavdaika in »u ^ abale in bi5ale e^.Vou'J^^, ki .pre.ato spi, «e taaate
Državni pravdnik Domenico j« broplaeal in sadovi jen odšel. En-v. marfeantrrtnti besedami zagovar- krat je odrinil kar 300.000 -K. jal obtožbo. Navojal je v svojem daj trdi, da je to bilo le za poduk govoru, chi se <gla»i četrta božja Y francoščini. Spoštuj očeta in ma-
zapoved
ler!" in prokleta .je fl*ofca: ki jo
, '	,	.	. . -	iajc.	ucm au se 1LV.I -
pol oz i otrok mi svojega oceita m .	, ,	,	,	.
mater. Zakon zahteva, da se tak	241 drugo s»loh vedeU	kot Premaio	kl
premalo spi. dobi sivo pot. njen
gostjo, če ne, potean postane člo. P? »"tonu svoje zajipnuce. Z od- pogled je moten in njeni lasje veška družba
-tožečiec je zataj.. . _......—--------------— -------	„ -----
ljubezni iii porazil je zakon, spo- sta prišla sila visoka gospoda .kot1 lepili žensk, te toaletne skrivno Sto vanju do svojih staršev. Zločin,' zaupnika, baron Orsini Rosenberg'st1, kar pravzaprav ni nikaka — jo Izvršil obtožence, -sega in fcnez Johan Licli tense tin, oba skrivnost, temveč Anglija, dežela
.-k mr	1iniu\^l a it rt l« /"1 /ul • o v«	—• ~	_ _	_	r\ . i cm k % v^t * _ 4 _ _ vl_ . v
m pravi zverinjak. Ob^ vetniki in obtoženci je okroglo 40 izpube ves s zatajil v sebi vsak čut oseb v dvorani. Za Clilumeckega} ^raneija, ki
ki ga
globoko v dttšo naroda, kaj,- doka zuje nabito polna dvorana.
Zagovornik dr. Kreč se je s toplimi besedami zavzel za obtoženca in je v pretresljivem govoru navajal vzroke, ki so nesrečnega fanta privedli do obupnega deja-
Xataneno je opisal, kako je izvršil n>a. Opozarjal je, da je Jerin sto-
mnor
O prepiru med očetom, njega
nastanku in pozneje dogodek sam	da leži predvsem na neznosnUi
opisuje tako-lc: PLsal sem očetu	rodbinskih razmerah, v katei-ih je
11, dec. pismo, v katerem sem ga pozval ha policijo, de »e razgovo-riino glede rodbinskih razmer. Oče je naslednjega dne ob 18. uri (6. zvečer) res odšel na stražnico, vendar sem se jaz premislil in "sem 'Jwrta poOiik'al na kolovozu, ki vodi mimo naše hiše. Rekel sem mu: "4Oče, zakaj tako postopate z materjo!" — nakar me je oče zgrabil za prsa. rekoč: ''Kaj se boš še ti potegoval za to babo!" Obenem je segel z drugo roko za kožuh. Bil v strahu, da me ustreli, orkrcnil sem ge in sem opazil ob plotu nek kol, ki sem ga ipobral in sem proti očetu večkrat zamahnil, kljub temu, da me je še držal za suknjo. Kaj se je dogodilo pozneje, ne vem k Francki, kjer ^em ostal do 23. ure (11. zvečer). Nato sem se vrnil domov. Zaklenil sem vrata, ker sem se bal očeta. Nisem mislil, da sem ga ubil in tudi ga nisem hotel ubiti. Očeta sem ljubil, -vendar se v zadnjem ea.su nisva razumela, ker je postopal preveč surovo z materjo.
Predsednik dr. Papež: Kako pa »e prišhi tista ročica ali kakor pravite rcmcij na usodno mesto?
Obtoženec: Oče je imel navado, da je podil kokoši z dvoiftšea in je ob takih prilikah metal za njimi, kar mu je pač prišlo pod roko.
Predsednik: Ali kako je mogoče, da ima oče tri rane zadaj na glavi, ko vas je vendar držal?
Obtoženec za to nI mogel navesti nekakega pozitivnega zagovora.
Po zasliševanju obtoženca, ki je v ostalem govoril ze^o jasno in razločno, se je prečitaio poročilo o lokalnem ogledu na licu mesta in iprecita'o se je tudi izpoved ob-toženca na policiji, ki je v bistvu nekoliko drugačna od današnjega obtoženoevega zagovora.
Zatem je l il zaslišan bivši policijski okrajni nadzornik J. Ha'»e, ki je oKimo izpovedal o dogodku ^Hmem, dalje o zagovoru obtoženca. njega aretaciji, konfrontaciji itd. Trdi, da je bil Ivan Jerm po izvršenem dejanji vidno duševno potrt
Tekom nadaljnega dopoldanskega in popoldanskega zasliševanja so bile zaslišane že vse ostale priče, tako obtoženčeva mati ip bližnji sosedi. Vse priče .<*» slikale pokojnega Jerina kot zelo nasilnega. ozkosrčnega, skopega in brutalnega človeka, ki je powro-» jal % družini vedno spore -m razprtije ter je ženo in otroke vedno .pretepa val.
Zeio razbremenilno za obtožen-
' Izjavila je, da so bile razmere ;v domači hiši -zadnje ease uprav ne-v»?ga Ko je prišel oče na dotfčno' znosne in da je bfl^ zlasti razmer-m>wto — tako se dalje zagovarja je med pokojnim in obtožencem
s?lno napeto, ker oče ni liotel, da
siti, naj vendar postopa drugače hi »e Ivan poročil s svojo iavb-z materjo, ker je žie slaba. Oče pa; ljcjiko Francko Gorjupovo. Po sh je baje takoj raibj&ril, začeV ^tednjo nedeljo (9. dee.) je še iznad obdolžencem kričati, da nima javil: "Pri nas se bo zgodilo ne-
-	kaj strašnega!5
L4 Vse te okoliščine, ki jasno , sli- -	—-------,______,
prsa in scgeJ pod -»voj kožuh, gro-	kajo ozadje tega dogodka, so vse- pred gledalci in proti plačilu. Prt
/eč mu. da bo takoj uafcrehl njega	kakor sifcno razbremenile obtožen- hišni preiskavi pri Kadinčevi so
" — ^ ^ ' "	Neugodno je bilo 2«uj le spri
>1 svoj« ženo. Obdolženec trdi da-i <-a. Ncugotlho je bilo zrni le spri-lse jiašle pornografske slike tud^ v svojem zagovora, da seje čevalo, d« jo preoej ^bem gla- fotografije, šibe in biči. Poslednji
BWI hu m da je Wi radi -tatvin že lje mo, ^^ raznih ^^
-tc grožnje -obrnrlj šti in da je Utl rad.* 'tatvine «*». .	. ... .
m zagleda! v JEK^i meji nad potoni pre^ovan. Po bpo^ l^ ^J^	S^temovJ
nm rtoeK katera lo rn in ^»dnmr« £ ^^	kazaSke Mgajlce^lfl;
■Ejadinčeva	je obtožena zločin«
kokrat,pnvvi,daue ve., pač, pa ve} nem ne stopila smrt vsled otrpne-da je oče padel vsUed njegovega #ija moižgan in da je moral verjet^
tidara^iWtk^r jje ob<Mieoea odšet no ie. pasti <pn prv«n lidarcn, je —----' ——... ..........^
k svoji zaročenimi, J^jer je ostal kutt stavilo -parotni^Na atari	rad^ ogledo^al-fwtepavanje
pribiiino do li ure ponoči, nalq a^r^anja. -in wer pm j?Wle ti-	ter pri tem Bodalom a!«
mTtmi Itoroov. -fHterta .mu jei mora. drugo gletir uboja,	ehlaft»iky je obtofcn —
il svoj zločin deloma v •siLobranu n deloma v usodni ztnoti in krav-
obtoženec živel. Zagovornik je apeliral na porotnike, da vpolšte-vajo vse te vzroke. Zagovor dr. Kre-Ja je napravil globok vtis iu velik del o!>čiustva je bil ganjen.
Obsodba.
Porotniki so vprašanje glede krivde uboja potrdili z 9 proti 3 glasovom in z istotoliko-.glasovi za-niikali prvo vprašanje giede umora. Na podlagi tega krivdoreka je sodni dvor obsodil Ivana Jerina: na 12 let težke ječe.
proces.
Te dni je na I>unaju pričel proces, ki je vreden pendant brnske-mu procesu proti morilki svojega .moža. Le da je dunajski proces mnogo manj proces ene same osebe. marveč je bolj zrcalo pokvarjenosti "visokih ali pa zelo visokih" gospodov in tiste družbe, ki niti glasno govoriti ne more radi same finoče. Da bi ti gospodje seveda imeli smisla za socijalno zlo in zločince, sočutja zanje in slično, o tem ni govora. To prepuščajo raznim profesorjem in drugim plc-bejcem. Zato je pa tem zanimivejše, kadar-se o priliki sličnih procesov odkrije, da so bas ti najvišji krog mnogo bliže gnilobi, kakor pa oni reveži, ki so defekt-ni iz bede, pomanjkanja in trpljenja, »Sličnih procesov Dunaju sicer ni še nikdar manjkalo. Po vojni so pa vedno pogosteji. Sedaflji proces proti neki Kadinčevi pa nudi uprav grozotno sliko dunajske moralne propalosti. Zato in še iz drugih -razlogov je tudi ta proces v ospredju zanimanja dimaj-fcke javnosti, ki je kljub tajni razpravi izvedela za podrobnosti, ki so uprav nečuvene.
•Obtožena je učiteljica italijanščine in francoščine, neka Kadi-netz, rod. Istranka, že zdavnaj po-nemeena; dalje docent očesne kli- Največji njke dr. Baehstelz, neka Eugenia Degrassi, ki je tudi rodom Istran-ka; dvorni igralec Romberg in končno znani baron Leopold Chln mecky, nekoč urednik črnožoltega
veleizdajniških procesov, zaupnik v kratkem kupil in bo s sv ca je izpovedala žena umorjenega^ c. kr. zunanjega in vojnega mi- D*žo največji parnik v Ji
nistrstva, izkratka, eden glavnihf^-Hr" bivših "maherjev" iz II. garnitu ne c. kr. zunanje politike, j V avstrijski republiki se mož za nima za druge umazanosti. Kar dindeva in - njen -priganjaš	,,
nyi sta namreč zbirala nedoletno deoo, najraje od 11 do let, m jo — navadno iz vzgojnih razlo-r j. gov — kaznovala s,šibami; toda
je sedel na zofi in smehljaje opa-l Spanje pospešuje lepoto.
zovai, ko sta Kadinčeva in Degras
je gospod baron za to zabavo do
postara, — Ponoči-naj . spi najmanj sedem ur, pa:tudi podnevi par ur, — če utegne, seveda. Navade Angležinj.
Ženske
priznavajo, drugi obto- Nobena stvar ne vpliva na žeti-
ženci taje. Samo učili so se jezi-! ska zunanjost, tako neugodno.
izgube ves svoj sijaj. Ni odkrila se imenuje dežela
Osemdeset let vojak.
--------------------„„„. ^ ..... ~ - *
člana Jockeykuba, ki je najfevdal-1 sport.a .m higijene. Angleška žena
nejši, najfinejši klub na celem i iz vižJlh družabnih krogov že
Dunaju. Toda paragrafi so krivi-davno ve' da ^^ l5ole£ nočue-
in ujamejo tudi takšne gospode ! ga' 7 do 8 llr	spanja,
kadar so premalo — previdni Vjtudl 0ez dan mietL nekaj Počit'
politiki nekoč hud obtožiteli Ju-P*' taikozvano	^
goslovanov, Veleavstrijec in pri-a-rPeSeVail3e ^^ lepote,?" To%a
njač Balhausplatza, v privatnem1 V??*a Si b°1;5"e sitlliraua
življeuju sadist. To se enkrat vsa j i ^ noben	P«s*
lepo sklada.	J. odvzeti. \ nasprotju s francoski-
mi lepoticami, ki skušajo svoje naravne krasote z vsakovrstnimi z kosmetiČnimi sredstvi povečati, se trudi Angležinja te vrline pridobiti s higijeničnim življenjem in ima v tem oziru zaznamovati lepe uspehe. Ona se bolje razume, kakor večina drugih narodov, svojo lepoto in svežost ohraniti tako dolgo kot mogoče. Pri spanju pod ne a-i se telo znatno odpočije in že s tem. da se preženejo nadležne in skrbi polne misli, stori žena sebi veliko uslugo. Seveda ni to samo privilegij boljših krogov, temveč si ''lepotno spa-nje" privošči lahko vsaka gospodinja. vsaj za eno uro na dan. Spanje je najboljše sredstvo za povzdigo in ohranitev lepote.
V časopisu "Augsburgische Ordinari Postzeitung" iz leta 1773 se nahaja, zanimiva vest: ' Na Kranjskem, in sicer v Beli Krajini, živi Anton lic. Rojen je bil leta 1665 in je torej 109 let star. Oženil se je dvakrat in ima IS otrok. iKljub visoki starosti jc še popolnoma -zdrav, dela na polju in se bojujejo eelo z mladeniči. Le redkokedaj ga kdo premaga. Njegov praded Ktrištof lic je bil 117 'let star. Rojen je bil leta 1574 in je. kakor se jc izkazalo pri inspiciranju armade nedaleč od Požuna leta 1683. služil SO let kot kirasir pod petimi ce-sarji.iii sicer: Ferdinandom I., Rudolfom II.. Ferdinandom II. in III. in Leopoldom L O priliki obleganja, oziroana osvoboditve Dunaja leta 1363 je osvojil par turških bobnov, ki jih je prinesel svojemu takratnemu polkov-nemu poveljniku Coetzu. za kar je dobil od cesarja, ker je odklonil zavetišče v bolnici na Dunaju, in izjavil, da lioče raje umreti na bojišču, srebrno čašo. ki jo ima še sedaj njegov vnuk.
Vojna bodočnost.
Štiriindvajset najlepših angleških deklet.
V letošnjem poletju bodo priredili Angleži tak oz van o 'britan-*»ko državno ra-zstavo. ki naj predstavlja pomen angleškega imperija na v«eh poljih družabnega življenja. jZa to razstavo pripravljajo različne privlačnosti, izmed katerih bo pač največja posebnost revija znanih žen svetovne zgodovine. Revija se bo vršila v palači lepote, ki bo najbrž središče razstave. Za predstaviteljice vlog so izbrali 24 deklet, ki jih smatrajo za najlepše Angležinje.
Na londonskem novinarskem bank etu je izjavil te dni general James Hamilton o vojni v bodočnosti sledeče: Bodoča vojna se bo odločila s stopnjo mehanizacije vojevanja. Francija je že ustvjn rila vrsto lahkih divizij, ki obstojajo iz tankov, konjenice in ar-tilerije. ki jih bodo premikali motorji. Anglija v tem oziru še ni-jma zaznamovati nobenega napredka. Zato mora dve tretjini infan-terije razorožiti, ostalo pa opremiti s tanki in mehaničnimi transportnimi sredstvi. Vojna vrednost teh lahkih enot je ravno tolika. kakor sedaj pod orožjem se nahaja j očih čet. Lord Churchill jc Hamiltonovemu naziranju odločno ugovarjal. Po njegovem mnenju se bo izvojevala prihodnja vojna z elektricireto. neki Francoz pa je izjavil, da bodo v bodoči vojni Igirale glavno vlogo bolezni. Vsi pa so bili mnenja, da je svet sit vojn. -

jugoslovanski parnik.
trgovski
Trgovska podjetja Baburica et - Co. in Boža Banac sta ustanovila Jugoslovansko paroplovno druž-glavnega organa Oesterreichische bo", katere namen je vzdržati Rundschau, protierbskih knjig in »trgovsko zvezo med Južno Ame-eden glavnih aranžerjev znanih	in Evropo. Prvi parnik se
o jo to-Jugosla-
("Mazilo velikega slovesa
-SSa obolele i-fcl«»pe iu m lisico Zop>r bolečin.- v r.-^ih injirbtu. t*c »pravi r^vniati^cin vaše mi-
Sicf v. kJapčii". Za pomirjenj« bolet:tr.lh. skeletih z?jodi jajov no\Tal)fij>. Za ispahke -in odrsrnenja. Zoper T.o!f-r.ti jr. Vole'ine. Vdrgnlie s a — vrepadite bolečino.
Imejte pri -.r^kah st^klerlco _
nikdar ne ve.-te. kdaj jo _ v	ste* r»l ill.
33 in T0r. oLel;{en:ca v lekarnah
F. At>. plCHTER & ČO.
14 Sol ^"St, BrooVIm. N."
oakrumbe. perverznosti in telesne - »tdftodbe, - slične tudi' drugi obto-[ tosenei; doeeat dr. »Tbifii ttl - - je
SLOVENSKO-AMBKIK^S^
za leto 1924
V ZALOGI GA JMAXQ &B SAMO PAR STO
IZTISOF.
Kdor ga še nima, naj .ga iakoj naroči, da ne bo prepozno.
i K,
'Cena 40 centov. Za Jugoslavijo je teta otna.
«LOVENIO PUBLISHING COMPANY « Ck»rtlandtStreet

New York
n.
Številni izdelovalci in prodajalci so sc združili ter osnovali "Radio" razstavo v Irving Place izložbah te družbe.
Ta razstava razkazuje na nazoren način iz-vanreden razmah, da katerega se je povzpel Radio, iu kako vstopa, z ozirom na informacije, zabavo in vzgojo, praktično v vsako fazo modernega življenja. Vsakdo je prijazno vabljen — vstopnine ni nobene.
Razstava bo nadaljevala od sobote, dne 22. marca, do naslednje sobote 2!). marca od devetih zjutraj do desetih zvečer. Vsi so dobrodošli.	- , r i
The N c\v York Edison Com
zA t } 'eri/j- Service Irvine Placc and Fifteenth Strcer
pan v
Task ptrto bi moral ioMtt
novo izdajo * * PESMARICA 6LAZBJSNB MATICI" Za štiri molke glasov« Uredil Matej Haba* Knjiga ima 295 strani, ter vcebu je 103 najboljših in najnovojlii pe«mi a n otarw::. Ovna > poštnino $3.00. "GLAS NAKODA" •S2 Cortlandt St., New York. H. T
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce Jm e-brtnike. pri katerih kupu« jete ali naročate in sto i njih postrežbo za dovolj A da oglašujejo v listu Naroda". 8 tem boste nstregli rsem
i
Uprava "Glas Naroda*
POSOJILA NA NEPREMIČNINE
Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yorku in Brooklynu.
FRANK SAKSER STATE
82 Cortlandt Street New York
BANK
Velika noč —
velik praznik krščanskega sveta se približuje.
Star in lep običaj našega izseljenega naroda je, tla se o priliki tega praznika spominja svojih v stari domovini z manjšim ali večjim denarnim darom.
*	l	_
Mi se potrudimo, da pridejo denarne poši-Ijatve, namenjene za Velikonočna darila, pravočasno v roke dotičnikov.
Jf VELIKONOČNE DENARNE POŠUJATVE
bodo tedaj pri nas izvršene z znano brzino in točnostjo našega zavoda.

Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
•A



( Nadaljevanje.)
Kot vsak dober in ]*>štcn človek, «i je tudii on kiuain nakopal precej sovražnikov.
Označevali so <ja kot skopuha, ecinerneža, kot človeka, ki mora trpeti za grebe svojega očeta.
Polagoma se mu je dvorno življenje prurtudilo. Pristudile so se mu intrige, zavist, obrekovanja. Postal je povsem razočaran.
Saha Vronska. mala grofica velikih oči ki se mu je bila ob pozdravu v carski palači nasmehnila, se mu je zdela vosi podobna.
Ob srečanju je bilo zažarelo a- njem žarko upanje, pa je jelo kinaio pojemati in je končno popolnoma ugasnilo.
Opazil je, da je koketka, in da prodirajoč žar njenih oči ni pristen.
Vsi so vedeli, da se grofica Šaha Vronska zanima za mladega k m za in vsakdo ji- tudi vedel, da se zanima za njegovo bogastvo.
Kneza so liatiliem imenovali "zlato jedrce v grenki lupini".
Nekaj časa je verjel in zato je bilo razočaranje tem huje.
Sd plesu je videl, kako se pulijo zanjo najlepši in najpostav-nejži častniki. Večkrat je opazil, kako je ta aii oni skril v njen šopek rož malo pisemce, v katerem najbrže ni bil napisan očenaš.
KanaJo nato se je Saha obruida^ oblekla plašč, prijela častnika za roko in šla ž njim na izprehod po čarobnem parku.
Ko se je privila k svojemu kavalirju, se mu je zdeio. da mu govori :
—	Nikar ue bodi ljubosumen ua tisto pokveko. Denar ima In zato moiam biti dobra ž njim.
Dvorni vzduh. ki je bil očetu tako strašno priljubil, je postal sinu neznosen.
Vil.
Knez Danijel Sobolej je odpotova.1 iz Petrograda. Prepotoval je severne in južne dežele, in kmalu ga ni bilo kraja v Evropi, k jelše ne bi bil mudil.
Potoval je- po Nemčiji, Skandinaviji. Angliji, in leta 1870 ga je zanesla pot v Francijo.
Izbruhnila je vojna leta 1870. Vojna je bila tolažba njegovim razburjenim živcem.
Z odličnjaki ni hotel občevati, ampak se je pomešal med so-drgo. Pomagal je kjerkoli je mogel s svojim nasvetom, svojo znanostjo in svojim denarjem. Takorekoč preko noči je postal znan aued najnižjimi pariškima krogi. Pred njegovim stanovanjem se je zbirala neprestano črna možniea ljudi. Vse je čakalo, kdaj se bo pojavil ruski doktor pri oknu. Nihče ga ni poznal kot kneza iSobo-leja. Vsak pariški revež je pa vedel, kdo je ruski doktor.
Nekega meseca januarja je sel knez v cerkev 11a Rue St. Jacques. Tekom božje službe je eksplodirala pred cerkvijo granata. rs trga je vse pobegnilo v hiše in kleti, samo knez je korakal zamišljeno kot da bi se nič ne zgodilo. Za njim se je oglasil boben. Prikorakala je narodna garda. Gardni vojaki so se hoteli vreči na Soboleja, nekateri so že zgrabili njegov kožuh, hoteč mu ga strgati s telesa, pa so jih tovariši pomirili, češ, da je to največji dobrotnik revnih Parižanov.
Ne meneč se za ]>olitiko in za vojno, je stopal knez mirno po cesti. Njegove misli so bile daleč vstran. Edino nekaj ga je žalo-stilo. Pričel je izgubljati upanje, da se mu bo posrečilo kupiti sliko svoje mater«.
V	Petrogradu je brezuspešno ponujal najvišje svate za sliko pevke Eglantine ftuzzolane.
V	tistem času še ni bilo fotografij. Sicer pa ni bila Eglautina tako znana pevka, da bi jo slikarji slikali, ne da bi bila slika naročena. Poleg tega je pa tudi poteklo že petindvajset let izza njene smrti. ,Začel je poizvedovati po slikarju, ki jo je slikal v Miško-vu tor po dolgotrajnem prizadevanju dognal ,da jo je slikal neki }.ir. Jules VilLiard. Odgovoriti so mu takrat, da je živel slikar tega imena v Parizu, da je pa pred par meseci umrl, njegova zapuščina da bo pa šele po treh letih urejena, 'ko se bo njegov sin vroii iz Japonske.
Iz teh treh le je nastalo sedem let.
Tega mrzlega zimskega dne se mu je pa imela želja uresničiti
Hot eČ se izogniti skupini revolucijouarjev. prihajajoči po cesti, je stopil v kavarno, da bi se nekoliko odpočil.
Tudi iz kavarne je prihajal velik brum. Na stopnicah sta ga srečala dva častnika ter mu rekla: — Pojdite z nam. Pomagajte nama preprečiti klanje. Sama ne moreva skozi besnečo množico.
—	Kaj je? Rotim vaju, gospoda . . .
Toda noben izgovor ni nič pomagal. Že sta ga vlekla proti veliki koncertni dvorani, koje okna so bila obrnjena ua dvorišče.
—	Štiri ljudje smatrajo za špijone in jih hočejo linčati. Morda so res pruski častnik, toda mi moramo to preprečiti.
Široka steklena vrata dvorane so se ropotaje odprla še predno so doseli gospodje do njih.
Skoznje se je vsula divja razjarjena množica, planila na štiri čedno oblečene civiliste, jim zveza la roke ter pim začela pretiti S pestmi.
— Na svetilnik s špijonn! Proč žnjimi! Pobijte jih kot pse!
Ko se je pojavila pred množico pokvečena postava kneza So-bolcja, se je prizor mahoma izpremenil.
—	fcpijoni so, gospod — jih je skušalo par pojasnjevati. Oni, ki so kneza Sobolcja poznali, so stopili bližje, hoteč mu dokazati upravičenost svojega ravnanja.
Častniki so potegnili sablje ter zahtevali, naj jim ljudje izro-ce omenjene štiri jetnike.
—	Tudi vi ste izdajalci. — se je glasii odgovor, — tudi vi ste izdajalci domovine, Če se vam smilijo nemški špijoni.
—	Nam še ne smilijo., — so odvrnili častniki — mi jih moramo zato rešiti, da jih lahko pošljemo pred vojno sodišče.
—	Za tako sodrsro so celo naše krogle predobre.
—	Ne bojte se, ljudje, jih bo že zadela pravična kazen. Kakor-hitro bodo zaslišani, jili boste lahko obesili ali karkoli boste hoteli.
—	Kam jih boste odvedli?
—	K generalu Trochu. On bo določil, če so ti možje pruski špijoni ali pa samo jetniki iz Champigny, katerim da general iste svo-bodščine kot jih uživajo naši rojaki v Nemčiji. Spametujte se, ljudje božji! Ali hočete moriti ljudi, ne oziraje se na, ljudsko pravo ? Ali hočete motriti 'ljudi, ki so pod varstvom goveraerja. in vseh po-iiemUi Francozov? Sram naj bo tistefea, ki hoče moriti oziroma
jetnika. __________(Ittje prihodnji.)
GLAS NARODA: 26 MARCA 1924 ■HHaSSBBl^B
Naš planetni sistem.
Razen malih planetoidov obkroža naše solnce 8 svetovnih teles, ki jim pravimo planeti, med katere spada tudi naša zemlja. Verjetno je, da šteje naš planetni sistem še več takih svetov, toda zaenkrat
net Merkur; njena oddaljenost znaša 1,067,00 km, njen oblet pa 7 dni in 4 ure. Peta luna je nekoliko manjša, toda še vedno večja kot Merkur in meri 3,380 l.ra, je oddaljena 1,877,000 km od plane-
nam tega ni mogoče^lcpobitno do-,tovega središča in rabi, da ga ob-
kazati. Prvi, torej solncu nabiiž-ji planet, je Merkur. Oddaljen je od solnca le 0.3871 razdalje med našo zemljo in solneem, ki jo ra-»inio v astronomiji kot enotno mero. Merkur je mnogo manjši kakor naša zemlja; njegov premer meri le 4700 km, tako da odgovarja njegova površina približno površini dveh naših zemeljskih kon tiuentov, Azije in Afrike. Svojo pot krog solnca dokonča v 88 dneh: tako dolgo je torej Mcrkur-jevo leto. Kako dolg je njegov dan, ne vemfo natančno. Gostota mate-rijale iz katere sestoja, je večja ka-vor gostota zemeljske; če vzamemo zemsko kot merilo = 1. je Merkurjeva 1.05. Prava specifična teža njegova znaša 6.7. Drugi planet od solnca proti nam je Venera. Njen premer znaša približno 12.600 km, skoro ravno toliko kakor premer naše zemlje in sta ti dve svetovni telesi torej skoro enako veliki; njena specifična teža pa je manjša, le 0.81 zemeljske ali 4.9 absolutne. Da o bhod pot krog solnca, rabi 224 dni in 7 ur. Njena oddaljenost od solnca znaša 0.7233. Tretji planet je naša zemlja; njena specifična teža je r».56, njen primer 12,760 km; krog solnca. od katerega je oddaljena 149,:00.000 km, se završi v 3G"> dneh in nekaj urah in minutah, to je naše leto; krog svoje osi v 23 urah, 56 minutah in 4 sekundah, to je naš dan. Svojega sprem-jevalea mesec, ima med notranjimi planeti, to je štirimi najbližjimi solncu. le zemlja. Meščev premer znaša 3,480 km, njegovo specifična teža pa 4.3. Naslednji in zadnji notranji planet je Mars. Mars je skoro polovico manjši od naše zemljo 0.7, absolutno pa 4. Krog sobica se zavrti v 686 dneh, tako da je njegovo leto skoraj še enkrat daljše kakor zemeljsko: krog svoje osi se zavrti v 24 urah. 37 minutah in 23 sekudali. Dan na Marsu je 41 minut daljši kakor na zemlji. Od solnca je oddaljen 1.52.
Dolgo so astronomi bili mnenja a med zadnjim notranjih planetov in prvim zunanjih, to je med Marsom in Jupitrom, ni nobenega svetovnega telesa, v prošlem stoletju pa so naenkrat odkrili prvo telo in v teku naslednjih desetletij so astronomi našteli v oddaljenosti približno 2.8 od solnca cele stotine majhnih svetov, katerim so nadeli skupno ime asteroid j ali pla-uetoidi. Do 1. 1921 so jih našteli že krog 1000. Največji med temi planetoidi merijo v premeru 768 km (Ceres), 4ft8 km (Palas), 385 km (Vesta) itd., najmanjši pa komaj nekaj kilometrov. Prvi med zunanjimi planeti, oddaljen 5.2 od solnca, je največji planet našega sistema, mogočni Jupiter. Jupitrov premer meri na ekvatorju 145.100 km, od pola do pola pa 136.100 km in je torej ta kolos 11.3krat večji kakor naša zemlja, ali desetkrat manjši kakor solnce samo; vendar znaša njegova relativna gostota le 0.25, absolutna pa 1.3. Njegovo leto, to je potovanje krog solnca traja 11 let in 15 dni, njegov dan pa je dolg le nekaj nad 9 ur. Jupiter se vrti krog svoje osi 25krat hitreje kakor naša zemlja. Astronomi so že L 1610 odkrili, da spremljajo Jupiter štiri lune, v zadnjih tridesetih letih, to je od 1892 do 1. 1914, pa so zaznamovali z modernimi pripravami še pet novih, manjših. Najbližja Jupitrova luna meri v premeru j 160 km in ga obleti v 11 urah, 57 minutah in 4 sekundah; d o čim potrebuje naša zemeljska luna za to delo 28 dni. Ta mala lu-nica je oddaljena od Jupitrove površine le 107.000 km. Druga luna meri v premeru 3,950 km in je torej večja od naše zemeljske; oddaljena je od njega 420.000 km in ga obleti v 1 dnevu, 18 urah in 30 minutah. Tretja meri 3.300 km, je oddaljena. 670t£00 km in ga obleti v 3 dneh in 13 urah. Četrta meri 5.270 km, je torej večja kot pla-■ ; - - } ■ ■ '-
leti, 16 dni, 16 ur in 30 minut. Šesta Jupitri va luna, ki meri v preme ru le 120 km in je od središča oddaljena za 160 planetovih polu-merov, ga obleti v 251 dneh. Odkrita je bila 1. 1904. Sedma, odkrita 1. 1905, je oddaljena za 167 polumerov, rabi za oblet 260 dni in meri v premeru le 50 km. Osma luna je oddaljena za 330 planetovih polumerov ali 0.1713 astrono-mične enote, to je za polovico manj kakor Merkur od sejnea. Ta luna, odkrita leta 1908, je malo telo 17 veličine in obleti Jupiter komaj v 2.3 leta. Končno pa je bila 1.
se vrti v nasprotni smeri, kakor, osma Jupitrova.
Do leta 1781 je bil Saturn zadnji znan planet, tega leta pa je bil odkrit še sedmi, ali tretji zunanji — Uran. Uran je oddaljen 19.19 ali 2,869,000,000 km od solnca, krog katerega potuje 84 let in 7 dni. Njegov premer meri 57,600 km. specifična teža znaša napram specifični teži naše zemlje 0.23 ali absolutno 0.99. Planet je štirikr: večjo od naše zemlje, njegov dan pa znaša le 10 in tri četrt ure in vrti se krog svoje osi od vzhoda proti zapadu; torej narobe od drugih. Uran ima kolikor vemo danes 4 une in sicer: Ariela, Umbrielf litanijo in Oberona. Največja je Titanija, ki meri v premeru krog 900 km. Oddaljene so po vrsti: 202,000 km ; 285.000 km; 464 ;000 km in 620.-000 km. Njihov oblet znaša: 2 dni, 12 ur, 39 minut: 4 dni. 3 ure, 2S minut; 8 dni, 16 ur. 56 minut in 13 dni. 11 ur in 7 minut. Tudi Uranove lune se vrte na-
1914 odkrita še deveta, za 345 po ume rov oddaljena luna, ki rabi zairol)e- 0smi* zadnji do danes zna -svojo krožno pot celih 800 naših,ni Planet našega solnčnega siste-dni. Najzanimivejša med Jupitro-ma- Je L 1846 odkriti Neptun; od-v i m i lunami je osma, ker se vrti dal-ien ie od soInea 30 enot ali krog njega v nasprotni smeri ka-I4-467 milijonov km in rabi, da ga kor naša zemeljska in vse ostale|-obletI 164 let in 280 dni- Njegov
'u pit rove.
|premer meri 52.900 km; absolut-
Zu Jupitrom pride srkivnostni:!13 1g?S^ta^ materije zna-Saturn s svojimi obročem. Odaljen ** U	Sm° moSH zazi,a.
je od solnca 9.5krat bolj kot naša.™™'1 e"° ^ptunovo luno. ki zemlja ;n rabi za oblet solnca 29 oddal->ena od	™ M.7 nje-
naših let in 167 dni. Njegov ekva-
torijalni premer znaša 123.000 km.
govih polumerov in ga obleti, tudi narobe, v 5 dneh. 21 urah in 3 rai-
Rad bi zvedel za moja dva svaka FRANCA in MIHAELA PETE K L IN. Doma sta iz Slatnika pri Ribnici. Prosim, da se mi zglasita. — Jacob Lovšin, 15217 Lueknov- Ave.. Cleveland, Ohio.
(25-27—3)
MOŠKI! ZriOtito am
Proti uliuajn
_ , * - - irk-™ i i ...Vnutah. Brez dvoma ima Neptun polarni pa je za 10.<00 km krajši,L „ .	41
- * ■ n 1/1 * - i * 1- ;se ve'* lun. jih pa vsled ogromne je torej Sokrat večji kot zemlja.1 .... . .	8 c
n* 1- cs «. 1 1 t	' oddaljenosti 111 male velikosti do
Tudi Saturn, kakor Jupiter, se v 1-1 ,
, ,	...	_ danes se z najfinejšimi aparati ni-
ti naglo krog svoje osi 111 znaša;	,	~ K 1
1	•	,	... smo mogli odkriti. Ce se za Neptu-
dolzino njegovega dneva ie nakar	T . , ,
7 irk	,	. , nora nahaja se kak planet, bo od-
nad 10 ur. Njegov obroč meri od' ..	, , , v 1
t 1	, Krila morda bodočnost
enega do drugega zunanjega roba
277.800 km, ali po Mevrmannovi trditivi z redkejšim zunanjim podaljškom skoro še enkrat toliko. Saturn ima 10 lun. Najbližja. Mimas, ima 470 km v primeru in obleti planet v 22 urah in 37 minu-j tali. Druga je Ezeladus s 590 km premera in z 1 dnevom, 8 urami in! 53 minutami obleta. Tethvs merii 920 km; oblet znaša 1 dan,* 21 ur in
1
18 minut. Dione je malo manjšaj in rabi za oblet 2 dni, 17 ur in 411 minut. Peta je Rhea s 1200 km in! 4 dnevi, 12 urami in 25 minutami obleta. Razdalje teh šestih lun od planeta so v polumerih: Mimas— 3.1 : Enzeladuh 3.9; Tethvs 4.9; Dione 6.3; Rhea 8.7 in Titan 20.2. Titan ima v prememru 4000 km. Hyperion je oddaljen 24.16- polu-mera, Themis pa 24.49; prvi rabi za oblet 20 dni in 20 ur, drugi 21 dni in 7 ur. Obe luni sta zelo majhni. Japetus je oddaljen za 59 polumerov, je nekaj manjši kot Titan in rabi za oblet 79 dni in 8 ur. Zadnja luna, Phoebe, odkrita 1. 1898, je oddaljena za 214 polu.nerov, ali 13,000,000 km in ra-
N (htvitr ii najboljšo laiKt« PREPREcBA mm MOaKE Velfk* tufaaUc. Kit (4'a) $1 Valakusarji «U Sas-Y-Kit D*pt; B 92 B«km»n St.. New York Pišite m okrožnico.
Prav vsakdo—
kdor kaj life; kd« kaj ponuja; kdor kaj kupuj*; kdor kaj prodaja; prav rsakdo priznava, da imaj« čudovit uspek «
mali oglasi
▼ "Glas Varoda",
bi za oblet 440 dni. Tudi ta luna aovcrtisk in "qlas naroda*
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški dr-[zavljan*
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega Blododo;
Prvi del: GLASOSLOVJE. W\ —: -Drugi del: OBLIKOSLOVJE, Tretji del: YAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJECXX
ŽIVLJENJA.	•_
Peti del: SLOVEN.-ANdLESKI BESEDNJAK Besti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI kateri mora znati vsakdo pri nabavi driav* Ijanskega papirja.
»Vse angleške besede bo navedene, kako m p9e» Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz ti knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja,
]e trdo Tesana, vsebuje 380 strani, JT JQ cena a poštnin*	™ 11
Skromc Publishing Company
Oorttandt
M. V
M Kretanje parnikov - Shipping News M
Bik
t*, marut
L« BA-rol«, HtTra; Pres. Htrdliif, Cbr»-bonif; Orca. Cherbourg. Hamburg; nla. Cherbourg.
2.	aprila:
Berengaria, Cherbourg; Parla, Havre.
3.	aprila:
Albert liallin. Hamburg. . 5. aprila:
Majestic, Cherbourg: Tyrrhenla, Cherbourg; George Washington. Cherbourg. .
Bctgretiluml. Cherbourg.
9. aprila:
Mauretauia. Cheroourg. 12. aprila: Leviathan, Cherbourg; Olympic, Char-ourg, Veendam, Cherbourg.
16. aprila:
AquitanJa, Cherbourg; Chicago. Havra 19. aprila:
Homeric. Cherhour*: Ausonla, Cher-ourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg; New
Amsterdam, Havre.
23. aprila:
Paris, Havre; Berengarla. Cherbourg. 26. aprila:
Majestic, Cherbourg: Albania, Cherbourg: lYes. Harding. Cliprbourg: Orduna. Cherbourg; Cleveland. Hamburg. 29. aprila:
Republic. Cherbourg. 0. aprila: Mauretauia, Cherbourg. 3. maja:
Leviathan. Cherbourg; Olympic, Char-
Rotterdam; Ro cham beau.
bourg; Pres. Wilson. Trst; La Savola,
Havre; Orbita. Cherbourg.
7. maja:
Aqutania, Cherbourg: Belgenland. Cherbourg.
10. maja:
Homeric, Cherbourg; America, Cherbourg.
14. maja:
Paris. Havre: Martha Washington, Trat; Berengaria, Cherbourg.
15.	maja:
Albert Ballin, Cherbourg In Hamburg; Stuttgart. Bremen.
16.	maja:
Orca. Cherbourg; Veendam. Bologne; I'res. lJoosevclt. Bremen.
17.	maja:
Majestic. Cherbourg.
21. maja:
France, Havre; Maurctanla. Cherbourg.
24. maja:
Leviathan. Cherbourg: Olympic. Cher-boqrg; Tyrrhenla. Cherbourg; Colombo, Genoa,
27.	maja:
Reliance. Cherbourg in Hamburg; York, Bremen.
28.	maja:
Aciuitania. Cherbourg.
30.	maja: America, Genoa.
31.	maja:
Homeric. Cherbourg; Conte Verde, Genoa: Pres. Harding, Che-bourg.
V JUGOSLAVIJO
na ameriških parnikih
PRIVATNE kabine za
2. 4 eli t> oseb.
Najboljšo in jako raznolik« hrano strežejo v čistih obednicah. Kadilnica. salon za ženske. Široki izprehajal-ni krovi. Godb^ni koncerti na vseh parnikih. Hitra služba v Plymouth. Southampton. Cherbourg in Uremen z zvezami v vse evropske kraje. Pres. Harding ...29. marca; 26. apr. Geo. Washington 5. apr.; 6. maja
America .......... 9. apr.;
Leviathan .......12. apr.;
Pres. Roosevelt ..19. apr.;
Republic .........29. apr.;
Za cene. inf.irniat ije m tikete vprašajte lokalnega agenta.
UNITED STATES LINES
45 Broadway	New York City
Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD
10. maja 3. maja 17. maja 3. junija
UOLLANft
ft J AMERICA LINEli'
Kratka In direktna Črta preko Rotterdama za iz vseh strani
JUGOSLAVIJE
Nedeljska odplaija. Največje udobnost L
Mi vam bomo preskrbeli potrebna listine (affidavit za vzdrževanje). Naši uradniki se brigajo za vse ter vse urede za potnika, dokler ne
dospe na določeno mesto. Cene in seznam odplutev se pošlje vsakomur na zahtevo. Za prostore na parnikih in vse podrobnosti pi&ite lokalnemu agentu ali pa na
HOLLAND AMERICA UNE
24 State Street	New York
anchor
Ali nameravate dobiti svojce v Ameriko?
Sedaj je čas, da se pripravite za novo kvoto, ki se prične dne 1. julija 1924. Cunard Line družba pomaga vašim roja- ■ '<r»m po vsej Jugoslaviji, da dobe potne • 'iste, vizeje in vse podrobnosti Rlede po- i tovanja v Ameriko. Ti uradi poslujejo s j oosebnirn dovoljenjem jugoslovanske via- i le. Vsi potniki se pošljejo naravnost na parnik v osebnem spremstvu družbi nega uradnika in sicer brez posebnih stroškov. Onemu, ki ima Cunardnvo karto, ni tre-J ba čakati na prostor. Vsak teden odplu- , je večkrat Cunardov parnik iz Rvrope. Cunardove karte so dobre za potovanje na najhitrejših svetovnih parnikih.
Za pojasnila se obrnite na našega lokalnega agenta ali na naš urad.
CUNARD ANCHOR f UNE	-
N«w York. Plymouth. Havre, ParU PARIS ...................... 2. aprila
New York. Havre. Paris
LA SAVO IE................29. marca
CHICAGO .................. 16. aprila
ROCHAMBEAU ........... 19. aprila
New York. VI«o [Spain], Bordeaux
ROUSIULON .............. 25. marca
fXI- _l ■ i~" lihhta ataa— ali aa ikni mi 19 STATE STREET.	NEW YORK
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
K DOB Je namenjee potovati C atari kraj, je potrebno, da Ja natančno poo&n o potnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih ii.........
dati riled na&e dolgoletne lifcninja. Vam bodo gotovo ▼ korist; toil priporočamo vedno la prvovrstna
pkrnJfce, ki Inajo kabina tudi t m.
Tudi eni ki la also amerUkl Or. itTljanl, morejo potovati ▼ stail kraj na oblak,-toda potrebno Je, da as povrnejo tekom itetlb mesersv la so pripoRenl brea vaška nsprfflkg t to Mda
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
srsjea ls Baraga kraja, naj aam
pas aa pojasnila In navodila. Ja-goslovanaka letna kvota anaia MSf novih prlaetfencef.
Za potna strofta laplataja p« aa-ha narofiln JADRANSKA, BANKA tadi t dolarjih.
Frank Sakser State Bank
V aU IZ
JUGOSLAVIJE
Kupite vnaprej plačana karta svojim ao rod pikom z* naie črte. |
White Star Line
New York — Cherbourg Olympic 12- apr.; 3. maja; 24. maja Majestic 26. apr.: 1*. maja: 7. junija
(Največji parnik na av«tu.) Homeric 10. maja; 31. maja; 21. Junija
American LIN* Jomt
WHITE STAR LINE Service
New York — Cherbourg — Hamburg Mongolia 27. mar.; Canopic 15. apr. Pittsburgh 6 maj.: Minnekahda 29 maj.
4.3. razred)
Red Star Line
New York — Cherbourg — Antwerp
Belgenland ........ 5. aprila: 8. mjja
Lapland 24. apr.; Zealand 29. maja
Dobra hrana. Zaprti prostori. Velika javna xbiraliACa. Oglasite ae pri lokalnem agntu ali pri
PASSENGER DEPARTMENT! No. 1. Broadway	New York.
iščem farmo,
ob*;LTtjočo 80 do 100 akrov kje v bližini Slovencev. Poročajte na naslov: Fraiik Košir, Box 76, Ci.keion, W. Va.	(25-29—:?)
slovenke, pozor!
Slovenec srttlnje starosti se želi seznaniti s Sioveuko v staroiiti od 20 do 35 let; tudi vdova ni izključena, samo da je zmoina za delo na farmi, ker jaz sem farmer. Tu« di plačam na mesee nekaj easa, da vidi, kaj da dobi. Pošteni Slovenki se nudi lepa prilika, da postane sama svoja crospodinja. Samo resno misleča na j se oglasi na: F. K., Eseanaba, Mieh., R. P. D. Box 1G2. Vfč se pismeno izve.
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to spomlad v stari kraj n& obisk all u stalno, priporočamo, da se odloči za parnik "PARIS", največji, in naj novejSl parnik francoske parobrod-ne družbe, ki odpluje is New Torka
14. MAJA 1924.
Železniška zveza preko Francije, Švice in Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna po francoski pro-s?i, zlasti pa Se s pa mikom ' PARIS'
in se pride v deretih dneh r Ljub Ijano; oni pa, ki potujejo v zase-dno ozemlje, se peljejo is Pariza naravnost v Trst.
S tem parni ko« potuje tedaj togi naš uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, ln bo pazil tndi na prtljago, da bo šla naprej vedno s istim vlakom, kot potniki.
Vsi potniki III. razreda so na. Ganjeni na tem parniku t kabinab po 2-4-6 v eni kabini; kdor fell potovati takrat na tem parniku, naj nam dopoSlje Bm prej (10.0Q are tU. razred in $50 za drugi razred, la mu preskrbimo dobro kabino Se tedaj, da ne bodo boUB prostori vsi oddani.
Frank Saltier Šteto
New	N. %r