itčAsfeL
ZELEZAR
Leto XXIII
OKTOBER
1983
St. 20
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
Jeklarjevih 10 let in 800.000 ton jekla
V	četrtek, 29. 9. 1983, se je v Železarni Štore obeležil pomemben delovni jubilej.
Jeklarna je praznovala 10. obletnico uspešnega delovanja.
Na ta dogodek so se jeklarji skrbno pripravili. Že ob 10. uri so imeli svečano sejo delavskega sveta, ki so se je udeležili upokojeni sodelavci, predstavniki TOZD in DS iz železarne in gostje iz drugih delovnih organizacij, s katerimi poslovno sodelujejo. Ti so bili iz Magnohroma-Kraljevo, Vatrostal-ne-Zenica in iz Inosa-Beograd.
Po pozdravnem govoru predsednika DS TOZD tov. Ivana Mačka in predstavitvi dela ter organiziranosti samoupravnih organov je o desetletnih dosežkih te TOZD spregovoril vodja TOZD tov. Gojko Manojlovič, dipl. ing. Njegov govor zaradi pomembnih in zanimivih podatkov objavljamo v celoti:
Tovarišice in tovariši, dragi delegati, spoštovani gostje!
Dovolite mi, da vam v kratkem predstavim elektro-jeklarno in njene dosežke v 10 letih obratovanja. Več kot 20 let pred pričetkom obratovanja elektro-jeklarne so štorski železaiji ugotavljali veliko pomanjkanje jekla in nujnost spremembe tehnologije, saj Siemens-Martinova peč ni zadovoljevala ne kvalitetnih in ne količinskih potreb. Od idej do realizacije je minilo veliko časa, na kar so vplivali različni vzroki, predvsem pa finančne možnosti. Kakorkoli že, štorski železarji so podprli, tako kot za večino investicij, finančno konstrukcijo tudi za izgradnjo elektro-jeklarne s precejšnjim lastnim deležem in odpovedovanji.
Septembra meseca leta 1973 je bila dograjena elektro-jeklarna v zaokroženi fazi, ki je omogočala proizvodnjo okoli 65.000 ton odlitega jekla.
Pred 10 leti, približno ob tem času, se je prvič oglasila elektro peč s svojimi značilnimi »STRELAMI« in ta datum je zapisan kot rojstni dan elektro-jeklarne.
V	hali ie bila postavljena 40 tonska peč firme BIRLEC, naprava za kontinuirano odlivanje jekla, livno polje za odlivanje jekla v ingote teže 1.950 kg po komadu, žerjavi, livne ponovce, infrastruktura, energetski mediji in druga manjša in nujno potrebna oprema.
Prve šarže, ki so bile izdelane na elektro peči, smo odlili v kokile. To je trajalo od 26. oktobra 1973. leta, ko je bila dokončana naprava za kontinuirano odlivanje jekla in ko so se začela poskusna odlivanja na tej napravi. Od takrat nismo namensko odlivali jekla v kokile, to smo delali le v primeru težav na napravi za kontinuirano odlivanje jekla.
Odlivanje na novi konti napravi se je iz dneva v dan izboljševalo in približno čez leto in pol smo prenehali odlivati jeklo v kokile.
Odlite ingote smo vozili na prevaljanje v Železarno Ravne, medtem ko so gredice, odlite na konti napravi, šle direktno v Valjarno, saj so jih tam komaj pričakovali.
V	treh mesecih leta 1973 smo izdelali in odlili 4.160 ton elektro jekla, od tega je bilo 51 % konti gredic in 49 °/o ingotov.
Leto 1974 je prvo celo leto proizvodnje v elektro jeklarni, vendar je tudi to bilo nepopolno, saj je oblikovanje delovnih izmen potekalo počasneje, kot smo to predvidevali.
V	začetku smo delali le v dveh izmenah, da bi 30. januarja 1974. leta prišli na 3-izmensko delo. Šele 20. maja 1974 smo uspeli formirati tudi četrto izmeno in preiti na sistem obratovanja 6 + 2.
Proizvodnja je rastla iz leta v leto, v povprečju 5,2 %. Kljub temu so potrebe valjarn bile veliko večje in valjarji so morali del vložka uvažati. Odprte možnosti za rešitev proizvodnje in omenjeno pomanjkanje jekla so pripeljale do postavitve še ene elektro-obločne peči. S to pečjo smo skoraj podvojili proizvodnjo, vendar bi lahko naredili še več, če ne bi naprava za kontinuirano odlivanje jekla predstavljala »ozko grlo«. Ob postavitvi druge elektro-obločne peči smo nabavili še dodatno potrebno opremo, žerjav v pripravi vložka, zakladalne košare, žerjava v hali jek-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ob proslavi 10-letnice elektro jeklarne od zgoraj navzdol:
Zbrani jeklaiji in gostje v jeklarni Govor vodje TOZD Jeklarne inž. Manojloviča Svečana seja delavskega sveta jeklarne Veterani-jeklarji z vodjem TOZD Manojlovičem. Od leve: Godec Martin, Godec Franc, Zelič Alojz, Grdina Peter, Manojlovič Gojko, Malec Boris in Križan Jože (foto Arzenšek)
Jeklarjevih 10 let in 800.000 ton jekla
larne in livni ponovci. Kmalu zatem se je pričela tudi izgradnja aneksa ob jeklarni, kateri je namenjen skladiščenju ognjeodpornega in repromateriala za potrebe jeklarne.
Navedeno imetje, s katerim upravlja TOZD jeklarna, je rezultat predhodnega dela štorskih železarjev - predvsem tistih, ki jih povezuje jeklo.
V preteklih 10 letih smo v elektro-jeklarni izdelali 800.000 ton jekla. Proizvodnja je naraščala od leta 1974 do leta 1979, ko je bila postavljena druga elektro-ob-ločna peč, v povprečju 5,2 % letno. Po postavitvi nove peči pa je proizvodnja rastla po stopnji 7,15 %. Če računamo povprečno stopnjo rasti za celotno obdobje od leta 1974 do leta 1983, je ta 18 %.
Ob tem moram povedati, da se je proizvodni program širil in da danes izdelujemo okrog 100 različnih kvalitet jekla, kar ni običajno za konti napravo. Tudi drugi kazalci, ki se spremljajo za oceno poslovne uspešnosti temeljne organizacije, so bili vsa leta izjemno pozitivni. V analizi, ki jo izdeluje SDK za podobna podjetja v Jugoslaviji, smo pri vseh kazalcih pri vrhu ali na samem vrhu primerjalne lestvice.
Proizvodnja ni potekala gladko, kot bi mogoče sklepali iz navedenih podatkov. Srečevali smo se z vrsto problemov, tako v jeklarni kot vsi tisti, ki sodelujejo z nami v proizvodnji jekla. Povečanje proizvodnje je pomenilo za našo nabavo in za poslovne partnerje dodatno breme, saj je bilo potrebno preskrbeti bistveno več surovin za proizvodnjo jekla. Nova tehnologija je zahtevala nova znanja, spremembo nekaterih miselnosti in organizacijske prijeme. Ravno tako je izgradnja elektro-jeklarne predstavljala razširitev del na nova področja za naše spremljajoče dejavnosti (vzdrževanje, energetika, kontrola kakovosti in transport).
Kadrovska vprašanja
Kadrovsko vprašanje je bilo vselej prisotno, najbolj pa na začetku obratovanja elektro-jeklarne in pozneje pri dogradnji druge elektro-obločne peči. Delavce, ki so pričeli z delom po novem tehnološkem postopku, smo morali usposobiti. Za delo na elektro pečeh smo se šli učit v jeklarno Železarne Ravne. Tam smo lahko spoznali naprave in delo z njimi, medtem ko smo tehnologijo ustvarjali sami, saj naprava za kontinuirano odlivanje jekla zahteva drugačno tehnologijo izdelave jekla. Ravno tako smo sami oblikovali tehnologijo za odlivanje jekla na konti napravi. Enotedenska praksa skupine delavcev na podobni napravi v Železarni Split ni nudila drugega kot vizuelno seznanitev z napravo.
Pričetek je bil takšen, da smo vodilni delavci nastopili v vlogi delovodij, ti pa kot livarji na konti napravi. Postopoma smo širili krog tistih, ki so bili sposobni prevzeti posluževanje novih naprav. Temu primerno smo imeli prej omenjene časovne zamike pri oblikovanju delovnih izmen.
Po ustavitvi Siemens-Martinove peči leta 1978 smo dobili v elektro-jeklarno 60 delavcev, ki so prej delali v SM jeklarni. Za usposobitev teh delavcev za delo v elektro-jeklarni smo organizirali 3-mesečno izobraževanje preko ŠKIMC, v katerega smo bili vključeni sodelavci iz elektro jeklarne. Praksa je pokazala, da je to bila pravilna oblika, saj smo tako imeli pripravljen kader za aktiviranje druge elektro-obločne peči.
Pogoji dela so zelo težki kljub novim napravam in tehnologiji, ker gre za obrat, kije po naravi dela težak; vedno težje je dobiti delavce za delo v jeklarni.
Nagrajevanje je na zavidljivem stabilizacijskem nivoju in jeklarji so v glavnem zadovoljni z višino osebnih dohodkov. Vseskozi pa nas moti, da imajo druge dejavnosti, predvsem neproizvodne, zelo blizu ali pa čez višino osebnih dohodkov jeklarjev. Pri presojanju teh vprašanj niso dovolj upoštevani težki pogoji dela in delovni čas.
Ko govorimo o nagrajevanju po rezultatih dela, lahko trdim, da smo na tem področju dosegli dobre rezultate. Kljub temu se mora še marsikaj narediti.
Ob razvoju obrata se je razvijalo kolektivno delo in življenje, družbeno-poli-tično in samoupravno delovanje slehernega zaposlenega. Izrazil bi željo, da bi bilo tudi v bodoče to sodelovanje enako oziroma še boljše.
Danes, ko analiziramo prehojeno pot 10 let, lahko ugotovimo, da smo tako jeklarji kot vsi drugi uspešno opravili svoje naloge in dosegli takšen količinski in kvalitetni nivo proizvodnje, ki nam ga omogoča tehnološka oprema. Jeklarji smo na te dosežke lahko ponosni.
Za optimalno izkoriščanje obstoječih naprav in izboljšanje kvalitete proizvodnje so v teku aktivnosti za nove investicije v jeklarni in valjarni. Po tem programu bi v jeklarni zgradili še eno napravo za kontinuirano odlivanje jekla, napravo za ponovčno metalurgijo, vodnohlajene stene in oboke na pečeh. Skupaj z DINOSOM iz Ljubljane bomo zgradili terminal za pripravo jeklenega odpadka v Celju. Investicija bo zajela tudi vse potrebne energetske medije in transportne naprave. S to investicijo bo jeklarna opremljena za optimalno izkoriščanje vseh inštaliranih kapacitet. Istočasno bo usklajena proizvodnja in predelava jekla v Železarni Store. Mislim, da lahko jeklarji z optimizmom gledamo v bodočnost, saj nam jo ta program ob trdem delu zatrdno zagotavlja.
Sodelovanje z našimi poslovnimi partnerji, to so v glavnem dobavitelji surovin, je bilo zelo uspešno in si želimo, da bi bilo tako še vnaprej.
Mi v Štorah pa si bomo prizadevali, da bi sodelovanje in izpolnjevanje medsebojnih obveznosti še naprej negovali v skupnem interesu. Enako velja za temeljne organizacije in delovne skupnosti Železarne Store.
Jeklarji se bomo tako kot do sedaj prizadevali, da dosežemo rezultate, ki jih od nas pričakujejo štorski železarji in družba.
Vodja TOZD Jeklarna Gojko Manojlovič, dipl. met. ing.
Po tem govoru so člani delavskega sveta ob zaključku seje sprejeli sklep naslednje vsebine:
»Delavski svet na svečani seji dne 29. septembra 1983 ob 10. obletnici obratovanja elektro-jeklarne ugotavlja, daje elektro-jeklarna, danes TOZD jeklarna, dosegla v omenjenem obdobju izredne učinke v proizvodnji, na pod-
ročju izobraževanja, v medsebojnih odnosih, na področju samoupravljanja ter na družbeno-političnem področju. Na osnovi te ugotovitve delavci jeklarne opravičujejo izgradno obrata elektro-jeklarne, svojo organiziranost in vlogo samoupravljanja ter lahko s ponosom stopajo v drugo desetletje dela in ustvarjanja.«
Po svečani seji so se vsi prisotni in gostje odpravili na ogled obrata. Videti je bilo, da so tudi v obratu poskrbeli za svečanejši videz.
Ob 11. uri je bila kratka svečanost s kulturnim programom v aneksu jeklarne, v katerem je sodeloval Štorski pihalni orkester, člani in tehnična ekipa amaterskega gledališča ŽELEZAR in naš mešani pevski zbor ŽELEZAR.
Predsednik OOS TOZD jeklarne tov. Spolenak je najprisrčneje pozdravil bivše sodelavce-upokojence in vse ostale prisotne.
Govornika, predsednik kolektivnega poslovodnega odbora tov. Dušan Burnik in vodja TOZD tov. Gojko Manojlovič, sta spregovorila o delu, uspehih in prizadevanjih štorskih jeklarjev, nato pa so podelili 48 priznanj delavcem jeklarjem, tudi nekaterim bivšim, za uspešno delo in dobro sodelovanje.
64 plaket so podelili delavcem, ki že 10 in več let združujejo delo v jeklarskih vrstah. Sprejele so jih še nekatere naše TOZD in službe v delovnih skupnostih ter delovne organizacije, s katerimi poslovno uspešno sodelujejo. Med prejemniki plaket so bili tudi nekateri upokojenci in posamezniki iz DO.
Po svečani prireditvi so se jeklarji in vsi ostali zbrali ob skupnem (skromnem) narezku v jedilnici, veselo pokramljali o prehojeni poti in o nadaljnjih prizadevanjih.
TOZD jeklarna je svoj praznik dostojno in svečano, pa vendar skromno proslavila. Za tolikšno skrb in tudi tokrat dobro opravljeno delo se jim lahko v imenu vseh zahvalimo in jim ob jubileju iskreno čestitamo z željo, da bi jeklo še naprej žarelo in teklo ...
Ana T.
Obisk iz ZRN
Gosta iz Zvezne republike Nemčije (prva dva z desne) v razgovoru s predstavniki Železarne Štore (foto Arzenšek)
Dne 4. oktobra 1.1. sta našo delovno organizacijo obiskala novinarja lokalnih časopisov iz Singena iz Zvezne republike Nemčije: EDGAR BASSLER, novinar časopisa Schwarzwalder Boten in WOLFGANG KLAUS, novinar časopisa Siidku-rier. Imenovana sta bila gosta Novega tednika, Celje in njun obisk spada v že tradicionalne obiske ter izmenjave delegacij občine Celje in mesta Singen. V razgovoru v Štorah sta se novinarja predvsem zanimala za naše delo, izvoz, stroške proizvodnje, osebne dohodke, socialno problematiko in informativni sistem. Po razgovorih sta si ogledala še Jeklovlek in Tovarno traktorjev. V Domu železarjev na Teharjah je po kosilu tekel nevezan pogovor, iz katerega smo lahko povzeli, da sta gosta presenečena nad doživetji in spoznanji našega dela in življenja, saj se razmere pri nas, v ZRN povsem drugače opisujejo.
Pojasnilo
V zadnji številki »Železarja« je bil v rubriki Predstavljamo vam« objavljen tudi intervju s tov. Francem Rozmanom iz TOZD vzdrževanje, ki je v zaključku le-tega kritično ocenil in napadel pisanje tov. Motoha, ki je v eni izmed prejšnjih številk našega glasila objavil sklepe 17. seje Izvršnega odbora pri Konferenci OO ZS Železarne Štore med katerimi je bilo tudi mnenje oz. ugotovitve, ki so se nanašale na zadnji neuspeli referendum v TOZD vzdrževanju. Ob tej priliki je tov. Rozman kritično ocenil in napadel pisanje tov. Motoha, češ daje le-to nedokazano in škodljivo.
Kot predsednik Konference OO ZS Železarne Štore se smatram za dolžnega, da delavce oz. bralce našega glasila obvestim, da je tov. Motoh kot sekretar Konference OO ZS Železarne Štore dolžan, da preko našega internega glasila delavce redno in objektivno seznanja s sklepi in stališči Izvršnega odbora pri Konferenci OO ZS. Smatram, da tov. Motoh to zadolžitev opravlja vestno in odgovorno.
Prav iz tega razloga smatram, da so izjave in obtožbe tov. Rozmana na račun sekretarja Konference OO ZS tov. Motoha povsem neupravičene in žaljive, saj gre v spornem primeru za objavljeno mnenje oz. sklep Izvršnega odbora pri Konferenci OO ZS Železarne Store.
Florjan Potrata
Investicije v SOZD Slovenske železarne po prvem polletju 1983
Z letošnjim polletjem smo prišli ravno do koledarske polovice petletnega srednjeročnega obdobja 1981-1985. Po podatkih iz plana investicij za sedanje srednjeročno obdobje naj bi porabili pri predvideni za to obdobje planirani porabi do letošnjega polletja 8.576 mio din in od tega za vlaganja v osnovna sredstva 7.275 mio din. Pri tem so bile upoštevane cene iz leta 1980, kot je bilo pač predpisano in so jih uporabljali pri izdelavi srednjeročnega plana. Doslej, ali bolje rečeno do
30.	junija 1983, so v vseh delovnih organizacijah SOZD Slovenske železarne porabili za investicije v tem srednjeročnem obdobju okoli 5.400 mio dinarjev, in to po tekočih dnevnih cenah. Porabljeno in plačano je bilo vse po stvarnih stroških in cenah. Za vrednost, načrtovano po cenah iz leta 1980, je bilo izvršeno manj investicij ali obratno, za načrtovana dela in opremo je bilo treba plačati več. Realizacija planiranih investicij je torej še slabša, kot na prvi pogled izgleda. Razumljivo je s pogodbami za opremo in druga dela ter storitve angažirano več sredstev, kot je porabljenih. Še zdaleč pa ne toliko, da bi bile vsaj približno izvršene in realizirane načrtovane investicije.
Od investicij, ki so za Slovenske železarne v srednjeročnem planu prednostne, je doslej pričeta edino izvedba rekonstrukcije in modernizacije valjarne v Železarni Ravne. Investitor je moral projekt deliti na pet časovno zamaknjenih faz, tako se bo realizacija zavlekla preko leta 1985. Za jeseniško Jeklarno 2 so še vedno v teku priprave, med temi tudi pridobivanje potrebnih soglasij za uvoz opreme in pa reševanje financiranja investicije. Bančni konzorcij, ki naj bi omogočil kreditiranje realizacije prednostnih naložb v slovenski črni metalurgiji, še vedno ne obstoja. Že dolgo se rojeva, ni pa še rojen in ne more prav zaživeti. Že nekajkrat je bilo rečeno, daje načelno vse dogovorjeno in so vse zainteresirane temeljne banke že dale svoj pristanek, zatika pa se, kot vse kaže, pri sredstvih in tudi do konca septembra kaže, da še ne bo rešeno združevanje bančnih sredstev, čeprav je bil to zopet eden izmed rokov, ko naj bi bilo formiranje konzorcija že enkrat rešeno. Letošnje leto so torej slabi izgledi, da bi lahko računali z bančnimi sredstvi in samo še tri mesece štejemo k letošnjemu letu. Če bi imeli vsa potrebna soglasja in rešeno vprašanje financiranja, bi lahko takoj pričeli z realizacijo jeseniške investicije v Jeklarni 2. To bi seveda bistveno spremenilo tudi porabo sredstev in s tem primerjavo z letnim planom investicij. Lastna akumulacija in združena sredstva, kijih združujejo kupci, bi brez težav omogočili še letos začetek del. Zaenkrat je delavski svet Železarne Jesenice na svoji 2. seji dne 24. 7. 1983 že sprejel sklep, da za zagotovitev povečanja priključne moči elektroenergije za Jeklarno 2 združi iz sredstev skupne akumulacije 1.105 mio din tako, da bi že letos vplačali elektrogospodarstvu 700 mio din.
V	Železarni Štore so izdelali nov investicijski program za »povečanje kapacitet proizvodnje jekla«. Od leta 1981, ko je meseca decembra delavski svet Slovenskih železarn že enkrat ugotovil usklajenost planirane investicije s srednjeročnim planom razvoja SOZD, seje seveda povečala investicijska vrednost in spremenili so tudi nekaj drugih podatkov v projektu. Investicijski program pravkar obravnava namenska komisija in je v postopku obravnave pri LB in republiški komisiji za oceno družbene upravičenosti investicije. Ko so bile prednostne investicije razporejene tudi po dinamiki, je bilo predvideno, da bi v Štorah pričeli z deli eno leto potem, ko bi pričeli z gradnjo jeklarne na Jesenicah. Tako je bilo dogovorjeno leta 1981, ko je obstojalo upanje, da bo realizacija jeseniške jeklarne pričeta leta 1982. Sedaj je že gotovo, da letos s pričetkom realizacije štorskega projekta ni mogoče računati; kaj bo pa prineslo leto 1984, bomo še videli.
Ko ocenjujemo realizacijo investicij v prvem polletju letošnjega leta, če izvzamemo prednostne investicije, smo lahko še kar sorazmerno zadovoljni. Investicije, ki so bile ob pričetku leta že v teku, izvršujejo brez večjih ali bolje rečeno brez nepričakovanih težav. Izvajalci del in dobavitelji opreme normalno zamujajo roke in tudi občasne težave z deviznimi in dinarskimi sredstvi niso za investitorje nič neobičajnega. Nekaj nad 7. mio $ vrednosti uvožene opreme omogoča dosti dobro izvajanje investicij, ki so v teku, čeprav s kasnitvijo.
V	šestih mesecih letošnjega leta so v vseh delovnih organizacijah v SŽ porabili za investicije 1.996 mio dinarjev. V primerjavi z letnim planom, načrtovana poraba za celo leto znaša 6.392 mio dinarjev, pomeni šestmesečna poraba 31 % izvršitve letnega plana. Ce letni plan prepolovimo, je polletni plan porabe sredstev izvršen z 62 %. Takšna poraba je premajhna in ni dobra, je pa za okoli 9 % boljša, kot je bila povprečno leta 1982.
Kaj pravzaprav pomeni za SOZD SŽ dosedanja poraba sredstev za investicije letos v prvih šestih mesecih. V tem času znaša minimalna amortizacija 2-074 mio dinarjev. Ko prištejemo k minimalni amortizaciji še amortizacijo, ki jo v nekaterih delovnih organizacijah formirajo nad minimalno, in k temu še prosti del iz ustvarjenega dohodka, dobimo ustvarjeno akumulacijo. V letošnjem prvem polletju je ta znašala 2.633 mio dinarjev, kar je precej več, kot je bilo porabljeno za investicije.
V	primerjavi z minimalno amortizacijo predstavljajo v prvem polleju porabljena sredstva za investicije 96 %, v primerjavi z ustvarjeno akumulacijo pa 75 %. Če upoštevamo rezultate realizacije investicije v prvem polletju po teh odnosih, potem moram ugotoviti, da je bila ta slaba.
To, kar velja kot enoten pogled na rezultate izvrševanja planiranih investicij za sestavljeno organizacijo, ne velja za posamezne delovne organizacije. Ob tem, ko so na Jesenicah realizirali komaj 38 % polovice letno načrtovane realizacije vrednosti investicij, so na Ravnah porabili 96 % sredstev in v Štorah 73 %. Podobno je tudi s predelovalci žice. Skupna realizacija znaša nekaj nad 62 %. Posamezno so porabili najmanj v Žični Celje, komaj 24 % polletno načrtovanih investicij. Ostali trije so porabili približno enako: Veriga 96 %, Plamen 95 % in Tovil 97 %. Pri predelovalcih je ustvarjena amortizacija skoraj še enkrat večja, kot znaša šestmesečna poraba sredstev za investicije. To pomeni, daje bil že plan zelo skromen in predvsem imajo le zaradi tega tudi visoke deleže porabe nasproti planu.
Kaj se dogaja pomembnejšega pri investicijah v delovnih organizacijah? V Železarni Jesenice je gradnja vakuumske naprave, ali razumljiveje povedano naprav za ponovčno metalurgijo, v zaključni fazi. Poskusno obratovanje in uvajanje nove tehnologije bo pričeto v drugi polovici letošnjega leta.
V	Železarni Ravne, je pred zaključnimi deli tudi investicija v modernizacijo jeklarne. Poskusno obratovanje nekaterih naprav ponovčne metalurgije in od-praševanje bo »padlo« še v leto 1984. Pred nekaj meseci je bila svečana otvoritev in pričetek poskusnega obratovanja v novi livarni posebne litine.
V	kovačnici bodo zaključna dela na adjustažnem delu in proti koncu leta bo pričela z obratovanjem tudi nova žarilna peč.
Kot že rečeno, so dobili soglasje za modernizacijo valjarne in so v teku dela druge faze.
Tudi na področju predelave so v Železarni Ravne nadaljevali dela in uvajajo proizvodnjo v obratu krožnih žag in karbidnih trdin. Od aprila letos investirajo tudi v posodobitev proizvodnje pnevmatskih strojev. Investicijo, ki jo delavski svet SOZD SŽ potrdil že julija 1981, so pričeli realizirati šele letos in pričakujejo, da jo bodo dogotovili približno v letu dni.
V	Železarni Štore so v mesecu juliju svečano odprli novi jeklovlek in livarno za hidravlično litino. Oba obrata sta pričela tudi s poskusno proizvodnjo. Sedaj še dopolnjujeta opremo in dela tako, da bosta investiciji dogotov-ljeni tekom letošnjega leta.
V	Verigi je v teku investicija, kije bila potrjena decembra 1982, za dopolnitve in modernizacijo v TOZD Tovarna industrijske opreme (TIO). Do julija so porabili 41 % v projektu predvidenih sredstev. Poskusno obratovanje prve linije za galvanizacijo je še vedno v teku. Dobave sestavnih delov druge linije kasnijo in prav tako opreme za čistilno napravo. Če kasnitve ne bodo prehude, bo do konca leta pričela s poskusnim obratovanjem tudi druga linija za galvanizacijo in bo usposobljena za delo čistilna naprava za odplake.
V	Plamenu je v teku investicija v gradnjo skladišča gotovih izdelkov. Dela bi morala biti v kratkem zaključena, tako da bi še letos pričeli s koriščenjem novega skladišča.
V	Tovilu je investicija v razširitev in modernizacijo pretežno gotova. Dograjene naprave so v poskusnem obratovanju. V teku so še olepševalna dela na urejanju okolice in v končni montaži je oprema za sušenje galvaniziranih delov. V oddelku za plinsko cementacijo so še v teku montažna dela. Nekaj opreme za oddelek termične obdelave še manjka ter kasni in če odštejemo tudi manjkajoči del opreme iz uvoza, lahko rečemo, da bo letos investicija v Tovilu v celoti gotova.
V	Žični Celje so nadaljevali dela na hali, ki je bila prvotno namenjena za selitev proizvodnje sit, sedaj pa se še niso odločili za končno uporabo. Objekt bo letos dograjen.
V	teku je še nekaj investicij za namensko proizvodnjo, pri katerih je realizacija dosti uspešna.
Za sedanje obdobje je značilno, daje omejevanje možnosti uvoza izdatno vzpodbudilo iznajdljivost strokovnih kadrov. Načelo: »Naredi si sam!« je dalo izhod iz že mnogih zagat, ko je bilo treba nadomestiti uvozno opremo. Zanimivo je, da pri nekaterih strojih z začudenjem ugotavljajo, da bodo doma nerejeni celo cenejši kot uvoženi. Resje, da bo mogoče nekaj več težav in tudi okvar. Pri drugem stroju bo pa že bolje in končno - služijo le svojemu namenu.
Kar zadeva združevanje sredstev porabnikov jeklenih izdelkov za razvoj črne metalurgije oziroma za prednostne investicije v Slovenskih železarnah, poteka združevanje mogoče celo ugodneje, kot smo pričakovali. Doslej je podpisalo samoupravni sporazum že 138 porabnikov za vrednost 951 mio din. Upajmo, da bo tekla realizacija združevanja sredstev enako ugodno, kot poteka podpisovanje samoupravnega sporazuma. Seveda bodo ta sredstva potrebna šele takrat, ko bo izvrševanje načrtovanih investicij dalo osnove tudi za izvrševanje danih obvez železarn porabnikom.
Milan Marolt
Obravnavane inovacije
Komisija za gospodarjenje TOZD transport je na 9. redni seji dne 10. 8. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep;
1.	Inovacijski predlog tov. Gajška Jožeta iz TOZD vzdrževanje in tov. Gornika Ivana iz TOZD transport št. 846, »Naprava za izvlačenje osi diferencialov na cestnih vozilih«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvarit-vene sposobnosti 2b. Prvo posebno plačilo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 297.600,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti.
Komisija za racionalizacije TOZD livarna I je na 10. seji dne 28. 9. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
L Za inovacijo tov. Tacerja Marjana iz TOZD livarna I št. 392, »Krtača za čiščenje zobnika z ulitimi zobmi«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 11.911,88 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Za inovacijo tov. Lebana Jožeta, dipl. ing. in tov. Jevšnika Petra iz TOZD livarna I št. 629, »Podstavki žarilnih peči«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 2.188.832,50 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
3.	Za inovacijo tov. Flisa Draga, ing. iz TOZD vzdrževanje št. 552, »Sprememba zunanje vrvenice in voza Ignis peči«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 137.663,40 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
Komisija za gospodarjenje TOZD kontrola kakovosti je na 5. seji dne 23.
8.	1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
L Inovacijski predlog tov. dr. Šturbeja Alojza in tov. Simoviča Dragana iz TOZD kontrola kakovosti št. 849, »Podaljšek objektiva za fotografiranje ultrazvočnih preiskav«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD jeklarna je na 1. izredni seji dne 15. 9. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Selinška Janeza iz TOZD vzdrževanje in tov. Zeliča Antona iz TOZD jeklarna št. 563, »Sprememba napeljave hladilnega voda«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 228.293,82 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
Razstava Inovacije za stabilizacijo,	Štore 83
Od petka, 23. 9. 1983, do 30. 9. 1983 je bila v štorskem Kulturnem domu tradicionalna razstava, ki sojo pripravili štorski inovatorji pod naslovom INOVACIJE ZA STABILIZACIJO, Štore '83.
Na tiskovni konferenci, ki je bila v petek, 23. septembra, ob 9.00 uri pred otvoritvijo razstave, je predstavnike občinskih raziskovalnih skupnosti, sindikata, delovnih organizacij iz Celja, organizacijskega odbora RAST-YU Rijeka in šol pozdravil in na kratko seznanil z delovanjem društva DIATI Železarne Štore in njihovimi inovacijskimi dosežki predsednik društva DIATI tov. Haler Ferdo.
Na svečani otvoritvi se je s kratkim kulturnim programom predstavila osnovna šola Štore, o pomenu in vlogi inovativne dejavnosti pa sta spregovorila predsednik društva DIATI tov. Haler Ferdo in predsednik komisije za inventivno dejavnost pri sindikalnem svetu občine Celje tov. Pečnik Maks. Pred ogledom razstave so bila podeljena tudi priznanja mladim ustvarjalcem osnovnih šol Štore, Šentjur in Ponikva.
Letošnja razstava je imela namen prikazati, kako se inovatorji s svojimi prispevki pridružujejo naporom družbe za stabilizacijo gospodarstva. Na razstavi so poleg inovatorjev Železarne Štore sodelovala še društva DIATI celjske regije: Li-bela Celje, Emo Celje, Aero Celje, Cinkarna Celje; Železarna Jesenice; raziskovalne skupnosti Šentjur, Šmarje in Celje, v okviru katerih je bilo predstavljeno delo občinskih nagrajencev za leto 1982. Na razstavi je bilo predstavljeno tudi delo mladih ustvarjalcev osnovnih šol Štore, Šentjur, Ponikva, Tehniške srednje šole Celje in SKSMŠ Štore; izkazalo se je, da raste nov mladih rod, ki bo kasneje nadaljeval z inventivnostjo na svojih delovnih mestih.
Prikazani dosežki kažejo, da se pojavlja vedno večje število inovacij, kar ima za posledico vedno kvalitetnejše rešitve določenih problemov, ki omogočajo zamenjavo uvoza ali pa odpirajo nove razvojne možnosti delovnih organizacij. Razveseljivo je, da se inventivna dejavnost razvija tudi v okoljih, kjer do sedaj ni imela pravih korenin in je predstavitev njihovega začetnega dela vzpodbuda za nadaljnje delo.
Za razstavo je vladalo veliko zanimanje, saj si jo je ogledalo približno 4000 obiskovalcev. Posebej je potrebno omeniti predstavnike družbeno-političnih organizacij občine Celje, ki so se izredno pohvalno izrazili o našem delu in razstavi sami, ter poudarili, da bodo družbeno-politične organizacije dale še večji poudarek inventivni dejavnosti.
Obravnavane inovacije
(Nadaljevanje s 3. strani)
2.	Inovacijski predlog tov. Hrovata Ivana in Fendreta Emila iz TOZD jeklarna št. 842, »Naprava - priprava za struženje ekscentričnih sornikov«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 3b.
3.	Inovacijski predlog tov. Hrovata Ivana iz TOZD jeklarna št. 844, »Naprava za struženje sestavljivih valjčkov«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
4.	Inovacijski predlog tov. Fendreta Emila iz TOZD jeklarna št. 843, »Sprememba - prilagoditev nastavkov tuljav«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
5.	Inovacijski predlog tov. Hrovata Ivana iz TOZD jeklarna št. 841, »Naprava - priprava za čelno struženje in vrtanje izvrtin na čepih«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 3b.
Komisija za gospodarjenje TOZD energetika je na 7. redni seji dne 16. 8. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
L Za inovacijo tov. Korenta Jožeta, dipl. ing. in Leskovška Leona, dipl. ing. iz TOZD energetika št. 387, »Uporaba ločilnih transformatorjev za merjenje el. konic«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 681.271,50 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
2.	Inovacijski predlog tov. Primca Petra, Majerja Jožeta in Gajška Cvetka iz TOZD energetika št. 802, »Kontrola vžiga plina na prekotlačni baklji«, se sprejme. Avtorjem pripada eno posebno plačilo, kije bilo izračunano na osnovi prihrankov 65.615,20 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
Komisija za gospodarjenje TOZD mehanska obdelava je na 8. redni seji dne 22.9.1983 in na 9. redni seji dne 28.9. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
L Inovacijski predlog tov. Romiha Draga in Ocvirka Jožeta iz DS priprava proizvodnje št. 752, »Nosilci tornih vložkov«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
2.	Za inovacijo tov. Gradiča Vlada iz TOZD mehanska obdelava, tov. Mlakarja Vladislava in Domanjka Ivana iz DS priprava proizvodnje št. 366, »Podaljšek za kotno glavo KG 1 za izdelovanje utorov na horizontalno frezalnem stroju«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 272.497,98 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lc.
3.	Za inovacijo tov. Logarja Franca, ing., Domanjka Ivana in Groska Rajka iz DS priprava proizvodnje št. 630, »Sprememba kosmačenja kolutov za SSSR«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 1.241.396,53 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
4.	Za inovacijo tov. Mlakarja Franca, dipl. ing., Tuciča Vasilija, dipl. ing. iz DS priprava proizvodnje, ter tov. Basleta Ivana in Vebra Zorana, dipl. ing. iz TOZD energetika št. 747, »Optimizacija termične obdelave valjev«, se odbori izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 1.452.553,65 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3a.
5.	Inovacijski predlog tov. Milanoviča Slobodana, dipl. ing. iz DS priprava proizvodnje in sodelavcev št. 847, »Priklopno sedlo PS - 201«, se sprejme. Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 3b.
Služba za inovacije
Zanimivo celoto razstave je tvorila likovna razstava tov. Pevcina, ki je bila odprta istočasno v predverju Kulturnega doma. Avtor se v svojih likovnih prikazih spopada s problemom odnosa med človekom in tehnologijo. Razstavo je posvetil svojih delovni organizaciji Železarni Štore in svojemu mecenu dr. Roggeweenu.
Ob zaključku moramo omeniti še ugotovitev UO DIATI ŽŠ, daje organizacija takšnega obsega razstave vključevala minimalne stroške, predvsem zaradi požrtvovalnega dela in iznajdljivosti članov DIATI in sodelavcev Železarne Štore.
Največji delež je prispeval team za organizacijo razstave v sestavi: Pevcin Vinko, Mackošek Marjan, dipl. ing., Haler Ferdo, ing., Voga Franc in Tratnik Gorazd, dipl. soc.
Mackošek Marjan Tratnik Gorazd
Delo samoupravnih organov
Delavski svet SOZD Slovenske železarne se je sestal na 8. redni seji, 16.
9.	1983 na Jesenicah.
V nadaljevanju objavljamo dnevni red, kratek povzetek iz razprave in sklepe.
DNEVNI RED:
L Potrditev zapisnika 7. seje in poročilo izvrševanja sklepov
2.	Poslovanje ŠOZD Slovenske železarne:
a)	poročilo in analiza poslovanja
b)	izvajanje Saš črne in barvaste metalurgije SRS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebno in skupno porabo
3.	Poročilo o izvajanju investicij v SOZD Slovenske železarne v I. polletju 1983
4.	a) Devizno poslovanje SOZD SŽ
b)	Informacija o združevanju sredstev za razvoj črne metalurgije
c)	Imenovanje koordinacijskega sveta v skladu s SaS o združevanju dela in sredstev za razvoj CM
5.	Obravnava zaključkov L problemske konference ZKS v SOZD SŽ in imenovanje strokovnih komisij
6.	Tekoče zadeve
Dnevni red je bil soglasno sprejet.
Še pred pričetkom obravnave posameznih točk dnevnega reda je predsednik poslovodnega odbora Železarne Jesenice, tov. Bregant seznanil prisotne s problematiko, s katero se srečuje železarna na vseh področjih poslovanja, zlasti še na investicijskem področju.
K-l O izvrševanju sklepov 7. seje delavskega sveta SOZD SŽ je poročal Kunc. Pismeno poročilo je bilo poslano z vabilom za sejo. V zvezi z realizacijo 9. sklepa
7.	seje, ki se nanaša na investicijo v DO Železarne Jesenice, je tov. Korent poročal, da je bil v Železarni Štore na izredni seji delavskega sveta sprejet sklep, da Železarne Štore podpira v nespremenjeni obliki 3. točko 10. sklepa izvršilnega odbora in da delegacija Železarne Štore sklep v celoti sprejema.
1.	sklep: Delavski svet SOZD SŽ potrjuje zapisnik 7. seje delavskega sveta SOZD SŽ in sprejme poročilo o izvrševanju sklepov.
2.	sklep: Delavski svet ugotavlja, da so v Železarni Štore na svoji 1. izredni seji delavskega sveta dne L 7. 1983 sprejeli odločitev, da podpirajo v nespremenjeni obliki 3. točko 10. sklepa izvršilnega odbora, ki se nanaša na investicijo v DO Železarne Jesenice, kot je bila predložena na 7. seji delavskega sveta SOZD Slovenske železarne.
Delavski svet ugotavlja, daje bila 3. točka 10. sklepa izvršilnega odbora oziroma 9. sklep 7. seje delavskega sveta SOZD SŽ sprejet v vseh delovnih organizacijah v SOZD SŽ in da so sklepi s tem dobili polno veljavo.
K-2 O poslovanju Slovenskih železarn v I. polletju 1983, je poročal Cetinski. O rezultatih smo že poročali v 18. številki Železarja. (op. ured.)
3.	sklep: Delavski svet sprejema poročilo o poslovanju Slovenskih železarn v I. polletju 1983.
K-3 O realizaciji investicij v I. polletju 1983 v Slovenskih železarnah, je poročal Kunc. V svojem poročilu je obrazložil tudi izvajanje investicije »Kapela«, ki v predloženem gradivu ni posebej navedena. V zvezi z izvajanjem ostalih investicij v Slovenskih železarnah je povedal, da so med delovnimi organizacijami glede investicijske potrošnje precejšnje razlike. Največ investicijskih sredstev so koristile Železarna Ravne, Veriga, Plamen in Tovil, ostale, zlasti Železarna Jesenice, pa bistveno pod planom. Podroben pregled bo objavljen v eni prihodnjih številk Železarja (op. ured.).
4.	sklep: Delavski svet SOZD SŽ sprejema poročilo o izvajanju investicij v Slovenskih železarnah v I. polletju 1983.
K-4 O deviznem poslovanju Slovenskih železarn in o združevanju sredstev za razvoj črne metalurgije v SŽ, je poročal Belej. Pismeno gradivo je bilo poslano z vabilom za sejo. Kratka analiza poteka izvoza in ocena do konca leta 1983 v Slovenskih železarnah je bila predložena na seji. Povedal je, da več ali manj v vseh delovnih organizacijah v SŽ zaostajamo za izvozom in to za planom, kot tudi v primerjavi z lanskoletnimi rezultati. Zaostajanje velja za konvertibilno in za klirinško področje. Združevanje sredstev s porabniki jekla je bilo realizirano v sedmih me-’ secih letošnjega leta skoraj v višini celega lanskoletnega združevanja. Problematična je bila sicer oskrba teh porabnikov s surovinami in reprodukcijskimi materiali, vendar bomo to tekom naslednjih mesecev razrešili.
5.	sklep: Delavski svet SOZD SŽ sprejema poročilo o deviznem poslovanju Slovenskih železarn.
6.	sklep: Delavski svet SOZD SŽ sprejema poročilom združevanje sredstev za razvoj s strani kupcev za obdobje januar-avgust 1983.
Ob praznovanju krajevnega praznika Štore je bila na osnovni šoli svečana prireditev skupaj s predstavniki KS Štore in DO Železarne Štore, kjer so šestim našim sodelavcem podelili državna odlikovanja.
Med njimi je tudi tov. Olga Mastnak - vodja področja za sisteme delitve osebnih dohodkov iz Delovne skupnosti za kadre in splošne zadeve.
V razgovoru z njo je nastal tale zapis: Tov. Olga je v naši DO zaposlena od leta 1950, to je 33 let. Opravljala je različna dela s področja osebnih dohod-
Olga Mastnak -dobitnica državnega odlikovanja
kov. Na področju nagrajevanja dela 25 let, vodja tega področja je približno 15 let.
Rodila seje v Proseniškem v Šentjurski občini. Kar 10 let je iz tega kraja hodila na delo v železarno peš. Bilo je eno uro hoda v eno smer. Po uvedbi delavskih avtobusov je bil ta napor odpravljen. Sicer se je nato Olga preselila v Celje, živela nekaj let tam, nato pa seje zopet vrnila v svojo šentjursko občino, kjer stanuje že 7 let. Med vsem tem časom se je dopolnilno izobraževala in izredno doštudirala I. stopnjo VEKŠ.
GLEDE NA DOLGO DELOVNO DOBO V TEM KOLEKTIVU ME ZA" NIMA, KAJ MENIŠ, KAKŠEN KOLEKTIV SMO?
»Kar dosti nas je tu zaposlenih. Sam kolektiv se je v teh letih zelo spremenil. V prvi polovici mojega službovanja je bilo več medsebojnega delovnega povezovanja. Pomembnejši nam je bil
Delo samoupravnih organov
7. sklep: V koordinacijski odbor po samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev za ravzoj črne metalurgije v slovenskih železarnah se imenujejo naslednji člani:
-	Igor URŠIČ
-	Andrej CETINSKI
-	Boris BREGANT
-	Jelka VID ALI
-	Dušan BURNIK
-	Srečko SENČIC
-	Gvido KACL
-	Jože ŽUNEC
Namestnike predlaganih
SOZD Slovenske železarne Interna banka SŽ Železarna Jesenice Železarna Jesenice Železarna Štore Železarna Štore Železarna Ravne Železarna Ravne
članov naj bi delovne organizacije izvolile same.
K-5 V zvezi s stališči in usmeritvami, sprejetimi na 1. problemski konferenci ZKS v SOZD Slovenske železarne, je poročal Kunc. Pismeno gradivo je bilo poslano z vabilom za sejo, pismeni predlog imenovanja delovnih skupin pa je bil predložen na seji.
8. sklep: Zadolži se poslovni svet SOZD SŽ v sestavi:
Igor URŠIČ Peter KUNC Marjan BELEJ Andrej CETINSKI Boris BREGANT Gvido KACL Dušan BURNIK Pavel NOČ Franc MLAKAR Anton JELENKO Janez BRANK Alojz PREŠERN
KPO SOZD SŽ
KPO SOZD SŽ
KPO SOZD SŽ
INTERNA BANKA SŽ
ŽELEZARNA JESENICE
ŽELEZARNA RAVNE
ŽELEZARNA ŠTORE
VERIGA LESCE
PLAMEN KROPA
ŽIČNA CELJE
TOVIL LJUBLJANA
METALURŠKI INŠTITUT LJUBLJANA
da pripravi in predloži delavskemu svetu v roku, kot je predvideno v stališčih in usmeritvah L problemske konference ZKS v Slovenskih železarnah, osnove dolgoročnega razvoja SOZD Slovenske železarne ter predlog organiziranja poslovne skupnosti za medsebojno plansko in drugo sodelovanje.
9. sklep: Imenuje se delovna skupina za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o enotnih merilih in kriterijih za oblikovanje dohodka in čistega dohodka v SOZD SŽ, v sestavi:
FILIP ROŽANC RAFAEL PENIC OLGA MASTNAK VLASTA GRJOL ANDREJ CETINSKI IGOR URŠIČ
ŽELEZARNA RAVNE, vodja ŽELEZARNA JESENICE, član ŽELEZARNA ŠTORE, član TOVIL LJUBLJANA, član INTERNA BANKA SŽ, član KPO SOZD SŽ, član
Deseti sklep se nanaša na imenovanje komisije za benificirano zavarovalno dobo, kar pa smo že objavili v 19. štev. Železarja. (op. ured.)
K-6b V zvezi s sprejemom pokroviteljstva SOZD Slovenske železarne nad razvijanjem in ohranjevanjem tradicij Prešernove brigade je Trudnova poročala, da je izvršilni odbor na svoji 9. seji dne 26. 7. 1983 ponovno obravnaval predlog za sprejem pokroviteljstva in predloga delavskemu svetu, da pokroviteljstvo sprejme.
Sprejet je bil naslednji
11. sklep: Delavski svet SOZD SŽ sprejema predlog za prevzem pokroviteljstva SOZD Slovenske železarne nad razvijanjem in ohranjevanjem tradicij Prešernove brigade s tem, da se prispeva v ta namen 30.000,00 do 50.000,00 dinarjev; pripraviti pa je potrebno poseben sporazum, ki bo opredeljeval konkretneje medsebojne pravice in obveznosti.
skupen cilj. Nismo se pri vsakem delu spraševali in si delili na »moje in tvoje delo«. Več sodelovanja je bilo čutiti. Nismo bili potrošniško usmerjeni kot danes. Reči pa je treba, da glede sodelovanja in vlaganja naporov za dosego skupnega cilja v teh težkih časih zopet postajamo veliko homogenejši kolektiv. In složnost je v teh težkih trenutkih zelo pomembna, saj bomo laže prebrodili težave, od česar bomo imeli prav gotovo vsi koristi.«
PRIJETNA DOŽIVETJA?
»Pravzaprav jih je veliko, takšnih drobnih. To, da sem prejela veliko priznanje, pa bo gotovo najlepše doživetje in spomin na ta kolektiv.
Tudi gospodarski rezultati naše DO me spravijo v razpoloženje. Ko zaznaš, daje ta DO vsa leta bila v okviru SOZD SŽ na zadnjem mestu po osebnih dohodkih, in napredek v 1983. letu, ko smo že vse te mesece po povprečnem osebnem dohodku na prvem mestu, te resnično obdaja občutek velikega zadovoljstva. To še predvsem zato, ker dosegamo takšne delovne rezultate, da lahko z njimi opravičujemo osebne dohodke.«
DOBRO POZNAŠ NAŠO GOSPODARSKO SITUACIJO ZNOTRAJ DO IN NAVZVEN. KAJ MENIŠ, KAKŠNA PRIHODNOST SE NAM O-BETA?
»Menim, da bomo le z dobrim delom imeli še naprej dobre in še boljše rezultate. Do njih pa ni bližnice. To moramo vedeti vsi!«
TVOJE DELO JE SPECIFIČNO, PREDVSEM ČE UPOŠTEVAMO ŠE TO DOLGOLETNO OBDOBJE DELA NA PODOBNIH NALOGAH. KAKO TO PREŽIVLJAŠ?
»Resje, človek se počasi nekoliko utrudi. To področje dela je gotovo izpostavljeno. Hitro se lahko komu zameriš, vendar nikoli ne smeš tega jemati osebno, spremljati te mora to, da je pač narava dela takšna. Sicer pa lahko rečem,
da z vsemi dobro sodelujem in ni bilo posebnih situacij.«
ORGANIZIRANOST PODROČJA ZA SISTEME DELITVE OSEBNEGA DOHODKA JE V REDU ALI NE?
»Formalno zadostuje, dejansko pa na tem področju manjka en delavec -strokovnjak z ustreznim visokošolskim profilom, predvsem za področje vrednotenja del in nalog. Napori za pridobitev takšnega sodelavca so že dolgo prisotni, vendar za to delo ni interesa. Prav zaradi specifičnosti tega dela, kjer je velika izpostavljenost, kot sem že omenila, se ustrezni delavci raje odločajo za druga dela in naloge.«
OLGA JE PREJELA DRŽAVNO ODLIKOVANJE »RED DELA S SREBRNIM VENCEM«.
Prejela ga je za svoje aktivno družbe-no-politično delo in kot priznan strokovnjak na zahtevnem področju razvoja in uveljavljanje sistema razporejanja osebnih dohodkov v ŽŠ in za svoje napore za razvoj te službe. Ta služba je nastajala in se razvila na njeno pobudo.
Tovarišica Olga je vzgledna delavka, ki sije z zavzetim delom, samoizobraže-vanjem in družbeno aktivnostjo pridobila visok strokovni nivo, ob tem pa je na enem od najzahtevnejših delovnih in samoupravnih področij veliko prispevala k uresničevanju idej nagrajevanja po delu. Njen prispevek se odraža v Železarni Štore kot tudi v občini, SOZD SŽ in v okviru panoge črne in barvne metalurgije.
TOV. OLGA, ZA TVOJE DELO SE ČESTITKI PRIDRUŽUJEMO VSI, ŽELIMO TI ŠE NADALJNJIH USPEHOV IN S TABO SKUPAJ ŽELIMO, DA BI SE URESNIČILA TEŽNJA ZA PRIDOBITEV STROKOVNEGA SODELAVCA, KI BI TE NEKOLIKO RAZBREMENIL IN SI PRIDOBIVAL IZKUŠNJE IN ZNANJE ZA NADALJNJI RAZVOJ TEGA ZELO POMEMBNEGA PODROČJA.
Ana T.
S popotovanja po Sovjetski zvezi
(nadaljevanje)
Rusko metropolo smo zagledali okoli poldne tretjega dne potovanja. Da se približujemo velikemu mestu smo opazili že nekaj ur prej, predvsem po dačah, ruskih počitniških hišicah, ki so se vrstile ob železniški progi v nedogled. Na vsaki gozdni jasi, ob potokih ali jezerih smo videli prava naselja preprostih lesenih hišic, stisnjenih drugo k drugi. Dača je praktično edina možnost sovjetskega državljana, da se v dela prostih dneh umakne mestnemu vrvežu, ni pa pretirano draga, od dva do tri tisoč rubljev z vsemi davki in prispevki. Nekaj težav je le z oskrbo v teh vasicah dač, saj trgovskih ali gostinskih objektov ni.
S Kijevske železniške postaje, ene med devetimi v Moskvi, smo se skozi
mestno središče z avtobusom odpeljali do našega hotela Turist, se nastanili, pokosili v bližnji Lovski restavraciji, nato pa odšli na organiziran ogled mesta.
Moskva, z več kot osem milijonov prebivalcev, leži na močvirnatem valovitem zemljišču ob reki Moskvi. Zgrajena je koncentrično. Središče je Kremelj, strogo mestno jedro zapira krožna ulica Vrtni prstan, širši center obkroža železniška proga, celo mesto pa okoli 3 km dolga Moskovska krožna avtomobilska cesta. Glavne ulice potekajo iz središča navzven, povezujejo pa jih prečne. Tako kot je že sama Sovjetska zveza za naše pojme ogromna, je tudi v njenem glavnem mestu ogromno vse, kaj je mlajše kot sto let: višina in širina (Nadaljevanje na 6. strani)
Razstava znanstveno-gospodarskih dosežkov ZSSR v Moskvi (foto Melanšek)
Ob dnevu topništva
»Dobro se sječam te noči, kakvu nikad nišam vidio čak ni na filmu. Sa Makljena smo otvarali neprekidno paljbu. Ogroman prostor bio je sav u plamenu. Naše haubice su tukle sve do usijanja cijevi. Ni-jemci su bili iznenadjeni žestinom naše artiljerijske vatre i gotovo nisu smjeli da se jave sa svojim topovima. Sliku te noči i sjaj te vatre, nikad neču zaboraviti.«
(TITO, o bitki na Neretvi 1943.)
Prve partizanske salve, izstreljene iz topovskega orožja pred 42. leti, so močno odjeknile v nadaljnjem razvoju našega narodnoosvobodilnega gibanja, kot tudi med prebivalstvom teh krajev, kateri je s tem dogodkom doumelo še močnejšo in učinkovitejšo borbeno moč narodnoosvobodilne vojske proti okupatorju in domačim izdajalcem. Z razplamtevanjem NOB se razvija in izoblikuje tudi nov rod naše armade. 7. oktobra 1941 so enote odreda narodnoosvobodilnega gibanja iz Čačka zaplenile prvo baterijo sovražnikovih topov in z njimi uspešno tolkle okupatorjevo letališče v Kraljevu, pri čemer so jim zadali velike izgube; po odloku vrhovnega komandanta maršala Tita se tako 7. oktober vsako leto proslavlja kot Dan topništva naših oboroženih sil.
Razvojna pot našega topništva bi se lahko razdelila v štiri časovna razdobja: formiranje partizanskega topništva v odredih in brigadah od začetka vstaje do novembra 1942. leta; od formiranja divizij in korpusov do kapitulacije Italije; od kapitulacije Italije 1943. leta do osvobojenja Beograda in do konca vojne. Z zaplenjenim sovražnikovim orožjem so se v partizanskih odredih in drugih enotah NOB Jugoslavije tvorile topniške enote - oddelki, vodi, baterije v brigadah in divizijah ter topniške divizije, a pred koncem vojne še topniške skupine za podporo enot večjega združenega sestava.
S popotovanja po Sovjetski zvezi
(Nadaljevanje s 5. strani)
zgradb, širina cest, velikost spomenikov, muzejev, galerij, razstavišč, parkov in končno tudi politično obarvanih transparentov in svetlobnih napisov.
Očitno je, da Sovjetom prostora ne pri-mankuje. Ta sodobna Moskva ima svojo lepoto in eleganco, pravi čar in patino preteklosti pa ji daje množica starih, pisanih in odlično ohranjenih zgradb, od Kremlja do palač, cerkva in katedral.
Katja, nač vodič, nas je peljala skozi ožje mestno središče do hotela Ukrajina, enega izmed sedmih nebotičnikov s stolpiči na vrhu. V to skupino zgradb iz obdobja Stalina spada tudi Univerza Lomonosov. V hotelski menjalnici smo skušali menjati naš denar za rublje. Menjati se sicer da, vendar zelo slabo. Za sto dinarjev dobiš okoli 87 kopejk, toliko pa stane škatlica cigaret ali navaden svinčnik. Da bi domačini zamenjali dinarje »pod roko« niti pomisliti ni mogoče. Naš sprehod smo nadaljevali do Univerze Lomonosov na Leninovih gričih. Nekoliko dvignjeno desno nabrežje Moskve, s prelepim razgledom na mesto in centralni stadion »V. I. Lenina«, je za moskovske mladoporočence poleg Spomenika neznanega junaka ob kremeljskem obzidju, kamor polagajo cvetje, prva pot po obredu pred matičarjem. Bila je sobota, tako da smo si lahko ogledali neformalni obred fotografiranja pred panoramo Moskve in pitje šampanjca parov, ki so s poročnimi pričami prihajali in odhajali kot na tekočem traku. Med gledalci so se slišali vzdihi, ali ob spominih, pričakovanjih, lepoti in elegantnosti parov ali zaradi šampanjca, ki ga nismo bili deležni, pač nisem ugotavljal.
Ogled mesta smo Slovenci nadaljevali po večerji in v lastni režiji. Podali smo se na ogled podzemske železnice in Rdečega trga. Moskovski metropoliten imenovan po Leninu, skrajšano metro, je zgrajen v moskovskem in ruskem slogu. Za osnovo ima krožno progo z dvanajstimi postajami, torej četrti prstan Moskve, sedem prečnih linij pa povezuje moskovske rajone po dolgem in počez. Ruski slog metroja pa izkazujejo postaje. Vse, ki so grajene pred drugo svetovno vojno, med njo ali nekal let po njej, so razkošne, grajene iz raznobarvnih kamnov in marmorjev, okrašene z
Na položaju
V	preteklih 42. letih razvoja so bile usposobljene mnoge generacije izvrstnih topničarjev, zgrajeni novi poligoni, kasarne, kabineti in šole, opremljene z najsodobnejšimi učili z elektronskimi sistemi. Naše topništvo je v tem obdobju doseglo velike rezultate. O tem pričajo tudi letos, kot že predhodna leta, številna odlična in zelo dobro izvedena borbena streljanja, preizkus borbene sigurnosti, uspešno izvedene taktične vaje, zelo kvalitetna vzgoja, krepitev kohezijske moči vojnih kolektivov in nadgradnja materialne baze obveznosti. Vse to so rezultati, s katerimi pripadniki topniških enot naše armade letos .pričakujejo svoj praznik - Dan topništva.
To nam dokazuje, da so naše topniške enote osvojile koncepcijska načela uporabe topništva v sodobnih pogojih, usklajena z originalno doktrino in zasnovo splošne ljudske obrambne vojne. Tehnična opremljenost, odločnost in borbena pripravljenost naših topniških enot predstavljajo danes najsodobnejši rod vojske, kije sposoben, da z drugimi rodovi in strukturami SLO izvrši najsložnejše namenske naloge. Kot rod vojske se topništvo vse bolj krepi, tako organizacijsko kot materialno in kadrovsko, ter tvori močno in nezamenljivo moč ognjene pomoči, sposobno, da z natančnim, usmerjenim in učinkovitim ognjem podpira borbena dejstva združenih in taktičnih sestavov v raznih situacijah, pod težkimi vremenskimi in terenskimi pogoji raznovrstnih predpostavk.
Pripadniki topniških enot naših osvobodilnih sil so lahko zato ponosni na rezultate, ki sojih dosegli letos preko tekmovanja »Izbiramo najboljšo enoto v JLA«. Topničarji so svoje obveznosti in naloge dokazali in potrdili pri izvrševanju na-jsložnejših nalog na številnih vajah, poligonih, samostojno in v sestavi združenih enot, skupaj s teritorialnimi enotami in ostalimi strukturami splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Naša domača industrija je opremila in opremlja topniške enote armade in teritorialne obrambe s topniškim in raketnim orožjem potrebnih dometov in ognjene moči, a zlasti za posodabljanje protitankovskega topništva z vsemi vrstami mu-nicije in raket z radarsko in lasersko tehniko, optičnimi in drugimi sodobnimi instrumenti in sredstvi, ki se jih poslužujejo. Danes se naši topničarji poslužujejo v pripravi za borbena streljanja najsodobnejših načinov priprave elementov, tako posrednih kot tudi neposrednih streljanj, na katerih tako aktivni kot tudi rezervni sestavi prikazujejo svoje strokovne sposobnosti in kvalitete. Sodobna osnova pouka in vzgajanja, s katero danes razpolagajo naše topniške enote, je zelo važen či-nitelj pri napredku namena vzgoje in pri vsem tistem, kar je doseženo in se dosega pri planu krepitve borbene gotovosti in moralno političnega stanja.
Rezultati, ki so jih dosegle naše topniške enote v zvezi s praznikom - Dnevom topništva, niso končni. Tekmovanje »Izbiramo najboljšo enoto v JLA« še naprej traja, dokler se ne bo na koncu leta za Dan armade zvedelo, kdo je najboljši. Vse to nam govori, da naši topničarji, kot tudi pripadniki drugih rodov in služb, vlagajo največje napore, kot so to počele že predhodne generacije naših topničarjev za izbor najboljših. Sodobne zahteve in naloge, ki jih opravljajo topničarji, zahtevajo od vojakov in starešin visok nivo strokovne usposobljenosti in vztrajnosti. Zato je težišče njihovih aktivnosti tudi letos usmerjeno na nadaljnji razvoj kvalitete pouka in izobraževanja, v bitko za obvladovanje vrhunskega znanja za vse boljše rezultate, borbeno sigurnost in moralno-politično enotnost svojih vrst.
S.	Nikolič, kap. I. razreda
Proslavili smo krajevni praznik
V	dnevih pred in po 17. septembru, ko naš kraj Štore »uradno« praznuje svoj praznik, se je v njegovo počastitev zvrstilo precej športnih, gasilskih, kulturno-zabavnih in drugih prireditev. V tem članku opisujem nekaj - za širši krog bralcev - najbolj zanimivih shodov ali srečanj.
SPRETNOSTNE IGRE
Aktiv v Laški vasi, ki deluje v okviru štorskega TVD - Partizana, je igre skupaj z matičnim društvom letos priredil že drugič. Na igrišču ob brunarici v »Žlajfi« se je zbralo čez 300 ljudi iz vseh območij KS pa tudi od drugod (demantiram torej novico, ki jo je priobčil časopis DELO, napisal pa dotični J. K., da je bilo na igrah zbranih 1000 ljudi; neresnično vest so ljudje v anonimnih telefonskih razgovorih naprtili meni).
Lepa, sončna, zadnja avgustovska sobota. Klopi pod bori, smrekami, bukvami, sicer last TEHARSKIH GASILCEV (radodarno so jih posodili), so bile polno zasedene, prav so prišli tudi štori, mah, ali pa so ljudje enostavno stoje gledali triin-
mozaiki, freskami, skulpturami in drugimi dosežki upodabljajoče umetnosti. Nekatere med njimi so posvečene sovjetskim narodom ali republikam, druge zgodovini, tretje umetnosti. Novejše postaje so grajene enostavno in funkcionalno, vendar lično in okusno. Za pet kopejk, kolikor plačaš za pristop na postajo metroja, še lahko voziš na vseh progah in kolikor dolgo hočeš, dokler se ne vrneš na piano. Vožnja je hitra in udobna, čakanja praktično ni.
Po več kot dveurnem pohajkovanju smo zapustili moskovsko podzemlje in se napotili na Rdeči trg. Kljub pozni uri, bilo je že več kot 22.00, je sonce šele zahajalo. Dnevna svetloba ob tako pozni uri ni posledica zemljepisne širine, temveč sovjetskega uravnavanja časa. Glede na sončno uro imajo v vseh časovnih pasovih v ZSSR čas pomaknjen za dve uri naprej. Tako sonce vzide poleti okoli šestih, zaide pa nekaj po desetih zvečer. Temu je prilagojen tudi delovni čas. V Sovjetski zvezi se delavnik prične ob osmih, konča pa ob 16.30. Trgovine pa imajo delovni čas bolj nam ko Sovjetom prilagojen. Odpirajo se med osmo in deseto, odvisno od vrste, večina jih ima opoldanski odmor, zapirajo pa ob osmih zvečer, nekatere še celo prej. Gostinci, kolikor jih sploh je, in v restavracijah zapirajo najkasneje ob 22.00, razen nekaj izjem v hotelih najvišje kategorije, ki so namenjeni tujcem, plačuje pa se v devizah. Po sončnem zahodu se lahko poleti le sprehajaš ali pa sediš doma oziroma pri prijateljih.
Ulice, predvsem pa Rdeči trg, so bili polni sprehajalcev, domačinov in turistov. Med domačini so prevladovali mladi, v manjših skupinah ali parih, najpogosteje ločeno po spolih. Tako so bili pogledi usmerjeni ne le v lepote kremeljskih palač in zvonikov v zahajajočem soncu, temveč predvsem vrstnikom in vrstnicam. Dekleta so v tem spogledovanju prednjačila, tudi tujci -turisti smo prišli na svoj račun. Vse oči so bile uperjene v eno smer, v zamenjavo častne straže pred Mavzolejem Lenina, le ob vsaki polni uri, ki jo označi zvon na kremeljskem Odrešenikovem stolpu; bitje tega zvona je moč slišati vsak dan v programu Radia Moskve.
(se nadaljuje)
polurno dogajanje na prizorišču. Čeprav je šlo pol za šalo pol za res (igre sta sodila tovariša Veber in Kaluža), je bilo važno zasesti kakšno od prvih treh mest in s tem dobiti v dar pokal. Vse nastopajoče ekipe so dobile priznanja in velik hlebec domačega kruha s klobaso. Pesem in ples ob dobrem domačem ansamblu sta trajala potem do jutranjih ur, domačinke Anica, Manca, Marija in druge pa so poskrbele za želodce gostov.
Ekipe so se uvrstile takole: med pionirji so bili najboljši iz Prožinske vasi, sledili so mladi Pečovčani, tretje mesto je zasedla Laška vas in četrto Lipa.
Starejši: L Laška vas, 2. Kompole, 3. Pečovje, 4. mesto sta si podelili »Pipini-čevi« postavi Lipa in ŽŠ in 6. je bila Prožinska vas.
Glavno obeležje praznika Štore 17. septembra, dneva, ko je leta 1950 prvič zasedal delavski svet Železarne, je dala svečana proslava, ki sojo imeli delegati krajevne skupnosti skupaj s člani del. sveta tovarne v štorski osnovni šoli dan pred praznikom. Navzoči so bili najvišji predstavniki vodstvenega, samoupravnega in družbeno-političnega življenja kraja in tovarne, organizacij in ustanov, med njimi tovariši in tovarišice Burnik, Senčic, Čagalj, Potrata, Mimik, Zapušek, Žohar, Kramer, Ocvirkova, Leskovšek, Hmšovar in drugi. Občinsko skupščino je zastopala tovarišica Anka Aškerc, kije podelila državna odlikovanja šestim zaslužnim delavcem Železarne Štore: Godec Martinu, Koštomaj Stanku, Mastnak Olgi, Pišek Alojzu, Tomažin Dominiku in Iskrač Alojzu.
Po izvedenem kulturnem programu pionirjev štorske osnovne šole in podelitvi odlikovanj predsedstva SFRJ sta predsednika delavskega sveta in sindikata Železarne, tovariša Čagalj in Potrata, izročila 27 delavcem TOZD in DS INTERNO PRIZNANJE SAMOUPRAVLJALCA. Ob koncu svečanosti sta predsednika skupščine KS in sveta skupščine KS, Zapušek in Žohar, podelila PRIZNANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI 14 krajanom in dvema organizacijama za dolgoletno aktivnost. Priznanje so dobili: Senica Martin, Plahuta Mihael, Doberšek Marjan, Janžekovič Srečko, Golob Jože, Kaluža Ladislav, Lamut Marija, Sivka Drago, Grmek Jože, Križnik Tončka, Vidic Zvone, Holcinger Karl st., Golež Ivan, Zdravstvena postaja Štore, Ribiška družina Voglajna in Kragelj Jože.
TEKMOVANJA v raznih panogah so bila v KS v dnevih pred in po prazniku. Pomerili sta se ekipi Štore »Levi« in »Desni breg« v ribolovu, ribe pa so imele rajši tekmovalce iz . . . brega in jim omogočile zmago. Strelci so organizirali odprto prvenstvo v streljanju z zračno puško za najboljšega strelca Štor (brez prve tekmovalne garniture znanih štorskih strelcev). Laskavi naziv prvaka je osvojil BRAČKO DANIJEL.
Zelo aktivno gasilsko društvo Prožinska vasje v čast krajevnemu prazniku organiziralo gasilsko tekmovanje, ki se gaje udeležilo sedem desetin. Pri moških so imeli največ uspeha domačini, v ženski konkurenci pa Storovčanke. (O tekmovanju lovcev na Svetini pišem v posebnem sestavku.)
ZA BOLJŠO POŽARNO VARNOST
Smo v »MESECU POŽARNE VARNOSTI«, s tem pa tudi pred nalogo, da ocenimo stanje požarnega varstva v naši delovni organizaciji in na drugih področjih našega življenja. Ko ugotavljamo, kaj in koliko smo v naši delovni organizaciji storili, da bi bilo nevarnosti za nastanek požara čim manj, moramo priznati, da smo kljub nekaterim izpostavam storili mnogo manj, kot je potrebno. To potrjujejo podatki, daje bilo v devetih mesecih tega leta 76 primerov vžiga, od tega 2 primera z večjo materialno škodo (Valjarna II, Jeklarna). Največ začetnih požarov -19 je bilo v Jeklarni, 16 v Valjarni II, 19 v Livarni II, 5 v Valjarni I, po 4 primeri so bili na Elektroplavžu, v Tovarni traktorjev, Mehanični delavnici in Transportu, po 2 primera v Livarni I, Energetiki in Stanovanjsko-komunalnem oddelku, po 1 primer pa v Mehanski obdelavi, Jeklovleku, Gostinski enoti, Kontroli kakovosti in Delovni skupnosti skupnih služb.
Največkrat so gorele razne odpadne maščobe - 32 primerov, 12-krat hidravlične instalacije, 8-krat leseni podesti, - elektroinstalacije, 9-krat razni drugi odpadki, 2-krat brusilni stroj, po 1 vžig pa je nastal na transformatorju, traktorju, av-togumi, varilnem agregatu in podrasti ob železniški progi.
Vzroki za vžig so naslednji primeri:
-	brizganje tekočega železa in žlindre
-	iskre pri varjenju, rezanju in brušenju
-	pregretje stroja (Centromaskin)
-	kratek stik
-	iskre iz lokomotive
32 primerov 24 primerov 14 primerov 5 primerov 1 primer
Ob vsem tem se sprašujemo, kaj smo kot neposredni izvajalci storili na preventivnem področju. Čeprav ni mogoče preprečiti brizganja tekočega železa, moramo iz neposredne okolice odstranjevati vnetljive odpadne snovi, kajti razlita olja, mastne krpe, lesena, papirnata in druga embalaža so največkrat podlaga za nastanek požara. Tudi pomanjkljivi ukrepi pred varenjem, rezanjem in brušenjem se maščujejo, kar je še posebno prisotno ob večjih remontih.
Kako smo se obnašali v primeru začetnih požarov?
V 59 primerih so začetne požare pogasili delavci sami, kar je vsekakor pozitivno. Kljub temu se dogajajo primeri, ko delavci z nepravilnim aktiviranjem gasilnega aparata in nepravinim pristopom h gašenju otežujejo gašenje; so pa tudi primeri, ko o izpraznjenem gasilnem aparatu ne obvestijo gasilcev. - Toda o tem v naslednji številki Železarja.
UPOKOJENI
JURKOŠEK Jurij, rojen 10. 6. 1939, stanujoč Javornik 9, p. Štore. V železarni se je zaposlil leta 1962 kot transportni delavec na ekspeditu. Leta 1973 je bil prerazporejen na dela in naloge poslu-ževanje žerjava. Ta dela je opravljal vse do upokojitve.
L 8. 1983 je bil invalidsko upokojen.
MLAKAR Karl, rojen 22. 10. 1933, stanujoč Kompole 71, p. Štore. V naši DO se je zaposlil leta 1958 kot paznik Geigerja na elektroplavžu. Leta 1973 je bil premeščen v skladišče nabave na dela in naloge skladiščnika. Dela skladiščnika je opravljal vse do upokojitve.
L 8. 1983 je bil invalidsko upokojen.
MULEJ Alojz, rojen 23. 5. 1927, stanujoč Teharska 22, p. Celje. V Železarni se je zaposlil leta 1949 kot elektrikar v elektroobratu. Skozi vso delovno dobo je delal v elektroobratu kot elektrome-hanik, dežurni elektrikar, skupinovod-ja, starejši specialist in nazadnje je opravljal najzahtevnejša elektro vzdrževalna dela na el. napravah.
15.	8. 1983 je bil redno upokojen.
ŠEŠKO Franc, rojen 22. 2. 1930, stanujoč Cankarjeva 9, p. Celje. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1948. Po od-
služenju vojaškega roka se je ponovno zaposlil v naši DO kot zankar v valjarni. Leta 1969 je prekinil delovno razmerje zaradi poklicne rehabilitacije in se leta 1971 ponovno zaposlil v železarni kot poslovodja skladišča v komerciali. Ta dela je opravljal vse do upokojitve.
2. 8. 1983 je bil invalidsko upokojen.
GAJŠEK Vladimir, rojen 4. 7. 1932, stanujoč Prožinska vas 98. p. Štore. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1949. Po odsluženju kadrovskega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO v valjarni kot ravnalec na grobi progi. V valjarni je opravljal še dela dvigalca fine proge, dvigalca predproge in valjarja. Opravljanje »bolj zahtevna valjarska dela« je opravljal vse do upokojitve.
2. 8. 1983 je bil redno upokojen.
GRLIČ Ulja, rojen 13. 8. 1936, stanujoč Štore 75. V železarni se je zaposlil leta 1978 kot vzdrževalec proge v obratu za vzdrževanje transportnih sredstev. V istem obratuje opravljal še dela ključavničarja in varilca.
16. 8. 1983 je bil invalidsko upokojen.
ARZENŠEK Stanislav, rojen 27. 7. 1926, stanujoč Vodice 8, p. Šentjur. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1947 pa do 1954. Ponovno sije pridobil lastnosti delavca naše DO leta 1972 kot pomočnik ponovčatja v jeklarni. Leta 1979 je bil premeščen v valjarno I na dela in naloge valjarja, katera je opravljal vse do upokojitve.
16. 8. 1983 je bil invalidsko upokojen.
Dopisujte v Štorski zelezar
POSTANITE
NAŠ
DOPISNIK
Kadrovske vesti
SLOVENSKE ŽELEZARNE ŽELEZARNA ŠTORE R. O.
V mesecu septembru so bile v naši delovni organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Vrabec Damir, KV rezkalec - TT ob-delovalnica; Tovornik Branko, NK delavec - TT montaža; Makne Boris, KV strugar - MO litina; Syla Avdulah, NK delavec - valjarna I; Stanič Nedeljko, KV livar kalupar - livarna II; Syla Rifat, NK delavec - valjarna I; Koron Zlatko, KV prodajalec tehnične stroke - TT montaža; Vlahovič Željko, KV rezkalec
-	MO litina; Ograjenšek Renato, KV rezkalec - MO orodjarna; Plank Štefanija, NK delavka - livarna II; Scehalli Nazmi, NK delavec - valjarna I; Petek Metka, VS dipl. ekonomist - DS za finančno rač. posle; Eminič Izet, KV livar kalupar
-	livarna I; Jovič Dušan, NK delavec -valjarna I; Varjačič Milan, KV strojni ključavničar - MO valji; Karič Dedo, NK delavec - el. plavž; Sinanovič Sinan, KV avtomehanik - jeklarna; Muminovič Ramo, NK delavec - valjarna II; Kroflič Alfonz, KV voznik avtomehanik
-	TT montaža; Guček Ivan, NK delavec -TTobdelava; Košec Venčeslav, KV avtomehanik - TT montaža; Erdič Hasib, NK delavec - livarna I; Bezjak Stjepan, KV strojni ključavničar - mehanična del.; Boršič Mladen, KV strugar - MO valji; Telebar Franjo, KV strugar - MO valji; Alukič Smail, KV strojni ključavničar - livanja I; Jovič Rado, NK delavec
-	livarna I; Hriberšek Anton, KV valjavec - valjarna II; Vajdec Samo, VŠ ing. strojništva - DS PP; Zupanc Rajko, KV strugar - MO valji; Šajn Miran, KV obratni elektrikar - elektroobrat; Jazbec Marjana, KV prodajalka - livarna II; Kopranovič Stanimir, PK voznik viličarja - livarna II; Ristič Milorad, NK delavec - livarna II; Radakovič Ilija, NK delavec - jeklarna; Ristič Duško, NK delavec - elektroplavž; Požek Ciril, KV strojni ključavničar - VTS; Božiček Bojan, SS strojni tehnik - valjarna II; Čehovin Bojan, KV elektromehanik -elektroplavž; Špiljak Nevenko, KV strojni ključavničar - valjarna II; Lisec Jože, NK delavec - jeklovlek; Pleško Mladen, KV strugar - MO valji; Prelož-nik Marjan, KV prodajalec tehnične stroke - skladišče nabave; Dizdarevič Esma, NK delavka - komunala; Žnidar Jože, KV mehanik kmetijskih strojev -TT montaža; Sovič Jožo, KV mizar - valjarna I; Antlej Breda, NK delavka -GKSG; Tacer Stanislav, NK delavec - livarna II; Jotanovič Vid, PK premikač -transport; Potočnik Kristina, NK delavka- komunala; Mujkanovič Mihael, KV monter vodovodnih naprav - mehanična delavnica; Drame Irena, SS vrtnarski tehnik - DPG.
Iz JLA so se vrnili:
Vrhovšek Branko, KV vozni ličar -TT montaža; Vuleta Mladen, KV strojni ključavničar - mehanična delavnica; Benko Vilijem, KV strugar - MO valji; Zeme Silvester, NK delavec - elektroplavž; Jesenko Marjan, KV valjavec - valjarna II; Antolin Boris, KV strojni ključavničar - valjarna II; Jurišič Veljko,
NK delavec - jeklarna; Perc Bojan, NK delavec - TT montaža; Volf Roman, NK delavec - livarna I; Javornik Edvard, KV rezkalec - MO litina; Jeranko Igor, KV elektromehanik - elektroobrat; Goričan Rudolf, KV strojni ključavničar -jeklarna; Sivka Silvo, KV valjavec profilov - valjarna II; Pantelič Milenko, KV valjavec - valjarna II.
V JLA so odšli: Lončar Željko, KV strojni ključavničar - Jeklovlek.
Zaradi kršitve delovnih obveznosti so odšli:
Muškotevc Ivan, NK delavec - jeklovlek; Dabič Nevenko, NK delavec - livarna II; Pipan Andreja, maturant gimnazije - DPG; Salihi Selman, NK delavec - jeklarna; Videc Alojz, NK delavec
-	služba zavarovanja; Skenderovič Mu-min, NK delavec - livarna I; Zorko Alojz, PK voznik viličarja - livarna II; Džukič Željko, NK delavec - livarna II.
Z rednim odpovednim rokom so odšli:
Kuner Roman, KV finomehanik -jeklovlek; Urleb Jože, SS strojni delovodja - kontrola kakovosti; Drobinc Franc, žerjavovodja- Livarna II; Biščan Dragu tin, PK brusilec - livarna II; Ošlak Roman, KV voznik avtomehanik - TT montaža; Užmah Ervin, KV jedrar - livarna II.
Sporazumno s podjetjem je odšel Petrušič Stamenko, SS strojni tehnik - TT.
V poskusni dobi so odšli:
Jager Matjaž, SS strojni tehnik - jeklovlek; Hrženjak Franjo, NK delavec -livarna II; Dabič Milodrag, NK delavec
-	livarna II; Lazič Nevenka, NK delavka
-	komunala.
Po izteku pogodbe so odšli: Ka-
menšek Petra, maturant gimnazije -, DPG; Drame Irena, vrtnarski tehnik -DPG; Selčan Andrej, strojni tehnik -Jeklovlek.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Tadžič Hamdija - livarna I; Zupanc Marjan - skladišče prodaje; Arzenšek Vojko - DS za finančno rač. posle; Majic Zdenka - GKSG; Glas Željko - Transport; Čretnik Stanko - mehanična del.; Gastarski Kiril - Valjarna I, Videc Marjan - mehanična del., Bombek Franc -VTS, Zajc Branko - el. obrat, Šturbej Leopold - MRA.
Vsem želimo obilo družinske sreče.
Naraščaj v družini so dobili:
Lubej Zdravko - projektivni biro; Gajšek Boško - mehanična delavnica; Timpram Milan - mehanična del.; Pukl Kristjan - EO; Ocepek Franc - energetika; Maksimovič Mirko - livarna I; Žohar Niko - TT; Zidar Štefan - TT; Lipar Branko - Valjarna II; Bračko Janez - el. obrat; Iskrač Alojz - Plavž; Antolič Miroslav - Jeklarna; Žgur Srečko - KK; Vodopivec Franc - PP; Pertinač Drago
-	el. obrat.
Vsem iskreno čestitamo!
ŠTORSKI ŽELEZAR - Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - Izhaja dvakrat mesečno - Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing. Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane - odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) - Tisk: AERO Celje - TOZD grafika - Rokopisov ne vračamo.
na podlagi sklepov delavskih svetov TOZD objavlja
javno prodajo
rabljenih osnovnih sredstev:
Osnovno sredstvo	kom.	izklicna cena
1. Kolodrob 4812	1	75.415,00 din
2. Plinski razvijalci	3	19.605,00 din za 1 kom
3. Tresno sito	1	300,00 din
4. Stružnica Haessler Wolf	1	20.135,60 din
5. Stroj za rezanje navojev	1	13.500,00 din
6. Kompresor za kisik	1	9.000,00 din
7. Lokopulser	2	1.500,00 din za 1 kom
8. Rezervoar za mazut ca. 12 m3	1	1.000,00 din
9. Rezervoar za mazut ca. 15 m3	1	1.500,00 din
10. Rezervoar za mazut ca. 30 m3	1	3.000,00 din
11. Viličar ročni HRV 4	1	1.000,00 din
12. Viličar ročni HRV 4	1	2.000,00 din
13. Kosilnica ALPINA	1	2.000,00 din
14. Kontrolne ure	6	225,00 din za 1 kom
15. Bojler 1501	1	1.000,00 din
16. Fluorescentne luči	20	200,00 za 1 kom.
17. Varilni agregat	1	4.800,00 din
18. Brusilni stroj	1	1.300,00 din
19. Elektro motorji	51	100,00 do 20.000,00 din
20. Vitrina	1	200,00 din
21. Pult	2	500,00 din za 1 kom.
22. Miza navadna brez predalov	1	80,00 din
23. Mize	4	100,00 din za 1 kom.
24. Stoli	10	50,00 din za 1 kom
25. Šolska miza	1	100,00 din
26. Delovna miza	1	100,00 din
27. Obešalniki	3	30,00 din za 1 kom.
28. Cvetlično stojalo	1	30,00 din
29. Kuhinjski element DIANA	1	400,00 din
30. Fotokopirni stroj NASHUA	1	500,00 din
31. Fotokopirni stroj Xerox Rank 1000	1	15.000,00 din
32. Knjižni stroj Ascota	2	200,00
33. knjižni stroj Ascota	1	10.000,00 din
34. Pisalni stroj Ideal	1	150,00 din
35. Pisalni stroj Supermetall	1	100,00 din
36. Računski stroji	34	od 100,00 do 3.000,00 din
Javna prodaja bo 10. nov. 1983 v investicijskem skladišču Železarne Štore v Štorah ob 10.00 uri.
K licitaciji lahko pristopijo le tisti, ki pred pričetkom na blagajni deiovne organizacije položijo kavcijo v višini najmanj 10 % ocenjene vrednosti licitirancga osnovnega sredstva.
Dokazilo o položeni kavciji je blagajniški prejemek.
Čas ogleda osnovnih sredstev, ki se prodajajo na licitaciji, je eno uro pred pričetkom licitacije.
Predstavniki družbeno pravnih oseb morajo imeti pooblastilo svoje delovne organizacije.
V izklicno ceno ni vračunan prometni davek.
Spomnimo se
V Ljubljani je bila 18. septembra 1918 ustanovljena Narodna galerija. Pri ustanavljanju je sodelovala vsa Slovenija; sodelovali so ljudje različnih poklicev -gospodarstveniki, umetnostni zgodovinarji in umetniki, med prvimi slikar Rihard Jakopič in tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar, ki imata tudi največ zaslug za ustanovitev te pomembne kulturne ustanove. Praktični temelj galeriji je dal ljubljanski mestni svet z letno dotacijo za nakup umetnostnih del. Novo dobo v življenju galerije pomeni leto 1925, ko je prevzela Narodni dom in v njem že v prvem desetletju odprla svoje stalne zbirke. Po letu 1946 je Narodna galerija postala republiška ustanova ž urejenim financiranjem in redno zaposlenimi strokovnjaki.
Dopisujte v ŽELEZARJA!
ZAHVALA
Vsem, ki ste na zadnji poti pospremili mojega očeta Mlakarja Franca, se v imenu žalujoče družine iskreno zahvaljujem. Sin Franc.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega sina in brata Jožeta Zvonarja iz Grlič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in ga pospremili v njegov prerani grob ter mu v tako velikem številu darovali cvetje in vence. Posebna hvala godbi na pihala iz Železarne Štore, upravi Železarne Štore, konferenci OOS Železarne Štore, sodelavcem TOZD'mehanske obdelave, govorniku in DO Železarna Štore za denarno pomoč. Posebna hvala tudi mladincem iz Kristan Vrha, pevcem iz Rogaške Slatine, gospodu Sušcu za poslovilne besede ob odprtem grubu in vsem sosedom. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: ata, mama, brata Branko in Danilo ter sestra Alenka