Naši dopisi. Iz Ljubljane. (Občni zbor Slovenskega učiteljskega društva.) (Konec.) Ako Vam še povem, da se je ,Učit. Tov." tiskal v prvih dveh mesecih v 800 izvodib ter pridno ponujal križem sveta za nizko ceno in gotovo plačilo, naslednje mesece pa le v 700 izvodih za stalne naročnike na Kranjskem, Koroškem, Primorskem, Štajerskem in drugrih deželah in sicer: D e ž e 1 e cite p 309 1 59 12 1       ._   — 382 Pladujoc lice 3 84   9 3 —   —       — 96 elji ucit a> a i)O 1 12 — . — —         — 68 iveti cn _ cn "o •cn 12 —   — — — —       — 12 ce, i.dr. !! :" 2 42 — 12 4 1 — — — _   — 59 '5* kup Cfl 502 2 92 19 A — — — — — — 617 Brezplacno eno S ctf > 18 1 2 4 6 4 3 3 1 1 1 44 nik. rudi "o cn 6 — — 1 — — 1 — — — — 8 "5* kup Cfi 24 1 2 5 6 4 4 3 1 1 1 52 A __ _ 526 3 94 24 8 4 4 3 1 1 1 669 Kranjsko  Koroško  Primorsko ...... Štajersko  Hrvatsko  Avstrija p. Anižo .... Ceško ....... Moravsko ...... Ogersko  Šlezija  Serbija  Skupaj sem menda povedal vse za upravno 1. 1894. Pri tej priliki usojam si Vas najuljudneje prositi dovoljenja oziroma potrpljenja, da ta pogled, ki je ravnokar švigal po umirajočem letu, obrnemo v bližnjo prihodnost. Ta naša prihodnost pa je, kakor vsaka druga, temna. A kaj nam tema, ko si moremo v sedanjem času pomagati z razno svetilno maščobo, plinom in celo z elektriko. Jedno ali drugo tako snov prižgemo oziroma obudimo in najgostejša tema izgine; našemu očesu se pa pokaže to, kar smo želeli videti. Tudi naše društvo ima svetlobo vzbujajoča sredstva. Moja naloga je torej, da te lučice prižgem in Vam v polumraku pokažein naše mračno prihodnje finančno stanje v starih gld. — Društvo ima nainreč v zalogi: ^Knjižnica za mladino" v skupni vrednosti 40 gld. — kr. Komensky ^Didaktika" Dimnik ^Domoznanstvo" zaostala narocnina od 1. •» n J> n n » n it 1890 1893. 1894. ii ., 91., (224 Ako 92. narocnikov) odstejemo letosnji skupaj primanjkljej . 190 „ • 295 , • 211 , . 441 , • 672 „ . 1.850 gld. • 164 „ — „ — „ 26 , - — j, — „ 25 kr. 82 „ . 1.685 gld. 43 kr. Če se zaloga deloma razproda in zaostala naročnina iztirja, izginel bo primanjkljej in moj naslednik bo imel izredno čast leto obsoroj ne le rnolčati o primanjkljeji, temveč tudi Vam pokazati lepo gotovino. Da pa mu bo to mogoče, prosim tu^zbrane gdč. in gg., da blagovolite tej nadi pripomoči v uresničenje s tein, da priporočate svojim ožjirn prijateljem BUčiteljski Tovariš" v obilno naročbo, saj se bode preostanek uporabljal le v dobrodelne namene članom našega stanu. Za leto 1895 so bili pregledovalcem računov izvoljeni ggdč.: Marout, Josin Maks in Schiffrer Fran. Iz knjižničarjevega poročila je razvidno, da šteje knjižnica 570 zvezkov in 23 šolskih knjig. 22. osebam se je izposodilo 26 knjig. 0 ^Deželnem učiteljskem društvu" je poročal g. Primožič: V daljšem, pohvalno sprejetern govoru utemeljil je potrebo, da se deželno društvo osnuje. Stavil je nastopni predlog: ^Občni zbor ,Slovenskega učiteljskega društva1* v Ljubljani sklene z dvetretjinsko večino, da se društvena pravila prenarede ter se za podlago prenaredbe vzame osnova društvenih pravil, kakor je bila priobčena v 24. številki letošnjega BUčiteljskega Tovariša". Ta predlog je bil soglasno odobren. Na to pričela se je specijalna debata, katere so se udeležili poleg poročevalca tudi gg. prof. Levec nu. Jeglič, u. Likar,]u. Dimnik, nu. Čenčič, u. Janežič, u. Krulec, nu. Turk idr. Zaradi pomanjkanja časa se ni mogla debata o vseh točkah preosnove dokončati, ter je stavil g. u. Kecelj predlog, da se skonča debata o preosnovi pri naslednjem občnem zboru ^Slov. učiteljskega društva". Ta predlog se je z dodatkom g. prof. Levca, da je naslednji občni zbor tekom velikonočnih počitnic sklicati, soglasno odobril ter se je sklenilo še nadalje, da se do tedaj povabijo k dotični odborovi seji zastopniki posameznih okrajnih učiteljskih društev z namenom, da tudi oni izrazijo svoje mnenje o preosnovi in da bo ob jednem mogoče do tistega časa narneravan projekt uresničiti. Na to je bil per acclamationem izvoljen stari odbor. Volitev delegatov se je prepustila odboru. G. Jeglič predlaga, da naj odbor prosi priinerne nagrade za kmetijski poduk. S tem je bil končan dnevni red. Takoj potem je zborovalo BDruštvo za zgradbo učiteljskega konvinkta v Ljubljani." G. Jak. Dimnik je poročal o dosedanjem delovanji osnovalnega odbora, ter omenil, da je do sedaj nabranih 452 _~ 26 h. V odbor je bil izvoljen ves odbor ,,Slov. učiteljskega društva v Ljubljani" le namesto g. Javoršek Antona vstopi g. Režek Jurij, učitelj v Ljubljani. Ko je še gospod predsednik naznanil, da zahteva ^Logaško učiteljsko društvo" svojih 106 poslanih kron nazaj, ker se ne imenuje društvo BUč:iteljski dom" arnpak ^konvinkt" se je ob 3/4 na 1 popoludne zaključilo zborovanje. Na predvečer je bil ^drugi društveni večer" v salonu pisarne g. Hafnerja. Zbralo se je bilo nad 70 društvenikov in gostov. Gospod predsednik Andrej Žumer je vse presrčno pozdravil in potem predaval jako zanimivo o Lvovski razstavi, g. Fr. Črnagoj pa o vojni iz leta 1894. Oba sta žela zasluženo pohvalo, posebno mnogo živahnosti pa je prouzročila g. Črnagojeva hroščeva vojna. Upamo, da nas bode g. Crnagoj kmalo zopet zabaval s svojim svežim huinorjem. Ako omenim, da so bili gospodje pevci prav dobro razpoloženi in da smo sedeli do pozne ure v prijaznem razgovoru, ve vsak, da je bil to prav prijeten večer, za kar pa gre posebna hvala zunanjim gospodom tovarišem. V petek popoludne t. j. 28. grudna preteklega leta je imel odbor svojo prvo sejo, v katerej se je tako-le konstituiral: Žumer Andrej, predsednik; Raktelj Fr. podpredsednik; Fuilan Jak. tajnik; Kecelj Al., blagajnik in upravnik lista; Dimnik Jak., urednik glasila; Janežič Janko, knjižničar. Odborniki: Gepuder Jožef, Javoršek Anton inLikar Janko. Odbor ,,Društva za zgradbo učiteljskega konvinkta" je pa tako-le sestavljen: Ž u m e r Andrej, predsednik; Raktelj Fran, I. podpredsednik; Kecelj Alojzij, II. podpredsednik; Režek Juraj, tajnik; Dimnik Jakob, blagajnik; Gepuder Josi p, Furlan Jakob, Janežič Janko, Likar Janko, odborniki. Iz Idrije. (f C. kr. šolski ravnatelj Jakob Inglič.) Neizprosna smrt je imela v lanskem letu bogato žetev v naših vrstah. Njena zadnja žrtev je bil g. Jakob Inglič, ravnatelj tukajšne c. kr. rudarske šole, ki je po kratki, a mučni bolezni, udan v voljo Božjo zatisnil svoje blage oči v dan 22. grudna 1. 1. ob 7. uri zjutraj. Dobro smo vedeli vsi, da ni zanj nobene pomoči več, ker domači in tuji zdravniki so mu le še malo časa prisodili, ali vendar ni nobeden mislil, da bode blagi pokojnik tako hitro izdihnil dušo. Ko smo 19. listopada 1. 1. spremili njegovo soprogo, ki je bila jako skrbna in pridna gospodinja, k zadnjemu počitku, je bil ranjki že bolan. Zlatenica se je jela ga prijemati, zato smo mu tovariši svetovali, naj prosi za dopust, da pozabi žalost in okreva. Ali kakor bi slutil, če se uleže, ne bode več vstal, branil se je do zadnjega in se še le ulegel na zdravnikovo povelje. K zlatenici je še pritisnila vodenica in ga položila na mrtvaški oder. Raz šolsko poslopje je v znak žalostnega dogodka visela dolga črna zastava; tudi druga društva, katerih član je bil, so razobesile črne zastave. G. Jakob Inglič je bil rojen v dan 4. malega srpana 1838. leta v prijazni Stari Loki, kjer so imeli stariši majhno posestvo, a oče njegov je bil tudi mizar. Ko je dovršil tedanjo c. kr. glavno šolo v Škofji Loki, so ga stariši leta 1851. upisali v Ljubljansko gimnazijo, katero je z dobrim uspehora dovršil leta 1859. Potem je stopil v ljubljansko semenišče, da bi po želji starišev postal mašnik. Skoraj tri leta se je pripravljal za ta častitljivi a odgovorni in težavni stan; ker pa ni čutil pravega poklica v sebi, je dal semenišču slovo in stopil leta 1862. kot učitelj v Waldherrjev učni zavod v Ljubljani. V jeseni leta 1863. je prebil preiskušnjo učne usposobljenosti za glavne šole s prav dobrim uspehom. Z odlokom visocega c. kr. finančnega ministerstva je bil leta 1867. imenovan drugim učiteljem na tukajšnji c. kr. rudarski šoli, kjer je službo pa še le 29. svečana leta 1868. nastopil. Ravnateljsko službo je delj časa začasno opravljal, leta 1878. je bil pa stalno ravnateljem imenovan. Blagi pokojnik je bil marljiv, vesten in jako sposoben učitelj, učiteljskemu osobju pa odkritosrčen prijatelj. Prebivalstvo mesta in okolice ga je zelo spoštovalo in ljubilo; bil je zares dobrodušen človek. Več kot 12 let je zastopal učiteljstvo v c. kr. okrajnem šolskem svetu in se je vedno možato potegoval za učiteljske pravice. Tudi kot mestni odbornik je storil mnogo v prid in blagor našega rudarskega mesta. Pogreb je bil veličasten; udeležili so se ga vsi uradniki, meščani in veliko druzega ljudstva. Tudi tovariši učitelji so prihiteli in predrageinu tovarišu skazali zadnjo ljubav, a gotovo bi bili še v večjem številu prihiteli, ko bi ne bil isti dan .sveti večer", in imajo mnogi učitelji dokaj opravila v cerkvi. Truplo Tvoje smo izročili zemlji, duša Tvoja, pa upamo, uživa večno plačilo v nebesih. Z Bogom, predragi tovariš, bodi Ti zemljica lahka! —g—.