Poitnina plaćana v gotovini.
Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se naprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru.	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik VI.	V Ljubljani, dne 1. oktobra 1926.	19. številka
Ustanovni občni zbor „POŠTNEGA DOMA" r. z. z ©. z.
Ustanovna skupščina
bo v nedeljo 10. oktobra 1.1. v Ljubljani v gostilni pri „Levu“ na Gosposvetski c. ob pol 15. uri.
DNEVNI RED:
1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Čitanje m potrditev zadružnih pravil. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4 Predlogi n vprašanja.
Vabljeni so vsi ptt. nameščenci, da se udeleže ustanovnega občnega zbora v čim večjem številu. Osnutek pravil je bil objavljen v 4. številKi ,.Poštnega glasnika“.
V soboto, dne 9. oktobra 1.1. se bo vršil istoia<o v gostilni pri Levu ob 20. uri sestanek v svrho sestave kandidatne liste za načelstvo in nadzorstvo Poštnega doma. Tudi tega sestanka nai bi se udeležilo č.m več ptt. nameščencev !
Pripravljalni odbor.
Krajevne skupine Sekcije petnih, teltgrafskihjn čekovnih činovnikov
=== v Mariboru-----------------------
se bo vršila
v nedeljo, dne 3. c ktobra 1.1. ob 14. uri v restav-rachi „Vetrinjski dvor“.
Dnevni red:
1. Otvoritev in nagovor zastopnika cent', vodstva. 2. Volitev predsednika. 3. Voli'ev odbora. 4. Predlogi in vprašanja.
Sekcija ptč. čin.
Vacfav Kunst:
O letoviščih, resolucijah 'm rekordih.
V resolucijo skopljanskega kongresa Poštnega Saveza je bila kot 14. točka sprejeta zahteva: »V letovišča, morska kopali- | šča in zdravilišča naj se pošiljajo, in sicer z I dnevnicami ptt. uslužbenci, ki so potrebni zdravljenja, ne* pa po protekciji in rodbin-skih zvezah«.
Stilizacija te točke je malce nerodna. Ako bi bil dovolil predlagatelj malo vpogleda v svoje karte, bi menda moral reči: Kot sezonska zasedba naj se ... V tej stilizaciji bi bila stavljena zahteva bolj razumljiva tudi tistim, ki se jili direktno ne tiče. Zahteva sama po sebi pa je — da se kolikor mogoče milo izrazim — abotna in neresna ter se čudim, da je bila baje ravno slovenska delegacija tista, ki jo je predlagala. Skoro izgleda, kakor da bi bil tisti, ki je to zahtevo porodil, sam, — pardon, nočem biti indiskreten. ,Ie pa toliko tehtnih razlogov, ki govore proti stavljeni zahtevi, da ne morem preko tega. Kdor si je letoviško in zdraviliško publiko vsaj malo po bližje ogledal ter imel priliko streči ji kot poštni funkcionar, ob enem pa tudi skušal v škladu z obstoječimi predpisi ustreči njenim željam, bo moje stališče, ki mora že iz službenih interesov biti tudi stališče uprave, v polnem obsegu osvojil. Seveda, če nima kakih »osebnih« pomislekov.
Kakšna publika pa prihaja v letovišča in zdravilišča? V absolutni večini gotovo ne revna, skromna in z malim zadovoljna, s katero se da po priliki izhajati. Gros tistih, ki se pridejo »zdravit« in ki posečajo letovišča, spada v razred, ki ni samo petičen, marveč tudi razvajen, še bolj pa kapriciozen ter daje vsaj v letovišču sliko, da je vajen večje udobnosti ter so mu dovoljene vse mogoče m nemogče ekstravagance. Sedaj si pa pred • stavljajmo, da bi recimo kak hotel v letovišču dobil za .sezono sam bolehav personal, ki se je prišel zdravit. No, ali se že kaj svita? K temu sporedno pa si sedaj predstavljajmo, da ima pošta same bolehave in za službo komaj pol ali sploh nesposobne nameščence, ki naj to mednarodno razvajeno publiko strežejo in zadovoljijo, ki naj naprain inozemstvu, ki je po letoviščih zastopano s svojimi najuplivnejšimi diplomatičnimi, fi-
nančnimi, industrijskimi, trgovskimi, kulturnimi in drugimi mogotci, tudi reprezentiralo I našo upravo in našo stroko. Komur se še niso odprle oči, naj se zaziblje v sladek sen, da je na vodilni mednarodni poziciji, da bna izobilico sredstev in časa, pa da najde v letovišču, v katerem hoče zabiti čas in denar, takele razmere.' Bog varuj! Niti zdravi, marljivi, za službo sposobni, publike vajeni in rutinirani uslužbenci ne morejo zadovoljiti te jniblikc, kako pa naj jo zadovoljijo in ji vcepijo spoštovanje in rešpekt do naše uprave bolehavi reveži?
Ravno letovišča in zdravilišča so mesto, kjer pride naša uprava preko vse diplomacije v direktni stik z inozemstvom, kjer spoznajo inozemci na svoje lastne oči naše prilike, kjer si lahko inozemski predstavniki na-pravijo nezavisno subjektivno 'sodbo o nas, to je mesto, kjer se črpa gradivo za razprave o naši državi, gradivo za mednarodne pogodbe in dogovore, kjer se odigravajo često velevažni diplomatični akti. Letovišča so mesto, kjer nas tujci spoznavajo in po čemur nas tudi sodijo. In ravno pošta naj 'bo tista, ki naj pošilja na to mednarodno revijo svoje največje reveže, svoje bolnike, da jo repre-zentirajo? Mislim, da smo že precej na jasnem!
In na koncu koncev, če vse doslej navedeno abstrahiramo, ostane še delo. Večina njih — na žalost je tudi na vplivnih mestih direkcije takih, — misli, da je letovišče in zdravilišče za tistega, ki je za časa sezone tam, res kak eldorado in da ni 'kaj delati. V najboljšem slučaju se matematično koncem meseca izračuna delovne enote in se na podlagi tega presoja zaposlenost. Ne pomisli pa se pri tem, kakšno je to delo, v kakšnih okol-nostih se mora izvršiti, kdo je tisti, s komur se ima opravka in ob katerem času. Recimo, da je v letovišču skozi več tednov neko število gostov, nepričakovano pa .poskoči to število za visok procent; ali pa da ob določenih urah ni navadno posebnega posla s strankami, takole po čaju pa naenkrat navali na pošto cela armada strank, ki hoče biti tik pred zaključkom uradnih ur postrežena. Ce kdo misli, da bodo te stranke mir-
no čakale, da pridejo na red, se močno moti. 'Eoda mogoče se niti ne bodo mnogo pritoževale na pošti, zato pa telefoničnim, tele-I grafičnim ali osebnim potom direktno na ministrstvo, bodisi resorno, zunanje ali notra-I nje, kjer pač imajo boljše zveze. Alj pa se I lepega dne brez predhodnega obvestila zbere ar tu- in inozemskih diplomatov ter zasujejo pošto s celimi gorami šifriranih brzojavk, pod kojih pezo omaguje, celo zdravo j osebje, pa naj bolehavo osobje, ki je bilo po-I slano v smislu 14. točke skopljanske reso-i lucije, opeša, odpove ter pusti brzojavke j malo zakesniti! Kdor misli, da taka »malenkost« ne bi stala glave upravnika in še koga višjega, je precej naiven. In takih »letoviških« prilik in neprilik bi lahko naštel še cele stolpe, če se tudi ne bi dotaknil' spec.:Inih j misij osebja, ki se eksponira v še mnogo de-[ likatnejše svrhe.
Menda je že iz navedenega dosti jasno j razvidno, da je zahteva najmanj abotna, v j škodo ugleda osePja in stroke. Slovenska de-! legaeija na skopljanskem kongresu bi bila I neprimerno boljše storila, ako bi bila za-! htevala ravno nasprotno, da se namreč kot sezonske moči pošilja v letovišča, zdravilišča in morska kopališča elita našega osebja, ki je strokovno, fizično in družabno absolutno sposobna, da bo napram tu- in inozemskim gostom kolikor le mogoče uspešno reprezentirala našo stroko in zadovoljila publiko, da pa se bolni in zdravljenja potrebni pošljejo v zdravilišča in kopališča na državne stroške edino v svrho zdravljenja, ne pa da opravljajo službo. Podpišem pa, da se na taka mesta ne pošiljajo ljudje po protekciji. Pristavil bi samo še to, da zahteva letoviška, diplomatska in druga talka visoka publika druge manire, kakor publika kake gorske vasi ter da je treba tudi temu jako delikatnemu vprašanzu posvečati več pažnje pri sestavi 'garnitur za bodoče sezone.
Kar se tiče strokovne kvalifikacije, mirno trdim, da ima direkcija o svojem osebju precej megleno sliko. Vsaj vse prilike kažejo na to, in tudi osebje samo ima o svoji lastni sposobnosti premnogokrat malce dvomljive domneve. Ne zamerim niti jirvi niti drugemu. Človek, ki kakega posla ni nikoli sam opravljal, rte more pravilno oceniti sposobnosti drugega za tisti posel. Tudi letna kvalifi-
kacija je — če tudi nehote — kot subjektivna ocena dvomljive vrednosti. Da pa se osebje samo ne pozna ter ne zna objektivno oceniti svoje lastne sposobnosti, leži krivda deloma v slepi domišljavosti, deloma pa v tem, da nima zadostneKa obzorja, da mu manjka ekspanzivnost, ker mu obojega nihče ne odpre. Objektivno in kolikortoliko zanesljivo se morejo meriti moči posameznikov edino le ■pri praktičnih tekmah. Zato bi bilo umestno, ako bi bodisi poštna uprava, bodisi z njenim sodelovanjem organizacije inscenirale za tiste panoge stroke, kjer je to mogoče, vsakoletne javne tekme. Te bi na eni strani podajale pravo sliko sposobnosti posameznikov ter bi rezultati lahko odlično služili upravi ravno za postavljanje na razna važna in reprezentativna mesta (seveda se ne bi smelo dogajati, da bi se najboljše moči . uporabljale za razna zamašila, kar se kaj rado pripeti), na drugi strani pa bi taka tekmovanja zelo ugodno vplivala na ambicijo osebja, da se v svojih specialnih panogah vedno bolj izpopolnjuje, da dobiva o možnosti uspehov širše obzorje, kratkomalo — da se za stroko zanima in napreduje. Komur je mar napredek in kdor hoče, veljati za perfektnega delavca, se takih tekmovanj ne bo plašil.
Sicer se 'bojim, da pade ta moj predlog pri poštni upravi — slično mojemu svoje-časnemu članku »Brzo—jav« — na peščena tla, ker nima zakonite osnove in trpi na pomanjkanju budžetske možnosti. Toda vseeno mislim, da storim svojo dolžnost, če z nasveti, predlogi in dejanji delujem na procvitu svoje stroke. Menim, da interesom stroke ne bi baš škodilo, ako bi merodajni faktorji, katerim nočem odrekati dobre volje, to vprašanje globlje proučili. Kajti prepričan sem, da lahko najdejo v okvirju zakona in budžeta formo izvedljivosti.
Za poštno, blagajniško in telefonsko panogo je prireditev tekmovanja precej težavna stvar, a je tudi prosta ocena mnogo lažja nego za telegrafijo, radiotelegrafijo in Hughes (druge panoge zaenkrat ne pridejo toliko v poštev). Za te tri panoge, ki so v prvi vrsti merodajne tudi za zasedbo sezonskih mest, pa bi se tekme lahko z minimalnimi stroški uspešno organizirale. Vršile bi se najlaže ob priliki občnih zborov naših strokovnih organizacij na sedežu direkcije kot javne strokovne prireditve, pri katerih lahko tekmuje vsak nameščehec direkcijskega območja.
Ta ideja se bo gotovo dala sugerirati tudi drugim pokrajinam in povodom Savezngga kongresa bi se lahko vršile v Beogradu vsako leto tekme za državno prvenstvo, na katere bi pošiljala vsaka pokrajina svoje favorite.
Zaenkrat se še ni bati, da bi postavljali svetovne rekorde. S sistematičnim delom pa utegnemo sčasoma doseči vendarle toliko stopnjo, da bi lahko ravno Slovenija, če bi prilike tako nanesle, zastopala stroko na-pram inozemstvu bolje, nego je mogla to doslej. Z ostalimi pokrajinam države pa se bodo Slovenci gotovo potrudili, da bodo vodilno odrezali.
Strokovni deS.
Zgodovina ljubljanske pošte.
Letos mine 30 let, kar se je zgradila palača ljubljanske glavne pošte. Ob tej priliki je sestavil sekretar poštne direkcije g. Fran Šemrov strokovno razpravo »Ljubljanska pošta«, zgodovinski opis v spomin tridesetletnice lastne hiše. Ta opis začne izhajati kot strokovni podlistek s prihodnjo številko »Poštnega glasnika«. Delo, ki je sestavljeno z izredno marljivostjo in natančnostjo, je raz-
deljeno na pet delov: f. Do 17. stoletja. II. V 17. in 18. stoletju. III. V 19. stoletju. IV. Za časa potresa. V. Lastni dom. Čitatelje in naročnike našega lista opozarjamo, da shranijo te številke »Poštnega glasnika«, ker ima imenovani zgodovinski opis trajno vrednost. Podlistek bo izhajal — kolikor se da presoditi — najmanj skozi pet številk, torej od 15. oktobra do konca tega leta. Z ozirom na to, da je ta razprava prvo in edino strokovno delo te vrste v slovenščini, bo založila Zveza poštnih -organiizacij ta spis tudi kot posebno brošuro proti malenkostni odškodnini, če se pokaže količkaj interesa zanjo. Upamo, da ne bo slovenskega ptt. nameščenca, ki bi i ne naročil te brošure, pa tudi od službenega | oblastva pričakujemo, da bo to brošuro pri- | poročilo in jo v več izvodih naročilo.
POZOR!
Preden si nabavite manufakturno blago in ako hočete dobro in ne drago kupiti, je v Vašem interesu, da si ogledate blago v trgovini
Josip Šlibar - Ljubljana
Stari trs 21
poleg Zalaznika. Vsi poštni uslužbenci dobijo blago proti plačilu na obroke. V sredah m sobo ah prodaja ostankov po nizkih cenah.
Organizacijsko gibanje.
Joško Čampa:
POŠTNI KONGRES.
(Nadaljevanje)
Rclorat predsednika ljubljanske Oblastne or-
ganizacije. Joško Jakše Sita naslednji referat:
Spoštovana gospoda! Dragi tovariši in tovarišice 1 V imenu ljubljanske Oblastne organizacije ptt. uslužbencev prinašam iz najbolj severnega dela naše države — od slovenskih poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev — najprisrčnejše pozdrave bratom in sestram v najjužnejšem delu države, našim milim tovarišem in tovarišicam iz južne Srbije. Ako ravno smo stopili včeraj prvič na ta s slavno zgodovino posvečena tla, v to 1200 km oddaljeno prestolico carja Dušana, vendar se čutimo med1 vami domače in brate med brati, ker nas spaja ista vez: skupen poštarski poklic in skupna stanovska organizacija. Prisrčno se zahvalimo za iskreni bratski sprejem, ki je bil tako do-broi organiziran, in zu pristno srbsko gostoljubnost, ki' jo uživamo med vami.
Moje poročilo, ki sem ga dolžan podati kot predsednik Obl. organizacije, obsega pred vsem izvedbo treh nalog, ki si jih je nadela ljubljanska organizacija za tekoče leto. To je vzajemno delovanje z ostalimi pokrajinskimi organizacijami in Savezom, zgraditev poštnega doma in reorganizacija Zveze poštnih organizacij. Ljubljanska organizacija je navezala čim tesnejše stike ne samo s Savezom, nego tudi z najbližnjimi O. O. v ostalih pokrajinah. Videli smo namreč, da naše organizacije od leta do leta bolj pešajo in hirajo, mesto da bi se razvijale, rastle in krepile. Naš cilj je bil, iz močnih vzajemnih organizačnih edihic napraviti močno odporno centralo, ko smo uvideli, da te moči in impulza ne da centrala. Zato smo' se začeli shajati, razgovarjati in vzajemno delovati zagrebška, splitska, novosadska in ljubljanska organizacija. Vsako važnejšo akcijo smo započeli skupno, potovanja in intervencije v Beogradu, tako pri Savezu kakor v ministrstvu, smo skupno opravljali, posečali smo glavne skupščine posameznih sosednih O. O. in sploh skušali čim tesnejše se združiti ter s tem tudi nekako moralno prisilili Savez do aktivnejšega udejstvovanja. Kajti uvideli smo in vsak dan bolj spoznavamo, da vke naše organizacije hirajo, ker nimajo enotnega sistema, vsled česar tudi ne morejo priti do pravega razmaha in razvoja.
(Na iniciativo Zveze se je započela živahna akcija za zgradbo poštnega doma. Ustanovil se je
že pripravljalni odbor, na jesen bomo imeli ustanovni občni zbor, med tem časom pa že pridno plačujemo deleže, tako da bomo razpolagali do konca tega leta z brezobrestno glavnico okrog 100.000 Din. Za nekaj let bo že stal tudi v Ljubljani tak poštni dom, kakršen je vaš, ki je v ponos nam vsem. Takrat vas upamo pozdraviti v vašem in našem poštnem domu v Ljubljani.
Ljubljanska Oblastna organizacija, ki je nosila doslej naziv »Zveza poštnih organizacij za Slovenijo«, se je na letošnji redni glavni skupščini, kateri so prisostvovali predstavniki skoro vseh oblastnih organizacij in sam predsednik našega Saveza g. Toma Jovanovič, reorganizirala v edinstveno organizacijo ter sprejela v prinpipu nova pravila na bazi: za vse poštarje v eni direkciji ena sama oblastna organizacija in za vse poštarje v državi en sam Savez ptt. nameščencev. Toda ni dovolj, če samo ena oblastna organizacija debi na novih modernih pravilih, temveč je potrebno, da ima tudi naša centrala, to je Savez, kakor tudi vse ostale Obl. organizacije, nova, sodobna in na istih principih izdelana pravila. Če tudi sem nemara najmlajši voditelj organizacije, vendar sodim, da nisem najmlajši po delu v tej organizaciji, pa vas zato prosim, da ne vzamete mojih besedi, ki jih nameravam spregovoriti, za zlo, da jili ne vzamete kot kritiko malkontenta, ampak kot resne besede resnega organizatorja, kateremu leži na srcu, da se naša celokupna organizacija, a v prvi vrsti naš Savez postavi na ono stališče, kakršna mu po svoji visoki nalogi in po številu pit. nameščencev v tej državi tudi priliče.
Mi, to je slovenski' poštni uslužbenci, smo že od vsega početka poudarjali, da potrebuje Savez temeljite in vsestranske reorganizacije, da potrebuje nova moderna pravila in da je skrajni čas, da se vnese v naše organizacije smotreno, sistematsko in resno delo. Ta resnost se mora1 kazati v vsem našem delovanju, torej tudi na naših zborovanjih, skupščinah in kongresih. Jaz ne smatram za resne delavce, kaj šele za resne organizatorje onih, kateri na kongresu govore visoko doneče besede in fraze, ter onfh, kateri govore o draginji, o predvojnih razmerah v posameznih pokrajinah, o svojem državotvornem, nacionalnem in patriotičnem delovanju itd. Kongres se vrši vsako leto enkrat in njegova naloga je: pregledati in oceniti delovanje organizacije v prete- ' čenem letu ter pripraviti osnutek dela za prihodnje leto. Kdor poseča naše skupščine in v obče zborovanja državnih uslužbencev, mora priznati, da je najmanj polovica izgovorjenih besed1 neumestnih, neresnih, govorjenih skozi okno.
V pretečenem mesecu so imeli v Ljubljani svoj kongres železničarji. Prišlo jih je okoli 4000. Danes pa je tukaj kongres poštarjev, a! nas ni niti 400. Na kongresu nacionalnih železničarjev se je poudarjalo dejstvo, da šteje Udruženje jugoslov. nac. železničarjev 25.000 organiziranih članov, tako da je gotovo to najmočnejša organizacija državnih uslužbencev v naši kraljevini, če smo resna organizacija, se moramo ob tej priliki vprašati, koliko je v naši državi poštarjev in koliko od njih je organiziranih v Savezu ptt. nameščencev. Večkrat smo že slišali o nekem številu 16.000 poštarjev, toda za nas je merodajno samo, koliko od teh poštarjev je organiziranih v ^ posameznih obl. organizacijah in potom teh v našem Savezu. Na lanskem kongresu je padla beseda, da nihče ne ve, niti samo vodstvo Saveza ne, koliko članov ima Savez. Ne ;veni, da li je to res, sodim, da mora biti vodstvu Saveza to vsekakor znano; toda to število je tako neznatno, da ne stoji v nikakem razmerju s številom celokupnega ptt. uslužbenstva. Bojim se, da ni 25 odstotkov, torej niti ena četrtina organiziranih, in mislim, da nisem daleč od resnice, če rečem, da je percentualno ravno v Beogradu najmanj organiziranih poštarjev. Kadar organizacija ne more govoriti v imenu vseh uslužbencev tiste stroke ali vsaj v imenu večine teh uslužbencev, tedaj se ne more slišati glas te organizacije tako, kakor bi se moral slišati.
Vlada je podaljšala nestalnost državnih uslužbencev še za 3 leta. Toda nimamo nikakega jamstva, da ne bo vlada, ki bo leta 1920 na krmilu te države, podaljšala naše nestalnost še za 3 leta ali za 10 let ali pa sploh ukinila vsako stalnost državnih uslužbencev. Kaj je storil Glavni Savez vseh državnih uslužbencev, kaj so storile naše organizacije? Gotovo je, da so protestirale proti temu vladnemu sklepu, toda ta predlog se ne bi niti
uro preje ali kesneje .uzakonil, ako bi tudi niti ena organizacija ne dvignila svojega glasu prati temu. Mi si moramo torej odkrito priznati, da so naše organizacije brez moči.
Ravno tabo je vlada podaljšala pravico do pokojnin® od 10 na 15 let. Kakor v prejšnjem slučaju, tako more tudi v tem ena prihodnjih vlad podaljšati to dobo na 20 ali 30 let, kakor se utegne zgoditi, da pride vlada, ki bo z amandmanom v finančnem, zakonu pravico državnih uslužbencev do pokojnine sploh črtala. Čudim se, da ni storila tega že sedanja vlada, ker bi bila mogla sprovesti definitivno ukinjenje pokojnine v istem miru in ob isiti sigurnosti, to se pravi, brez vsake nevarnosti od strani državnih uslužbencev, kakor je sprovela samo 51etno podaljšanje te pravice.
Na važna; mesta upravnikov velikih pošt se postavljajo osebe brez razpisa, brez vednosti in predloga direkcije in celo brez izpraznjenega mesta. Zgodi se namreč, da je postavljen novi upravnik prej, preden je upokojen stari upravnik. Tako se dogajh, da se upokojajo stari, zaslužni uradniki brzojavno ali pa izvedo o svoji upokojitvi iz časopisov. S tem izgublja poštnin in državna uprava ves ugled, izgublja ga pa tudi organizacija, ki ne more preprečiti takih anomalij.
Posebno poglavje tvorijo napredovanja, premestitve in dopusti. V tem pogledu je osobje ljubljanske direkcije od vseh direkcij sigurno na najslabšem. Kar se tiče napredovanja, moram priznati, da ne leži toliko krivde na direkciji, kakor na uredbi o razvrščanju, ki omejuje število uradnikov v posameznih skupinah na neke odstotke, število zvaničnikov in služiteljev pa na neke ulomke. V novosadski, beograjski in skopeljski direkciji ni polno kvalificiranega osobja, zato napredujejo tamkaj uradniki II. kategorije jk> 7 letih v 3. in po 12 letih v 2. skupino. Pri nas so deležni takega napredovanja samo maturanti, katerih je komaj 15 odstotkov od vseh uradnikov II. kategorije, ostali so pa še s 15 leti v 4. in «. 25—30 leti v 3. skupini. Če tudi je napredovanje v ljubljanski direkciji najslabše, vendar je zopet ta direkcija edina, o kateri pravi ministrstvo, da ne more ene leto napredovati noben uradnik v višjoi skupino, češ da je odstotek prekoračen. Tudi tu bo nemara ljubljanska direkcija izmed vseh edina, v kateri ni bil še niti eden zvaničnik ali služite!j pomaknjen v višjo skupino, odkar je v veljavi novi uradniški zakon.
Glede premestitev vlada splošen kaos in samovolja, katere nihče ne razume. Nekateri uradniki se postavljajo .za krajšo ali daljšo dobo pri drugili poštah z dnevnicami, spet drugi se pa premeščajo — čestokrat samo za nekaj dni ali tednov —. brez dnevnic. In to brez kakršnekoli razlike, vsaj ne razlike v sldžbenih odmošajih. To nikakor ne more biti v interesu stroke, pa tu!di osobje izgublja vsako zaupanje v upravo, kakor tudi v organizacijo, ki ne more tega preprečiti.
Dopusti, ti so res zajamčeni v zakonu, toda ta pravica ostaja — vsaj pri nas — največ samo na papirju. Uradniki pri velikih poštah še pridejo kako do svojega dopusta, vsaj za nekaj dni. Upravniki in predstojniki pošt, zlasti onih, pri katerih je starešina istočasno edina uradniška moč, nimajo ali pa silno težko dobe svoj redni letni dopust. Najslabše pa je z zvaničniki in služitelji, posebni z onimi, ki službujejo pri manjših poštah na deželi. Ti uslužbenci ne dobe kljub svoji naporni službi in kljub zajamčenju v uradniškem zakonu niti dneva dopusta, in to že skozi pet ali več let. Kakor vse kaže, bo ostalo tako tudi v bodoče, tako da se utegne zgoditi, da ne bo dobil kak zvaničnik ali služitelj ves čas svojega službovanja nikakega dopusta.
Ker so vsi ti uslužbenci člani organizacije in se vedno proti tem razmeram pritožujejo, je samo ob sebi umevno, da je organizacija posredovala in protestirala glede napredovanj, premestitev in dopustov pri upravniku, pri direkciji, pri ministrstvu in pri Savezu. Naše organizacije so na žalost navezane na prošnje, ne pa na zahteve, zato tudi ostaja navadno samo pri prošnjah, če se organizacija naposled zateče za pomoč k Savezu, pa mora v vprašanjih «napredovanj, premestitev in dopustov slišati: rešitev vprašanja zavisi od same direkcije. Toda to mi sami vemo, zato smo se tudi obrnili najprej na direkcijo. Toda če ne dobimo pravice na direkciji ali ministrstvu, tedaj preostane obl. organizaciji samo še ena pot: Savez v Beogradu. In ta mora varovati in braniti koristi ce-
lokupnega ptt. osobja, zlasti v tistih primerih, v katerih obl. org. ne more uspeti:
Gospoda in tovariši) Prosim še enkrat, naj kongres in vodstvo Saveza ne vzame za zlo mojih besed, kajti izgovorjene so v odkriti želji, da se uvede naša organizacija na pot sistematičnega hi resnega delovanja brez fraz in brez visokih besedi. Ne poudarjanje našega kulturnega, socialnega, nacionalnega in ekonomskega poslanstva je naša naloga, ampak ugotovitev, ali so naše organizacije v stanu, da napravijo , konec docela samovoljnim ukrepom vlade in parlamenta, naperjenim proli drž. nameščencem, ali m so. v stanu? Ali so naše organizacije zmožne, da zajeze ta napad ljudskih iu državnih' izastopnikov na izvrševalce drž. oblasti, to je na državne uslužbence, ali niso zmožne, to je zdaj vprašanje. Skratka, ali ima organizacija razen papirnatih protestnih not še kakšno moč ali je nima, to je treba danes ugotoviti. Če ugotovimo ono, kar sem jaz za svojo osebo že ugotovil, da so izgubile namreč naše organizacije vso tisto moč in veljavo', ki so jo nekoč imele in ki jo imajo organizacije v kulturnih državah še danes, nastane drugo kardinalno vprašanje, katero moramo — vsaj za poštne organizacije — rešiti danes: ali je kakšna rešitev, kakšna pot in kakšna pomoč, dla postanejo naše organizacije tisto, kar od njih članstvo pričakuje, ali je že vse izgubljeno. Uvažujem nazorei našega preizkušenega predsednika, ki vedno poudarja: čakati, čakati in zopet čakati. Toda vsaka pesem je samo nekaj časa lepa, in tega. čakanja je že dovolj. Voditelji organizacij še lahko čakajo, članstvo pa ne more več čakati.
(Konec prihodnjič.)
DA, DA.
mm
ÖgMEMEÜAVIliE JUVRlOFIHEl
NAZNANILA IN POROČILA SEKCIJE PTČ. ČIN.
Sestanek v Novem mestu bo v nedeljo, dne 17. oktobra t 1. ob pol 2. uri popoldne v hotelu »Union«. Namenjen je članstvu iz Novega mesta in okolice, poštam na progi Grosuplje-Novo mesto, Št. Janž-Trebnje, Toplice-Novo mesto in 'MetHka-iNovo mesto. Vse te pošte imajo ugodne izveze z Novim mestom in prikladne tudi za povratek. Zato maj sc [zanesljivo udeleže sestanka in s tem dokalžejo, da tovariši in tovarišice iz Dolenjske glede zavednosti nočejo zaostajati za svojimi tovariši v ostalih krajih Slovenije! kjer so bil; naši letošnji sestanki razmeroma dobro obiskani. Na sestanku poročata predsednik Zveze tov. Jakše in predsednik Sekcije tov. Čampa.
Z novomeškim sestankom zaključujemo le-tbšnjo sezijo podeželskih sestankov. To sporo-čalmo vsem onim tovarišem in tovarišicam, ki so se obrnili na organizacijo s prošnjo, da naj priredimo v letošnji jeseni tudi v .njihovem kraju sestanke; tem željam bomo skušali ustreči prihodnje leto spomladi.
Sestanek v Meži, ki se je-vršil v nedeljo, 19. septembra t. 1. je bil relativno dobro obiskan. Pogrešali smo nekaj pošt, ki bi se bile sestanka lahko udeležile. Dve pošti sta svojo odsotnost opravičili. Na sestanku so bile zastopane sledeče poište:	Slovenjgradee, Prevalje, Mislinje,
iMeža, Dravograd, Guštanj, Vuzenica, Muta, Marenberk in Brezno. Prisotne so bile tudi tri tovarišice iz Maribora. — Sestanek je otvoril zaupnik za tamkajšnje okrolžje tov. Sume iz Slo-venjgradca, ki je grajal premajhno zanimanje 'članstva za prireditve svoje stanovske organizacije. Nato je obširno poročal predsednik Sekcije tov. Čampa o splošnem položaju drž. nameščencev, o njihovih organizacijah, o ukrepih in namerah vlade na škodo drž. nami., o organizacijah ptt. nameščencev v naši državi, o delovanju Zveze, Sdkcije in drugih organizacij Ipolštnih
nameščencev v Sloveniji ter o Poštnem domu. Ob zaključku svojega poročila je poudarjaj, da so začeli drž. nameščenci mnogo razmišljati o novih, uspešnejših potih in metodah našega boja, kar naj bi vodilo naš stan do boljše bodočnosti. Zaupnik tov. Šume se je zahvalil predsedniku Sekcije za njegovo poroCilo, ki ga je bilo članstvo zelo Željno in potrebno ter je zaključil se-standk z željo, da naj bi se vršil sestanek v Meži tudi prihodnje leto, ki pa naj bi bil bolj'še obiskan.
Sestanek v Rogaški Slatini se je vršil v nedeljo, 19. septembra. Udeležba 26 članov bi se lahko imenovala lepa, ako bi jih bilo 25 iz tistih krajev, kj bi bili morali biti zastopani. Teh pa je bilo komaj polovica. Manjkale so pošte Žetale, Podplat, Pristava, Ponikva, Poljčane, pa tudi iz Celja bi bil še kdo lahko prišel. Sestanek se je razvil v pravo bratsko slavlje, ker sta bila na sestanku tudi predsednika zagrebške in splitske Dbl. org. iLalilč in Petrovič, kakor tudi drugi tovariši. Zborovanje je vodil tov. Gabrič, namestnik upravnika iz Rogaške Slatine, poročal je tov. Jakše iz Ljubljane, govorili so pa tudi tov. Lalič, Pavlovič in Leitgeb. Zaradi prezgodnjega odhoda zadnjega vlaka se ni mogel sestanek tako zaključiti, kakor bi bilo želeti.
Na ustanovno skupščino krajevne skupine Sekcije pt)J. čin. v Mariboru, ki bo v nedeljo, 3. oktobra t. 1. ob 14. uri v vrtni dvorani restavracije ^Vetrinjski dvor« (Hinko Kosič) v Vetrinjski ulici (vhod skozi hišna vrata preko dvorišča), opozarjamo in vabimo ponovno vse tovariše in tovarišice iz Maribora in sploli vse pošte, ki spadajo k mariborski krajevni skupini (glej zadnji i»Poštni Glasnik«), Pričakujemo obilne udeležbe zlasti od pošt ma progi Dravograd-Mari-bor, Pragersko-Maribor in Pragesko-Ormož ter od bližnjih pošt v Slov. goricah. Za članstvo iz Maribora pa je udeležba obvezna in brezpogojna.
Celokupno članstvo Sekcije ptč. čin. opozarjamo, da je treba v oktobru t. 1. zanesljivo nakazati članarino za zadnjo četrtletje letošnjega leta. Pričakujemo, da store zlasti zaupniki svojo dolžnost. Zaostanki so večinoma plačani, vendar pa je še nekaj elanov, k so v zaostanku s članarino za illll. četrtletje. Tov. blagajničarka prosi vse zamudnike, kakor tudi ostale članstvo, da uredi svoje članske obveznosti brez zamudnih reklamicij, opominov in terjanja» ker se bliža čas letnega računskega zaključka. Nekateri člani nakazujejo članarino za Sekcijo	po položnici
Zveze ali Poštnega Glasnika, mesto po naši po-ložnici, radi česar nastanejo potem nesporazum-Ijemja in je tndi redno knjigovodstvo in vodstvo članskih knjig želo otdžkočeno. Zatorej v bodoče ne zamenjajte položnic! Zveza vodi svoje, »Poštni Glasnik« svoje in Sekcija tudi svoje lastne knjigovodstvo, ker je uprava teh treh ustanov popolnoma ločena med seboj in nima druga z drugo ničesar opraviti. Konto Sekcije ptč. čin. pri poštni hranilnici ima štev. 111.761, kar naj upoštevajo oni člani, ki so naše položnice morebiti izgubili.
Ne pozabite na ustanovni obč. zbor zadruge »Poštni dom« (glej razglas na prvi strani današnje številke!), ki bo v nedeljo 10. oktobra t. 1. ob [14.30 pri Levu na Gosposvetski cesti. V soboto 9. oktobra ob 8. zvečer je sestanek isto-tam zaradi sestave kandidatne liste za načelstvo in nadzorstvo Zadruge. Jlmejte k 2. točki dnevnega reda '(čitanje pravil) pripravljene in stilizirane izpremenjevatne predloge, da se občni zbor me zavleče. Za nalše ljubljanske člane je udeležba obvezna.
Družabni večer Sekcije bo v soboto 3. oktobra ob 8. zvečer v salonu gostilne pri Mraku.
Sekcija ptč. čin.
Kupujte čevlje z znamko „PEKO“, ker najboljši, najelegantneje In najcenejši.
To in ono,
V današnjem nadaljevanju članka »Poštni kongres« je objavljen govor predsednika naše Zveze, ki ga je imel 12. julija t. 1. na kongresu, v Skopi ju. Govor je vzbudil veliko pozornosti in odobravanja od strani članstva, zlasti od tovarišev iz Južne Srbije. Čitatelje opozarjamo, <La naj ta govor prečitajo.
Pripravniški izpiti pred durmi! Izpili za prijavljene pripravnike II. kategorije se bodo vršili 26., 26., 27., 28. in 29. oktobra t. 1., izpiti za prijavljene pripravnike) III. kategorije pa 3. iti 4. novembra 1. I. Pozive k izpitu razpošilja direkcija te dni prizadetim pripravnikom. Sekcija ptč. či-novnikov ima na razpolago nekaj pripomočkov (kakih 90 pol vprašanj). Prijavljeni in organizirani pripravniki II. in III. kategorije, ki žele fmeti te pole, naj nemudoma sporoče Sekciji svoje naslove iii prilože znamko za 2 Din, da jim pošljemo vprašanja. Po končanih izpitih naj jih sigurno vrnejo, ker bomo rabili tiste pole se za druge pripravnike, ki pridejo na vrsto pri prihodnjih izpitih. Te pripomočke pošljemo samo takim pripravnikom, ki so že poravnali članarino za zadnje četrtletje letošnjega leta.
Poročila o novih vpisih v uslužbenske lisic. Vse državne urade opozarjamo, da je Učiteljska tiskarna v Ljubljani izdala posebno tiskovino za poročila o novih vpisih v uslužbenske liste, ki jo uporabljajo vsi državni uradi za svoja poročila o teh vpisih. Tiskovino priporočamo zaradi njene praktičnosti. S tem si prihranite čas!
Ženska — krvnica. V Glasglovu se je vršila usmrtitev Johna Kuna, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora. Pri usmrtilvi je zastopala oblasti ženska, 'gospa Bellova, ki je izjavila, da noče od te dolžnosti odstopiti, ker sodi, da morajo biti ženske pripravljene sprejeti vsako dolžnost, ki jo jim nalaga javno življenje. Dolžnost uradiiikov pri usmrtitvi je, da je priča njene izvršitve in odda
pristojnemu ministru potrdilo o tem, da se je raz sodba izvršila. Ali ni ta dogodek zanimiv tudi za naše ženstvo. Ne želimo si nič drugega, nego samo to, da bi bile ženske vedno pripravljene sprejeti vsako uradno dolžnost, in to tem bolj, ker ne zahteva od njih nihče tako težke naloge, kakršna je asistenca pri usmrtitvi.
OBLEKE
iz trpežnega ševijota D 520'— iz meliranega sukna » 650'— iz pomodn. meltona „ 720'— športni kroj .... 800'— iz finega kamgarna . 850'— kakor tudi hlače, površnike in vso drugo konfekciio razpošilja veletrgovina
R. Stermecki, Celje 67.
Vzorci se pošljejo za 8 dni na vpogled ilustrirani cenik z nad 1000 slikami o raznih domačih potrebščinah pa za stonj. Kdor piide z vlakom dobi nakupu primerno po vrnitev vožnje. Proti potrdilu tudi na obroke.
j Za „Zvezo poštnih organizacij za Slovenijo v Ljub-I Ijant“ izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — ! Za „Narodno tiskarno ' bran Jezeršek v Ljubljani
Ivin Jemčin-Ljuiiiiiinii
veletrgovina šoeterijslie in koloni alne iole
Solidna in točna postrežba. Ustanovljeno 1.1888
Anton Krisper
Mestni trg 26 - Stritarjeva ul. 3
Prodaja vsake vrste čevljev in galanierijskega blaga po najnižjih cenah
Predno se odločiš, da kupiš obleko, plašč ali suknjo, poseti
našo detajlno trgovino na Erjavčevi cest štev. 2, nasproti Dramskega gledališča in si oglej našo
bosato zalogo!
Dobro blago, prvovrstna ročna izdelava in nedosegljivo ni/.ke cene te bodo prepr čale, kie edino kupiš najbolje in najceneje — Državnim nameščencem proti primerni garanciji tudi na obroke!
Konfekcijska tovarna
Fran Derenda & Cie., Ljubljana.
Ljubljsnsftti gradbena družba ziu.
Ljubljana,
Slomškova ulica 19, telefon 527.
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohištvo.
STEFAN ŠPELETIC
slikar in pleskar <
LJUBLJANA, Rimska cesta 16.
ROSI JA - FONSIER
zavarovali a in poravnalna družba v Beogradu
Osnovni kapital 5.000.000 Din
Družba izvršuje zavarovanja vseh vrst:
1.	Zavarovanje proti požaru.
2.	Zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod.
3.	Zavarovanje proti škodi po toči.
4.	Zavarovanje proti vlomu in tatvini.
5.	Zavarovanje vseh transportov.
6.	Zavarovanje jamstvene dolžnosti.
7.	Vse vrste zavarovanj življenja Jpod najugodnejšimi pogoji.
8.	Zavarovanje stekla.
Podružnica za Slovenijo v Ljubljani,
Sodna ulica štev. 2/1.
-T-TT—r-!:—::-:—
►»:»




PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG
D. D. v LJUBLJANI *
prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalni 1 cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in dom. uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta št. 15, prvo nadstropje
»T-T—T-T-T—Mlvl-:—

>1

>•
>3
Najcenejša kolesa
iz prve francoske tovarne
„A I G L O N“
Viktor Bohinec
L3UBL3ANA, Dunajska cesta 21


i
i
p
¥
Zobni atelje
3van ^Radovan
se nahaja v
£j ubijam
šelenburgova ulica štev. 4//. (Poleg glavne poslej

Tvornica dežnikov
L MIKUŠ, Ljubljana,
Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in s rehajalnih palic.
A.&E. SKABERNE
priporoča svojo veliko zalogo manufak turnega blaga
po najzmeinejših cenah.
L3UBL3ANA, MESTNI TRG 10
63£> Priporočamo najboljše šivalne stroje <3ž£9
6RITZNER In ADLER
za rodbinsko in obrtno rabo, posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine ?a šivilje, krojače in čevljarje, brivce in sealarje, nogavice, palice.
M"'° '* ]D5IP PETELWC
ob vodi blizu Prešernovesa spomenika.
©R9 SPREJEMAJO SE POPRAVILA STROJEV. <53©
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
V L3UBL3ANI
Stanle vloženega denarja preko 20 milijonov dinarjev ali 8u0 milijonov kron. — Sprejema vloge n hranilne knjižice In te<oči r. čun proti nnjUKodnejšemu obrestov^nju. Zlasti plačule z- vloge proti dogovorjeni oduovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. - Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega r čuna, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastneg hranilnicnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premožen em in davčno močjo: Ravno radi tega nalagajo p»l njtj tudi so-di&ča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. — tNaši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v nad hr niln ci, ker Je denar popolnoma varen.