Vpliv spomina in koncentracije na razpoloæenje Vpliv spomina in koncentracije na razpoloæenje Zvezdan Pirtoøek POVZETEK: V œlanku je podan odnos med razpoloæenjem in spominom. Navedeni so psiholoøki mehanizmi, nevroanatomski korelati in tista zdravila, ki delujejo tako na razpoloæenje kot na spomin. Psiholoøki mehanizmi so opisani kot spominjanje, skladno z rapoloæenjem (angl. mood congruence), in spominjanje, odvisno od razpoloæenja (angl. mood dependence). Kliniœni sindromi, ko se motnje razpoloæenja tesno prepletajo s kognitivnimi (spominskimi) motnjami, so npr. depresije, demence, anksioznost, potravmatski stres. Nekatera zdravila in druge snovi vplivajo tako na razpoloæenje kot na spominske funkcije (zaviralci acetilholinesteraze, benzodiazepini, antidepresivi, estrogen, kortizol, dehidro-epiandrosteron - DHEA ...). Funkcijski slikanji, ki osvetljujeta nevrofizioloøke mehanizme interakcije med razpoloæenjem in spominom, sta predvsem funkcionalna magnetna resonanca (fMRI) in pozitronska emisijska tomografija (PET). Deli moæganov, kjer potekajo interakcije med razpoloæenjem in spominskim procesiranjem, pa vkljuœujejo predvsem senœniœni reæenj (amigdaloidno jedro, fuziformni predel) in œelni reæenj (frontoorbitalni predel). Uvod Vsak od nas je izkusil, kako »œrn« je svet, ko smo slabe volje. Vse se je zarotilo proti nam, pretekla doæivetja vidimo v bolj œrni luœi, na misel pa nam prihajajo predvsem nesreœni in æalostni spomini. Prve raziskave o soodvisnosti razpoloæenja in spominjanja segajo v zaœetek 20. stoletja (1). Prve raziskave so bile predvsem vedenjske in psihometriœne, kasneje kliniœne (uœinki in stranski uœinki zdravil in drugih snovi, npr. ben-zodiazepinov, antidepresivov, marihuane …), v zadnjih letih pa s pomoœjo funkcionalnih slikovnih metod (2, 3, 4, 5, 6) dobivamo dragocene podatke tudi o moæganskih nevrofizioloøkih procesih, ki povezujejo razpoloæenje in spomin. Ko shranimo spominske sledi, z njimi ne shranjujemo zgolj vidnih sluønih in drugih informacij. Shranimo tudi razpoloæenjsko noto. Naøe trenutno razpoloæenje torej vpliva na spomine. Glede na to razpoloæenjsko noto lahko govorimo o: 1. spominih, ki so skladni z razpoloæenjem (angl. mood congruence) -ko trenutno razpoloæenje prikliœe spomine, skladnih z razpoloæenjem, ne glede na naøe razpoloæenje v trenutkih, ko smo shranjevali spomine (ko smo sreœni, se bomo spominjali predvsem sreœnih dogodkov); 2. spominih, ki so odvisni od razpoloæenja (angl. mood dependence) -ko skladje med sedanjim razpoloæenjem in razpoloæenjem v trenutkih shranjevanja spomina prikliœe ravno te spomine (ko smo sreœni se spominjamo predvsem dogodkov, ki so se zgodili v sreœnih trenutkih). posameznih moæganskih predelov Te ugotovitve so z raziskavami potrdili Erk in sodelavci, Dolan in sodelavci, Baker in sodelavci, Posse in sodelavci ter Schneider in sodelavci (2, 3, 4, 5, 6). Pri poskusnih osebah so vzbudili dobro ali slabo voljo, nato so jim predvajali nevtralne besede in jih zaprosili, naj se prepustijo spominom, kateri koli jim paœ pridejo na misel Preiskovancem so v takih raziskavah kazali tudi razliœne slike, ki so vzbujale dobro ali slabo razpoloæenje, ter jim predvajali listo besed, ki naj bi si jih zapomnili œim veœ, in kasneje testno preverili, koliko in katere so si zapomnili. Tako vzbujeni spomini so imeli pogosto noto eksperimentalno vzbujenega razpoloæenja. Nevroanatomsko povezavo med razpoloæenjem in spominom pa so pokazale funkcionalne slikovne raziskave, med katerimi naj omenimo funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) (5, 6) in pozitronsko emisijsko tomografijo (PET) (4). Zdi se, da pri shranjevanju spominov sodelujejo razliœna moæganska podroœja, odvisno od tega, kako smo razpoloæeni. Pri preiskovancih, pri katerih je prevladovalo slabo razpoloæenje, je bilo v eni raziskavi (2) aktivno desno amigdaloidno jedro (podroœje, ki ga povezujemo z negativnimi obœutki, strahom, besom in gnusom); pri preiskovancih, ki so bili dobro razpoloæeni, pa je bil aktiven fuziformni predel (podroœ-je, ki ga povezujemo z nagrado in zadovoljstvom). V nekoliko drugaœe zastavljeni raziskavi so negativna razpoloæenja in informacije prav tako aktivirala levo amigdaloidno jedro, pozitivna razpoloæenja in informacije pa obojestranski orbitofrontalni korteks œelnega reænja (7). Med motnjami razpoloæenja in motnjami spomina: kliniœni V kliniœni praksi se povezava med razpoloæenjem in spomini dostikrat kaæe pri bolnikih z depresijo, demenco, anksioznostjo, abnormalno reakcijo na stres. Pri bolnikih z depresijo je spomin dosti slabøi, vœasih tako zelo, da govorimo o »psevdodemenci« in depresijo pri praktiœnem delu z nevroloøkim bolnikom uvrøœamo med vzroke za »reverzibilno demenco«. Mehanizma povezave med razpoloæenjem in spomini ne poznamo, je pa v zadnjih letih priølo do pomembnih spoznanj tako na podroœju biokemije kot na podroœju patoloøke nevroanatomije. Pri Doc. dr. Zvezdan Pirtoøek, Nevroloøka klinika, Univerzitetni kliniœni center, Ljubljana, Slovenija farm vestn 2006; 57 217 Pregledni œlanki - Review Articles depresiji je vmesni œlen morda kortizol. Ljudje z depresijo imajo viøjo raven kortizola (in niæjo raven hormona DHEA), to pa povzroœi teæave pri skladiøœenju spominskih sledi v hipokampus. Raven kortizola lahko zniæamo z izogibanjem stresu, raven DHEA pa zviøamo z zdravili, ki vsebujejo DHEA, ki so na Zahodu v prosti prodaji. V poteku Alzheimerjeve in drugih demenc so motnje razpoloæenja zelo pogoste. Neredko se æe bolnik na zaœetku razvoja bolezni javi v ambulanto bolj zaradi motnje razpoloæenja kot pa zaradi spominskih teæav. Pri Alzheimerjevi demenci je zaœetna motnja razpoloæenja predvsem depresija, pri frontotemporalnih oblikah demence pa je lahko tudi pretirano dobro in privzdignjeno razpoloæenje. Zanimivo povezavo - in patofizioloøko razlago - med razpoloæenjem in spominsko sposobnostjo pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco ponujajo uœinki estrogena. V zadnjih letih se je namreœ pojavila vrsta raziskav, ki ugotavljajo ugoden vpliv estrogena na spomin pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo (kjer prihaja do hitrega in globokega upada spomina), obenem pa je znano, da nadomestna terapija z estrogenom izboljøuje vpliv na razpoloæenje in krepi uœinek antidepresivov skupine zaviralcev prevzema serotonina (SSRI). Slabo razpoloæenje: bolj Ljudje, pri katerih prevladuje slabo razpoloæenje, si torej zapomnijo manj in si zapomnijo druge informacije kot tisti, ki so dobre volje. Si pa - glede na rezultate avstralskih raziskav - informacije zapomnijo bolj verodostojno in so torej bolj zanesljive priœe. Raziskovalci na univerzi New South Wales so pri testirancih izzvali slabo ali dobro voljo, nato pa preverili, kako natanœno so si zapomnili dogodek (npr. krajo torbice) - »slabovoljni« preiskovanci so dogodek obnovili bolj natanœno, v miselnem procesu so bili bolj kritiœni, v komunikaciji pa uspeønejøi. Ta - nekoliko nepriœakovan - rezultat razkriva logiko evolucije: v neprijetnem, potencialno nevarnem okolju negativno razpoloæenje izostri pozornost in sistematizira miselni proces, kar izboljøa moænost preæivetja. V prijetnem in varnem okolju smo sicer dobre volje, naøi œuti in spomini pa manj zanesljivi in nevarnost veœja. Obstaja vrsta substanc, drog in zdravil, ki vplivajo na razpoloæenje in spomin, pri œemer so moæne razliœne kombinacije: nekatere snovi naj bi izboljøevale tako razpoloæenje kot tudi koncentracijo in spomin, nekatere izboljøajo razpoloæenje, vendar slabo vplivajo na spominske funkcije. Za ponazoritev bom naøtel le nekaj skupin zdravil, ki jih v kliniœni medicini pogosteje predpisujemo. Zdravila, ki ugodno vplivajo na spomin, pa tudi na razpoloæenje, so npr. zaviralci acetilholinesteraze, ki jih predpisujemo pri demencah (Alzheimerjeva demenca, demenca z Lewijevimi telesci). Demenca je sindrom, pri katerem je v ospredju globalni upad viøjih psihiœnih funkcij, predvsem spomina, pa tudi praksisa, govora, vidno-prostorske orientacije, raœunanja, abstraktnega miøljenja ipd. Patofizioloøki in biokemiœni okvir najpogostejøih demenc (Alzheimerjeve, bolezni z Lewijevimi telesci) je pomanjkanje acetilholina, zlasti v podroœju hipokampusa, zato skuøamo izboljøati holinergiœno transmisijo z zaviranjem acetilholinesteraze, encima, ki razgrajuje acetilholin Benzodiazepini delujejo kot anksiolitiki in sedativi in na ta naœin lahko izboljøajo razpoloæenje, vendar povzroœajo tudi pretirano zaspanost, otopelost œutov in miøljenja in spominske motnje (zlasti pri starejøih bolnikih lahko pride do zelo hude amnezije in slike demence). Benzodiazepini delujejo predvsem na receptorje GABA; aktivacija podenote alfa1 receptorjev GABA A je odgovorna za sedativni in amnestiœni uœinek. Sodobne raziskave so usmerjene v sintezo ago-nista podenote alfa2, ki bi imel anksiolitiœni uœinek, ne bi pa povzroœal zaspanosti in motenj spomina; prvo tako zdravilo, ki se obeta na træiøœu, je ocinaplon. Antidepresivi izboljøujejo razpoloæenje, njihova uœinkovitost je odvisna od koncentracije kateholaminov in serotonina v moæganih. Delimo jih na antidepresive starejøe generacije (npr. tricikliœni antidepresivi), srednje generacije (zaviralci prevzema serotonina - SSRI) in nove generacije (zdravila, ki bolj selektivno in z drugim mehanizmom uœinkujejo na enega ali veœ nevrotransmitorskih sistemov). Antidepresivi delujejo øele po nekaj tednih, ko povzroœijo re-regulacijo receptorjev, ekspresijo genov in vzpodbudijo rast nevronov v hipokampusu (delu moæganov, ki je odgovoren za skladiøœenje srednjeroœnega spomina). V prvi polovici 21. stoletja so depresijo razlagali predvsem kot nevrotransmitorsko motnjo (monoaminergiœna_hipoteza), zadnjih øtirideset let pa prevladuje nevrogena hipoteza, ki depresijo razlaga kot nevrodegenerativno motnjo. Kroniœni stres povzroœa pretirano izloœanje glukokortikoidov, zlasti kortizola. Ta hormon zavira prolif-eracijo moæganskih celic v hipokampusu (hipokampus ima najveœ glukokortikoidnih receptorjev v moæganih), pospeøuje pa razvoj sinaps v amigdaloidnem jedru (delu moæganov, ki shranjuje œustveno negativno obarvane spomine, povezane s strahom in nelagodnostjo). Œe traja stres zelo dolgo, atrofira tudi amigdaloidno jedro. Antidepresivi naj bi prek mehanizma varovanja proliferacije nevronov v hipokampusu v glavnem izboljøevali spomin. Po drugi strani pa tricikliœni antidepresivi (npr. imipramin) zaradi antiholinergiœnega uœinka spomin lahko tudi okvarijo. Antiholinergiœni uœinek SSRI je dosti manj izraæen, zato bomo ta zdravila predpisovali bolnikom, ki æe imajo motnje spomina. Od novih antidepresivov je za povezavo med razpoloæenjem in spominom zlasti zanimiv minaprin, ki blokira ponovni prevzem tako serotonina kot dopamina (izboljøuje razpoloæenje), deluje pa tudi holi-nomimetiœno (izboljøuje spomin). Literatura 1. Bousfield WA. The relationship between mood and the production of affectively toned associates. J Psychol Gen 1950; 42: 67-85 2. Erk S in sod. Emotional context modulates subsequent memory effect. Neuroimage 2003; 18: 439-447 3. Dolan RJ in sod. Dissociable temporal lobe activation during emotional episodic memory retrieval. Neuroimage 2000; 11: 203-209 4. Baker SC in sod. The interaction between mood and cognitive func- tion studied with PET. Psychol Med 1997; 27: 565-578 5. Posse S in sod. Real-time fMRI of temporolimbic regions detects amygdala activation during single-trial self-induced sadness. Neuroimage 2003; 18: 760-768 6. Schneider F in sod. Functional MRI reveals left amygdala activation during emotion. Psychiatry Res 1997; 76: 75-82 7. Maratos EJ in sod. Neural activity associated with episodic memo- ry for emotional context. Neuropsychologia 2001; 39: 910-920 218 farm vestn 2006; 57