Štev. 238 TRST, sredo 25. avgusta 1909. Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN —— to« ob mdeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. ijotraf FeafticiČne Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogih Oob&karn&fa v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Pofltojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-itUi, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 ntč. (10 stot-X •M-A8I 86 RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, omirtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po st. mm. Za oglase v tekst Usta do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali og.i»0i po 3 stot. beseda, naj-««aj pa 40 stot. Oglase sprejem Tnoeratni oddelek upravo .jSlainosti". — Plačuje so izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti Je moč I — NAROČNINA ZNAŠA vse leto 24 K, pol leta !2 K, 3 mesece O K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroaalna ma »*4*ljak« ladanje „EDIHOSTI ' stan* : *«le- ■■'■ Utno K 5-20, pol Ista 2 60 ■ Vsi dopisi noj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo tn rokopis! se oe vrafisjo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: alfca Giorgio Galatti 18 (Naroda) den) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorc^ja lista „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 18. PeStno-fcranUflKni ra?un It 841652. TELEFON JL 11 57. Brzojavne vesti. Kralj Edvard. MARIJINI VARI 24. Krali Edvard je bil dane« z veliko družbo, med to okrajni g'avar princ Licbtenstein in knez Kinsfcy na luncbu v samostanu Tepl. Kralj je izročil preleta Helmerju zvezdo k komtnrnem križu Viktorijinega reda. — Družba si je ogledala samoitaniko knjižnico, cerkev in park. Nova banka na Dunaju. DUNAJ 24. „Mittags-Zeitung" poroča, da se odpre v jeseni na Dunaju nova banka, za katero je vlada žo izdala predhodno koncesijo. Banka se bo imenovala „Oesterreichische Volk!w:rtjch*fti;cbe Zentralbank" in se bo pečala v p:vi »riti z agrarnim in induifrnslnim kreditom. Delniška gl&mica bo znašala 10 mii. kron v delnicah po 400 kron. Obrestna mera dunajske hranilnice. DUNAJ 24. „Extrablati" pcroča : Da-najaka hranilnica plačuie za vloge mahb pnhraLkov 4% cbreiti. Radi tega no »ložile tuli nekatere dunajske b&nse denar pri ome* r. eni hranilnici, ped imeni slamnatih mož. R*di tega je hranileici oklenila odpovedati ▼loge r znesku enega mil ona kron, z r&zlogom, da je ona sklcri^a plačevati 4°/o ravno zato, da bi pospeševala male štednje, a ne za drug' šptkulac je. Gre se za pet vlog po 100.000, 2 ti gi po 150.000 in eno za 200.000 kron, *ci morajo biti dvignjene pred koncem avgusta. Nesreča na železnici. SZATMAR MEMETHY 24, (Ogr. biro). O polnoči t*, mi d postajama Mikc.la in Haimi na odprti progi trčila skupaj dva tovorna vlak?. En zavirač je bil ubit. dva železniška uslužbenca težko in štirje lahko rarea'. Lokomotivi sta šii na kese. Vzrok ne reče ni še ugotovljen. Na mesto nesreče je o3šel poietmi vlak s pomožnimi močmi. Tajna pogodba med Kitajsko in Japonsko. BER0LIN 24 „Vo-s sche Zeitung* ima iz Petrograda poročil o, da se vile med Japonsko in K;ta eko pcgaianjaza napravo tajne vojake pegodbe. Kitajska se eborežuje zelo fnergično. V Mukd" u Ee koncentruje 22.000 mož mfanterije in 22 batr.i»jonov gorske aiti-ierije. Seveda je vss to naperjeno pr:ti Rusiji. Poneverjenje pri bolgarskem eksarhatu. SOFIJA 24. — V bolgarskem časopis u vlada veliko razburjenje radi razkriti) o zlo rabi v denarnem poslovanju bolgarskega ek«a>.hata v Carigradu. Pred kratkim sta bila poslana cd bolgar ke vlade dva finančna nadzornika v Carigrad, da bi pregledala biagaj niške knjige ekjazhuta. Na pediagi poročil, pa .ta oba uradnika odkrila take škandalozne stvari, da je »lada smatrala t interesu ugleda bolgaiske cerkve za potrebno, da je odpo klicala oba kontrolna uradika in • tem pre-prtčiia daijna odkr tja. Časopisje pa s tem sistemom ni zadovoljno in zthteva brezobzirno odkr.tje hudodelstev, skozi katero je biio bo'gariko natodno premoženje oropano za ogrooine svote. Ruska duma za zrakoplovstvo. PETR0GRAD 23. — Oktobriiti bodo predlagali v dumi, da se votira en milijon r u sijev za pospeševanje ruskega zrakoplovstva. Konkurenca zrakoplovcev na Francoskem. BETHENY 24. Predsednik Faliieres in soproga sta dospela s posebnim vlakom sem v spremstvu ministrov Briaada, Milleracda in generala Bruna, d* prisostvujeta konkurenci zrakoplov car. Bila sta navdušeno pozdrav ljeoa. Grozna eksplozija v plinarni. ŽENEVA 24. Ko ie je včeraj pripetila eksplozija, j9 nastala p? ulicah grobna pa* rika, ki se je še povečala, ko se ie čulo, da je pričakovati še druge eksplozije. Vse je bežal i, da se reši v varen kraj. Sila ekspio-zije je bila na odpiti cesti tako grozna, da je bil prevrnjen naložen voz s koajem vred, tako da je konj ležal na hrbtu, a voznik je p:'šel pa pod voz. Kako da je nastala nesreča, bo pač težko zvedeti, ka;ti v prostoru, kjer je cgenj preskočil na veliki gazometer, «o bili vsi delavci ubiti. Sodi se, da je nastala eksplozija, ko so poskušali nek mali gszome-ter. Učinek je bil grezen. Vsa sosedna poslopja so ▼ razvalinah. K sreči ni bil tudi velik< gazometer popolnoma napolnjen. ŽENEVA. 23. (ob 10. in 40 min. po roti). — Delo v plicaini je popolnoma ustav->jtnr„, tako, da ostane mesto za nekoliko Časa brez plina, Med mrtvimi se nahaja tudi fran-ctski inženir Rete Mascet iz Pariza. Na mestu cesrele so duhovniki obeh veroizpovedanj, da tolažijo ranjence in umirajoče. Doslej 10 našteli 7 mrtvih, 12 težkoranjenih io 30 lahko~anjenib. ŽENEVA 24. Neki delavec, ki je bil v trenotku eksplozije v peči za premog, je rekel, da je nastala eksplozija plioe, ker se je plin vnel po iskrah, ki «o skočile iz peči. ŽENEVA 24. — Rešilna dela na kraiu nesreče včerajšnje eksplozije plinov, so trajala celo noč. Število vseh mrtvih je 13. Med mrtvimi so 3 inženirji, 1 delovodja in 9 delavcev, koiib trupla so spravili do 9. predpol. na dan. Med mrtvimi se nahaja tudi en pariški inženir, ki je pregledoval tovarno v~hipu, ko se je izviš'la eksplozija plina, One mestne ulice, kri so bile razsvetljene skoro izključno s plinom, so bile odete zadnjo noč v temo. V kavarnah so si pomr gali s papirnatimi svetilkami. Ženska kot posredovateljica v švedskem Štrajku. STOKHOLM 24. — Včeraj predpoludne je predložila velika množica žensk vladi peticijo, v kateri «e ponujajo, da prevzamejo vlogo po sredo v&lcev med štrajkujočimi in oblastjo, povdariajoČ pri tem, da ne bi imela direktna akcija vlade nikakega uspeha. Generalni štrajk na Švedskem. STOKHOLM 24. — V nemških liitih razširjena vest, da ao se švedski industrijalci obrnili na kralja, naj posreduje med delavci in delodajalci, je popolnoma brez vsake Dodisge. STOKHOLM 24. Rešitev štrajkovakega vprašanta ni prišlo ni za korak naprej. Sicer pa vhd» isti lepi red kakor prej. Strela vdarila v zvonik. LUCCA. 24. — Med nevihto je udarila itre'a v zvonik cerkve v Gellu. Del zvonike si je zrušil in predrl cerkreao streho, vsled česar «ta bili dve ženski ubiti, 15 moških pa ranjenih. Zaboden v sodni dvorani. ČERNOVICE, 23. — Neki kmet iz Bide pri Sadegorf, imenom An.on Na^rovsci, je tožil svojo sorod^ico Ano Škoromeda radi neke dedščine.' S dišče je razsodilo proti Škorc madi. Ko je Bodnik Trečital razsodbo je Skcromeda nenadoma p:tegoila rster nož iz '(i pasa ter ga zabola Nagrovskemu v praa. Škoromedc je biia takoj aretirana. Boji med Španci in Mavri v Severni Afriki. MELILA 24. Neki topniški oddelek, ki je spremljal transport, je pričel streljati na sovražnika in mu je prizadel precejšnje izgube. Neka sovražna čets, ki je po noči prodrla caorej, da bi napadla železnica in polagala mine je imela velike i?gube vsled tega ker je mina eksplodirala že t rokah napadalcev. PARIZ 24. — Včeraj finji napad Mat rov nft Španci trampert, ki &o ga spremljale štiri stetnije, en eskadron in dve gorski bateriji, je moral biti posebno huđ. Kabiii ao napadli transport z obronko? nasproti Sidi muzi in sicer z 20 raanih krajev^ istočasno. Ša-Ie po velikih Daporih ao iih Spanci priailiii, da ao se morali umakniti. Na Španski atrani je bilo ranjenih sedem vojakov. TURČIJA. Turški notranji minister o turškem uradništvu. CARIGRAD 24. — Minister notranjih zadev Tal^at beg ae je izjavil proti nekemu časnikarju, da bo obrnil vso svojo pozornost posebno adminiatrativnim organe m ▼ pokrajini. Nadeja se, da mu ae potreči apraviti uradniški zbor na višino avoje naloge. Turški bojkot proti Grkom. CARIGRAD 24. — Minister notranjih zed-v Tbiaat beg je izjavil, da se nadeja da preneha v kratkem prct'grški bojkot On, minizter, da je že storil vse potrebne korake, da ie ustavi bojkot. Ako nanese potreba, se posluži tudi sile za obustavo bojkotnega gibanja. Obisk sultana v Petrogradu. CARIGRAD 24. — V krogih porte se govori, da povrne sultan Mohamed V. skoraj gotovo carjev obisk ▼ Petrogradu, Sultana bi spremljal sem veliki vezir, Ustaja v Jemenu. RIM 24. Neka poročilo „Agencije Štefani" pravi: Madhiatično gibanje v Jemeuu je zavzelo dne 22. t, m. naenkrat revolucijo-narni značaj, Uitaši so oa več krajih prov-zročili klanie med turškimi četami io marširaj o proti Hodejdi, Kakor se govori, je guverner zahteval ojačenj iz Carigrada in bržkone predlagal velikemu vez rjo, da se mej-tem zaprosi pomeč italijanske io angležke vojnih ladij, ki se nahajajo v Rdečem morju. Državni podtajnik za unanje stvari Pompili je nujno prosil ministra mornarice, naj odpošlje v Hodejdo eno vojno ladijo, ki bi mogla v slučaju potrebe ščititi italijanske interese. Radi tega je odplul danes zjutraj iz Adena v Hodejdo križar „Voltumo". Ostalo o Albaniji. Hudi boji med ustaši In vladnimi četami. CARIGRAD 24. V Veriševinu je prišlo do težkega boja med rednimi turškimi četami in Arnavti. Arnavtom se je pridružilo tudi mnogo Srbov, ki so bili kakor se zatrja v to ^T-i^iljeni. Boj nadaljuje z velikimi izgubami na obeh straneh. Iz S ko pij a in Jurjeva sta odšla dva bataljona v ojačenje. SKOPLJE 24. — Boj v Veriševinu je končal z umaknitvijo Albancev. Odposlane so vojaške čete v vasi, ki so se udeležile bojev. Tudi iz Rogova ob črnogorski meji poročajo o bojih z albanskimi ustaši. Za sedaj ae nahajajo tam trije bataljoni, a danes odpotujejo tja nova ojačenja pešcev z mit-a-Ijezami. Položaj v Albaniji je nevaren. Vlada bo na sto Dala z vso eneržijo. SKADER 24. — Prebivalstvo v Skadru je razbur;eno radi vpeljave novih taks. Bazar je zaprt. Mesarji štrajkaj o. — Predajo mesa oskrbujejo vojaki, Gdanako 23. — Danes zjutraj je neki avtomobil nagl> vozil po Breitgasse ter pri Krahumkih vratih skočil preko železne ograje v reko. Utonili sta d?e osebi, ki sta bili v avtomobilu. Lugano 23. — Semkaj je dospel bivši nemški kancelar Biilow in ostane v svoji vili nekoliko dni. Slov. nkađ. fer. društuo „Balkan" v Trstu (Dalje) Porodila se je torej med nami ideja ustanovitve „Podpornega sklada" v področ u društva, torej ideja stmopomoči. — Vodilna misel „Podp. sklsda* je pač ta, da nai diiaštvo samo skrbi za svoj gmotui položaj! Ker samo sebe najbolje pozna, nai tudi odločuje o svoji usodi! Marsikdo je ned vspehom te akcije gojil dvome, ki so se — bvalabogu — izkazali neutemeljenimi. Kaiti v prvem letu je imel „Podp. sklad" nad 1500 K prometa: za dij&ško društvo pač velikanska avota. („Podporni sklad" je sklad, v katerega prispetaj-): vaak člen društva gotovo svoto enkrat za vedno, prinosi podpornih členov io darovi. Iz tega sklada se daje potrebnim dijakom o priliki vpisanja na univerzo, ali o priliki skušenj itd. skromne podpore). Ker število členov raste, bo treba pomnožiti do bodke prepotrebnja ,Podp, sklada". Naloga prihodnjega odbora naj bo, da posveča temu eminentno dijaško-socijalnamu prašanju vse svoje moči. Obrniti se bo Da naše denarne zavode, da bodo izdatneje podpirali slovenske domače visokošolce, bodi z rednimi pod porami, bodi z brezobrestnimi posojili. Kakor drugod drugi, naj bi ee obrnili tudi mi tu do deželnega odbora za podpore; saj smo tudi mi sinovi tržaške zemlje I Po uvedbi novega volilnega reda smemo imeti upanje na uspeh teh prošenj. Velikega pomena v dijaško-aocijalnem vprašanju je tudi „informacijski od-s e k", ki se je ustanovil v društvu v svrho, d i informira tržaške, pa tudi izventržaške tovariše o raznih službah, vakant^ih mestih, initrukcijah itd,; marsikateri tovariš je že imel priliko uživati dobroto tega odseka. V minolo leto spada tudi ustanovitev „ J u r i d i č n e g a kluba". Ogromna večina naših Členov so juristi (znamenje našega slabega gmotega položaja: juridični študij je namreč najceneji). Juri dične knjige so pa zelo drage; zato je bilo treba skrbeti za ustanovitev juridične knjižnice, ki šteje danes nad 200 knjig. Veliko hvaležnost smo dolžni veleučenomu gospodu dru. Ivanu Grško-vidu, ki nam je podaril 180 knjig juridič-nega enačaja ter nam s tem takorekoč osnoval „juridično knjižnico". Bodi izrečena temu plemenitemu mecenu našega društva naj pri« srčnejša zahvala! Notranje društveno delo se je koncentriralo v sestankih, ki so se vršili redno vsako sredo, in na katerih so se obravnavale društvene stvari, vršila predavanja in svobodne debate. Udeležba je bila včasih bolja, včasih pa tudi šibkejša, kar naj bi se ne ponavljalo več! Društvo si je v minolem letu tudi popolnoma reformiralo svoj poslovnik. * * * Popolno ravnotežje je vladalo med notranjim in zunanjim društvenim delom. Zunanji nastopi društva so vsi vspeli prav dobro in so se zibali v treh smereh 1. veselice in plesi, 9. slov. vseučiliško vprašanje, 3. ustanavljanje ljudskih knjižnic. Dne 20. septembra p. I. smo priredili pri Sv. Ivanu jesensko veselico s privlačnim programom. Vspeh je bil jako lep. V proslavo 400-letnice slavnega našega reformatorja in začetnika alovemke književnosti, Primoža Trubarja, je priredilo naše društvo v zvezi z „Učiteljskim društvom za Trst in okolico" dne 6. dcc. p. 1. krasno vspelo prireditev. Prinesla nam je K 553 čistega dobička za „Podporna društva slov. viaokošolcev na Dunaju, v Pragi in Gradcu. Zatem ao začele .priprave za I. akade-mični plev, ki gs doslej še aploh ni bito v Tratu. Maraikdo je imel pomisleke, mnogo-kteri je dvomil nad vspebcm pri obilici drugih plesov. Med raznimi dvomi in upanji je slednjič prišel 9. januar, mrzel in deževen zimski dan z burjo. Vzlic temu pa, da ao se vsi vremenski duhovi zarotili proti nam, je bil obisk zadovoljiv. Na plaB je prihitel cvet tržaške slovanske inteligence, osobito veliko število Hrvatov in Čehov. Moralni vspeh je bil naravnost sijajen. Splošni sedbi, da je bil to eden najlepših od Slovencev v Trstu prirejen ples, je sledila želja, da ostane ta prireditev v bodoče v programu trž. pustnih prireditev. Zahvala za to prvo prireditev gre cenj. narodnim damam, ki so tvorile komitč, velespošt. g. dru. Otokarju R y-b a r u, ki je prevzel protektorat in onim našim tovarišem, ki so vodili predpriprave. Če se sme povedati, smo priredili „inter nosu tudi zabaven večer, na katerem nam je tov, M^kuletič čital nov iztis svojega glasila „Bika", neusahljivi vir pristnih dovtipov, ki so izzvali salve smeha. Tega večera so se udeležili nekateri cžii prijatelji društva. (Pride še). Oče protislovenskih nasllstev. Na sami meji med Moravsko in Dolnjo Avstrijo leži češka občina Poštorna, ki so jo baje minole nedelje dunajski in moravski Sokoli hoteli — „csvoiiti". Kakor poročajo novine, je bila v redeljo v Poštornibaje prava krvava bitka. Da bomo bolje uineii boje za to ob£iao, pogle.nn malo v uradno statistiko. Po tej je bilo leta 1900 v Poštorni 3118 Čehov in — 221 Nemce*. Leta 1890, torej 10 let poprej, je bilo v tej občini 128 Nemcev in 2430 Čehov; pred 50 leti pa ni bilo tam ni enega Nemca. Pa vendar pišejo m&rljiri nemški „Uni-versitattprcfessoren" po nemških listih celo razprave o „nationale Gebi3tseroberacg?n" teh „zatracenih" Čehov. Za kaj je pra? za prav šlo v nedeljo, da ee je zopet mobiliziral cerarski Dunaj, kakor da je zopet Sulejman na R ngu ? ! Pc št orna leži med občinama Lohovec in Cborvatska No* a ves, ki sta tudi čisto češki (slovaškega narečja). V februvariju tega leta so ustanovili v Poštorni dolnjo-avstrijsko sokolsko župo, ki šteje 13 društev (in to 12 na Dunaju, a 1 v Cmuntu), Pa nu! V nedeljo je priredila ta sokolska župa v Poltorai navaden sokolski zlet: na češki zemlji in med češkimi ljudmi! Da ni storila tega nikdar ! Nemci ao ae vzdignili na lahke noge in prednjačila jim je — vlada. Ta je hitela z zabranjevanjem vsakega cficijelnega nastopa češkega „Sokola" : „da se ne bo izzivalo Nemcev." Ali ona ista vlada se oe meni za to», ali bodo Čehi izzivani a tem, da dovoljuje avojemu Schulvereiou, Bundu dolnje avetrijakih Nemcev in nemškemu „Volkarathu", da v isti dan in v isti Poštorni sklicujejo svoje .seje" !! In prišlo je do spopada, kakor je bilo že predvidjati. Legija nemških orožnikov ti mogla preprečiti spopadov, ker vlada jednostavno tega ni hotela, ker je v češko Poštorno poslala orežaike le v namen, da branijo nemške izzivalce. Da, skoro bi bili pozabili povedati, da je v Poštorni češki občinski svet in da je v občini — naravno — šola nemško-češka, od katere mora češka deca bežati v privatno šolo Komenskega, kateri vlada noče podeliti pravice javnosti. To donašamo, da bodo tudi naši čitatelji malo bolje umeli poročila — z bojišča v Dolnji Avstriji, Ali s tem ne moremo zaključiti. Poštorna izzivlje v nas spomine na vso letošnje nedelje in praznike, katerih vsaki je zabeležil kako naeilje prepotentnih Vsenem-cev proti češkim manjšinam v Dolnii Avstriji. Vaenemško vriakanje: „Zadušimo Čehe!" — prodira tudi do oaa in mi Slovenci na mejah umevamo to gonjo in vodimo račune o njej. Kajti v istem nemškem jeziku, ali pa v italijanskem prevodu moramo tudi mi kaj pogosto, dan na dan, poalošati anale gen krik: Zadušimo Slovence! Mi ae sicer ne bojimo, da bi panger-mani s samimi demonitracijami podarili pol milijona dolnjeavstrijakih Čehov, kakor se nismo nil"^«,^ bali zlih jezikov naše tržaške malarije in papirnatih bomb „Indipen-denta" in .Piccoia", Stran II .EDINOST1' St. 238 V Trsta, dne 25 avgU3ta 1909 Nekaj druzega ca« spravlja v skrb. Mi zasledujemo vzroke tam protioaravnim ekscesa in. Mi ti re moremo mislit), da bi bili N mci in Ifcslrani tako prepotentni v državi, ki ima 60 cd totko* slovanskega prebivalstva, akobijihnesokolil in podpiral nekdo drugi!! Za:o se vprašujemo: k: k^ je vs3 to možno in ▼ teb 5as>h, ko se ra Dunaju tolilro trudijo, da „rešijo4* parla-EeLtarno krizo. Kai pojenja to : „parlamentarna kriza** ? M.:i dcbro ali slabo razpnlož nje pojedinih ministrov in poslancev ? Mari se parlamentarne krize rešujejo le tako, da ae penzijo-nira kakov minister, pa da sa na njegovo m?sto postavlja kateri preveč „nezadovoljnih* pcslaccev ? !! Zdi se, da se je v Avstriji doslej mislilo tako in se je temu primerno tudi delalo. Ali ▼ narodih monarhije se je slednjič — v c^rouni večini — prebudila zavest, da se ustavnost mora motriti z dragega stališča. Narodi zahtevajo sedaj svojo suverenost in ne trpijo več robstva. Dosledno temu se morajo sedaj parla-mertarne krize rešefiti v naroda samem, in ne več samo v ambicijah in privilegij&h pojedinih poslancev. A narodi monarhije — kaj zahtevajo, da ■e reši sedanja kriza ? Malo, nekaj naravnega, nečesa, kar je v popolnem skladu s pravom in zakonom. Naredi minarhije, to je : njihova večina, ona, ki ie izz-ala sedanjo krizo, zahtevajo in zahtevajo, da se onemogoči, da se odstrani za vedno z i-ste m, ki zistematično izzivlje rame — PoStornel! Najivni sj gospoda na Daneju, ako mislijo, da bodo preko vandalskih dogodkov v Dolnji Avstriji megli kar preiti na dnevni red famoznega „pomirjenja", ozdravljenja krize v Češki in v Avstriji splch! Ne ne! Danes se ne operira več s koacesijami, niti ne z osebnimi spremembami. Zdraviti treba vzrok bolezni, u i ari ti treba kačo po glavi, da se ne ugnezdi zopet na slovanskih prsih ! A ko bo cesaiska vlada na Dunaju odgovarjala se svojo sestave numeri č n i in gospodarski vrednosti Slovanov ▼ monarhiji, tedaj ne bomo več registrirali vandalizmov raznih spletkarjev in prepotentnežev, ker se spremeni zistem, kije sedaj jedini vzrok vsem homatijam v državi, a k i b o — preporojen — v glavno jamstvo miru in napredkal Javni shod u flačkoljoh dne 22. avgusta 1909. (Dalje.) Ta akcija je zastala, ker je prišlo do spren-embe v zninist r itvn, kakor je dr. Lagi ja že v naprej p - rokoval, ako se bo vi;da c:irela le na pr .~Rne zahteve Nemcev. Beck je moral odstopiti. Sledilo je mi-nisterstvo Bi.nerth, sestavljeno skoro iz samih uradnikov. V tem miniskr^tva so bili tudi 4 pošteni Si07&ni, ali obnemogli so proti pretežni nemški večini. Tako je ta vlada ena najkrivičnejjih za Slovane, kur smo jih imeli doslej v Avstriji ! Do take vlade ne moremo imeti nikakega zaupanja. Posebno i.e po nienem postopanju agr»rae banka v Bosni. Naši poslanci so najodločneje na>to-p.li preti osnutju take bmka z mađarskim kapitalom. Državni zbor se je enoglasno izrekel proti. Ali vlada je vzlic temu privolila ▼ osautje rečene midjarske banke. Vlada se je sicer s težavo izognila sramotnemu propadu, ali nezaupnico je vendar dobila. V juniju pa je delovanje parlamenta preprečila .Slo7. enota* z nujnimi predlogi, ker imajo ti predaost pred vsemi dragimi in tudi vladnimi predlogi. Zastavila je takozvana obstrukcija. Državni zbor je bil zaključen. Tu je govornik pojainjeval razliko med mirno obstrukcijo — le s pomočjo predlogov — in takoz/ano me h »nično obstrukcijo. Naši so se posluževali le mime ( b»tru'topil načelnik poljskeg* „Kola" kakor vladni mešetar. Sklical je načelnike kiubov, da rekogniscira teren, da-li ne bi bilo možno pritegniti na vladae stran del Slovanov in sestaviti večino parlamenta?! Ali v tem slučaju, ako se sestavi večina proti nam Jugoslovanom, bomo mi kakor en mož proti vladi in bomo obstruir&li vsi. Žalostno pa je, da ne moremo nič računati na Poljake. Oni so z vsako vlado, ker so v jako ugodnem položaju. Danaj jim pušča svobodno roko, da morejo postopati z Malot usi, ki tvorijo večiao prebivalstva v Galici i, kakor postopajo naši Italijani z nami. Z druge strani pa je zopet tolažilno, da tudi med Poljaki navstaja nova struja. To je ljudska stranka, ki ie odločno proti temu, da hodi poljski klub z Nemci. Ta nova struja je nastopila z nami že ob vprašanju bosanske banke in nade je, da pristopi popolnoma k „Slovanski enoti". S tem bo poljski klub razdejan in izgubi na ugledu in moči v parlamentu in d^ma. Posl. Mandić je zaključil s slovesno obljubo, da on in njegovi somišljeniki štora tu ili v bodeče vse, kar more koristiti narodu našemu politično, ku turno in gospodarsko. Vzlic neugodnemu vremenu so zborovalci najpazljiveje sledili tem izvajanjem, ki so je često pretrgavali glasnim odobravanjem. Demonstrativen aplavz pa je bil, ko je govornik naglašal, da bodo v slučaju potrebe vsi naši poslanci obstruirali. Med splošni on odobravanjem in živio-klici je n&ko dekletce poklonilo pref. Mandiću s primernim nago*oiom krasen šopek c?etja. (Konec prih.) „VELEIZDAJNIŠKI" PROCES v Zagrebu. Zagreb. 23. VIII. Na popoludanski razpravi mincle sobote — 126 dan rasprave je državni pravdnik odklonil vse po brambi predložene priče, ki so imeli izpovedati v razbremeni ^je raznih obtožencev. D/ž. pravdnik je na to prečital neko ovadbo Širne Turaj-lića — ki pa je priča obtožbe — da branite'ji iščejo in nabirajo razbremenjeval as priče. (127. dan razprave.) Branitelj dr. Dašan P o p o v i ć je predlagal zaslišanje več prič, je v daljšem govoru dokazal, da propaganda srbskih institucij ni nikakor „veleizdajahka" ter je slednjič prečital neki članek D. Trstenjaka (Hrvata), ki v navdušenih besedah opisuje svoje bivanje v Belemgradu. Nadalje je predlagal dr. Pj-pović, naj ee prečita članek v „Srbobranu* : „O ptujcih", katerega vsebina dokazuje, da ie bil naperjen proti Nemcam, ne pa proti Hrvatom ! Govornik je tudi dokazal, da srbska samostalna stranka je učila Ijudstro, n a j ljubi hrvatsko domovino! Prišlo je d j prarekanja med braniteljem in državnim prardnikom. Nadalje je dokazal branitelj, da je bilo 59 poljedelskih zadrug že popred, nego je kralj Peter zašel prestol. Prizadevanja Srbov za snovanje srbskih šol so bila povsem zakonita. Stranka nima nikakib nez -konitih stremljenj ; nie program je splošno znan in na vsebuje ničesar dežavi nevarnega. Milan Pribičević ni bil nikak agitator. Pi;al je za „Srbobrana* ie oovezti za božične n velikonočne številke. Tem povestim je bilo predmetom življenje srb;kih kmetov. Zborovanja stranka ne datirajo od tćdaj, ko je krali Peter zašel prestol, ampak od boja z a fi n a n c i j e l n o s a m o s t a 1 n o t Hrvatske, ki je izrecno naglašena v vseh resolucijah stranke. Gibanje nnhamedanov srbskega pokoljenja v Bosni je obstajalo že za Časa procesa Šerifa Araa?toviča, torej ža prej nego je kralj Peter zašel prestol. Popoludne ba razprava nadaljevala, kar vam opišem v prihodnjem poročilu. Je-il Italijanov v Dalmaciji ?J Ozirom na našo notico priobčano pod tam naslovom v izdanju št. 233, nam pišajo: List „Piccolo" je se svojim dokazovanjem, da je Dalmacija pretežno italijanska, dokazal le, da je zrel za — norišnico. Veče bedastoče res ni možno napiiati. Dobar tek! — moramo zaklicati čitateljem, ki brez škode za svoj želodec prebavljajo take oslarije. Na podlagi sramote, stor ene s tem, da je cela družba Italijanov v Zadru, zavratno napadia posamičnega hrvatskega inteliganta in ga pretepla do krvavega, hoče „Piccolo" dokazati, da imajo zaderski Italijani pravico do posebnega državnozborskega mandata!! Nu, naj vam jaz malce opišom to zadersko italijansko! Znajte, kričači okolo „Piccola" : to vaša itatijanstvo v Zadru je tako pristno in tako fundirano, da bi Italijani niti živeti na mogli, če ne bi znali — hrvatski! Celo vod:telji italijanstva v Zadru so siljeui dan na dan govoriti hrvatski. Da bi le slišali kričavi uredniki okolo „Piccola", kako lepo zna govoriti hrvatski njihov tudi Tržačanom izza zadnjih volitev znani — L n i g i Z i-1 i o 11 o! Kar strmeli bi. kako lepo divani v pisarni s s rojim: klijenti! Saj ne rad, to verujem — ali mora, ker drugače bi moral svojo botego — zapreti. Tako je in nič drugače. Fakt je ta : da je občina Zadar po ogromni večini hrratska, in italijansko gospodarstvo na občini je le umetno, artifici-jalno. Z občine prihaja tisti italijanski videz, ki ga na ulicah predstavlja najeta poulična sodrga. V Zadru morajo |znati hrvatski: advo-katje, notarji, zdravniki, trgovci, obrtniki, sploh vsi, ki imajo posla z Ijudstrom in žive od njega ! Da, tudi v nnstu strnem je večina hrvatska, Samo da jih j a danes še mnogo, ki se boje pokazati, da so Hrvatje. Ča pa si stopil le par korakov iz mast), te ža ne razumejo, če jim govoriš italijansko. Za to morajo imeti vsi „Italijani" le hrvatske posle, ker drugačnih ne bi mogli rabiti. Hrvatski jezik je torej v Zadru neizogibno potreben vsem, tudi Ziliottu — pa naj pri „P.ccolu* kriče kolikor hočejo. Na tom dejstvu ni spremenila prav nič tudi okolnost, da eo Italijani v Zadru slavili cesarjev rojstni dan z umeial- politiko s slo-brezpo-delavne nimi ognji v — italijanskih barvah, kakor da smo kje doli v kraljestvu ! Nemci in ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Neki nemški list poroča, da je ministeri-jalni tajnik Č=h dr. Otokar Auredniček imenovan po d ravnateljem državnih železnic v Trstu z naslovom vladnega svetnika. Radi tega so zagnali Nemci grozen krik. Menda pokličejo na pomoč samega Bistn&rka z dru-gfga sveta. Mi smo pa radovedni, kaj Nemce briga, kdo bo ravnatelj državnih Železnic v Trstu ? _ Poslanec Stapinskl o položaju, BRNO 24. Neki urednik „Lidovih novin" je imel v Krakovu pogovor z načelnikom poljske ljudske stranke, Stapinjkim. S:apinski je izjavil med drugim, da je pokazala zadnja konferenca poslancev, da slovanska unija na bo predelala svoje politike, če ne pride do premembe zistema. Vladi treba očitati, da ne vodi razprav za saniranje parlamenta dovolj resno ; ona neče niti premembe zistema, da niti druge čne sestave kabineta, — Ona stoji ob strani in zahteva od drugih, naj se spravi o, mesto da bi sama napravila predlog za sporaznmjenje. — Vlada si prizadeva, da bi seitavila vlado, v kateri bi imeli Nemci odločilno besedo. Poliska ljudska stranka zahf,eva brezpogojno skupnega postopanja poljskega kluba vansko unijo in ona ne bo podpirala goino poliski klub. kot člana nove večine. To znaio Nemci, to zna vlada, to Z3a tudi poljski klub. Jas sem že svoj čai izjavil posredovalcem, da držanje vlade napram naši stranki ne more uplivati na na3o taktiko. Vlada računa še vedno, da pridobi nekatere skupina in vodilne oiebe iz Slovanske enote, pasebno češka in slovenske klerikalce. Vlada hoče torej razbiti Sloranako enoto. Ona torej za pravo ne že i nikake spravne akcije, ampak vstraja v svoji sovražnosti napram Slovanski enoti. A s tem sistemom napravijo Nemci ia vlada parlamentarizem popolnoma nemožnim. Ne verujem, da S3 završijo stvari v Češkem deželnem zboru mirno. Prapričan sem. da bodo Nemci vstrajali pri svoji politiki. V tem elučaju pride do razpusta Češkega deželnega zbor?. Nove volit7e pa ne bodo v politiki nič spremenite, ker z devizo umakneija pred Nsmci ne pojda nobena sloran%ka stranka v boj. — Kar sa tiče razmerja poljske ljud*ke stranka do paljskega kluba, pade o tem kmalu odločitev. Dne 8. septembra ee saitane naš ekse-kutivni odbor, da pripravi sklicanje st aiki-nega shoda, ki bo dal kiubu direktive za slučaj, da bi hotelo poljsko kolo ohrariti zvezo z Nemci, to 83 pravi, poslancem se irra dati prosto, da izstopijo e?entuelno tudi ia poljskega kluba. Strankin shod ae bo pečal tidi z neko drugo važno zadevo, namreč z našim razmerjem napram Risinom, ker zbližanje z Rusini je zelo potrebno, ker sa vid i, da dobi pri Si danjem stanju vlada vedno sredstev, da pridobi Rusina za svojo politiko. DROBNE POLITIČNE VESTI. Program za potovanje cesarjevo na Tirolsko je konečno določen. Cesar odpotuje dne 28. t- m. d>poludae i: I5'a in dospe ob 6. uri zvečar v Inomost. V ponedeljek zjutraj se cesar odpelje v Bre-gane ob B^denskem jezeru, kamor dospe opo-ludne. V terak 31. t. m. sa odpelje s par-nikom v Lindav, kjer ga v imenu bavarsk ga princa-vladarja pozdravi princ Ludvik. Od tamkaj se cesar poda v Friedricbshefan in Manzell, kjer ga bo pričakoval graf Zap-pelin ter mu razkazal svoje zrakoplove. V Mainavu posati cesar velikega vojvodo in voj-vodinio Badaniki. Ob 4'45 ae casar povrne v B:egaoc in ob 6. uri se vrne na Dunaj, kamor dospe v sredo ob 10. uri 50 min. zjutraj ter se takoj poda v Schonbrunn, Čehi se udeleže katoliškega shoda? — Z Dunaja poročaio, da je predsedstvo splošnega arstrijskega katoliškega shoda na Dunaju priobčilo, izjavo, da so češke kat)!iika organizacije sklenile, da se ven-dar le vdeleže letošnjega katoli&kega škoda. Kompromis med Italijani in Nemci na Tirolskem Kakor poročajo iz Inomosta, je došlo med Italijaui in Nemci do kompromisa v vprašanju takozvane Fieios-tbal-železnice. Radi te železnice so ie vodile borbe celih 14 let. Novi kardinali. — Kakor poročajo iz Vatikana, je papež sedaj definitivno sklenil, da se bo v novembru vršil konzistorij, na katerem bo imenoval več novih kardinalov. 01 zadnjega koniiatorija pred 2 leti je umrlo 9 kardinalov, tako, da jih je sedaj samo 53 masto 70. Gotovo je samo to, da dobi kardinalski klobuk papežev majordom, mons. Bi sleti. Ureditev jednotne južno afri-ike države je gotova stvar, oikar je rešeno vprašanje v obeh angleških zbornicah. Generalnim guvernerjem te nove države bo imenovan dosedanji vrhni komisar C ari oi Selborne, ki je dal inicijativo temu velikemu dalu. Njegov sedež bo v Pretoriji, dočim bo parlament zboroval v Kapstadtu, a vrhno sodišče bo ▼ Bloemfonteinu. Dnevne vesti. iz šolsko službe. Suplent navtične sek-ciie c. kr. trgovinske in navtične akademij« Manlij B r a d i c i c h je imenovan defin?ti»nim učiteljem tega zavoda. Konzularna vest. Cesar je novoimenova-vemu podkonzulu kubanske republike v Trstu Henriku Garcia y Fernandez podelil tx-quatur. Z naših poŠt, Prejeli emo: Včeraj dna 24. avguata predpoludne mi je prinesel listo-noša na dtm poštno nakaznico. Ker pa ma ni našel na domu, sem šel popoludne po 5 uri sam na g'avno pošto, k oddelku, kjer izplačujejo nakaznica. Vprašal sem uradn ka pri prfgraji, ali je prišla na moje ime neka svota. Ke? pa sem vprašal po slovenski, je uradnik nekaj odgivoril v skrajno o »ornem tonu. Kaj je edgjvoril ne vem, ker ne uma-jem italijanski. — Le besedo ,tedescoa sem umel, iz česa? sem skleoal, da me je vprašal, ali znaui nemški? Odgovoril sem zopet slovenski ;n sem zahteval, naj govori z mano v mojem deželnem jeziku, ali pa naj pozove koga drnzega, ki bo znal govoriti z menoj. Toda tudi tega poslednjega ni hotel storiti. Potem še le ie neki drugi uradnik, ki je opazoval ta prizor, pristopil iz lastnega nagiba ter me v^praSal, časa želim? Na moje pojamilo, mi je pokazal pravega uradaikp, do katerega naj ae obrnem. Ta poaljedaii ie bil uliuden in opravil eem svoj posel, kakor s?m želel. Tiki prizori, kakor nam g'; opuuje raš današnji d^pisoik, marajo »slovenske »tr-.nke vsaki hip doživljati na naših poštah. Netta-vilnokrat smo ža morali priobčiti pritožbe i-slovenskega občinstva radi razmar na neših poštsh k er uradniki ne le da ne poznajo čež. jezikov in ne morejo vršiti svoje službe s strankami naša narodnosti, ampak so vrhu t?ga še osorni. Kolikokrat ža smo prosili pošto-» ravnateljstvo, na- v«ai na mast?, kjer imajo uradniki vedno dotiko s strankami, postavlja ljudi j, veščih dež^nim jezikom ! A;i vse nič ne koristi. Naj fanatične ji italijanski politiki prihajajo polagoma do spoznanja, da ;e ekzi stecca slovenskega življa v Trstu ne da več tajiti. Poštno ravnateljstvo pa na more priti do taces;a spoznanja in trdovratno prezira to dej izpostavljeni raznim nevarnostim. Ob t j priliki moram*) izreči gospici vse priznali e k?r res lepa :n z vnemo skrbi za vzgojo in napred-k naš h otrcčičev. Li3 oni, ki ve, kako neizmerno žalostno j bilo nekdaj v tem okrožju v narodnem po-ko si lahko na prste eno roko seSt^l vs) 'isroduo r.avedne prebivalce — la oni ve prjkv soditi spremembo, ki se je izvrši a pri nai v zadnjih letih. Skoro bi rekli, da so se lurtn vzbuiali k življenju ! Oaim godrn;avim kri* kom, ki nepremišljeno omaiovažu ejo vse dosedanje de.o „tržaške politike4* — je v naj-b H odgovor fen'm?ca'ni preobrat v Rocolu, podoben skoro čui^žu ! In da nafa d nštvi ne spijo, marveč delujem, pokarati hočemo zopet dne 12. sep-te bra. Tegi dna priredita „Zvonimir" in t >aibura§ki zbor vrtn-> veselico, ki bodi v do-k-iz. d^ je vse, kar je v Rocolu pcštenega, v n*š ;m narodnem taboru ! Rocol je izlssti radi dogradnje bohinick:; železnice in sklen en? premestitve vojašnic v to okrož e, kar prcuvzrcči gotovo še veči promet v tem otožju — postai velevažna postojanka za vii našo stvar, ker smo urerjeni, da vsi ro- z zadoščenjem pozdravljao ta preobrat p i no? v narodnem smislu. Zato smemo pa t jdi pričakovati, da dne 12. septembra radi urihite v obiske v naš prerojeni Rocol, da čddn t^mu prebivalstvu nove vspodbuje k na-d Unema napredovanju. Iz Barkovelj. V nedeljo popoludne nas j1 zadela vremenska kitas:rofa po groznem rdlifu in toči. Tako rekoč vsa zemlja je r zorana, poti so sedaj v groznem stanju. " a*ti pa »tara cesta iz Barkovelj na Konto-v lj. Ta cevta v resnici ni bila ša nikdir v dobrem stanju. Večkrat že smo prosili, da bi ce ta cesta popravila in smo dokazali nujno potrebo za to. Promet po tej cesti je velik dan n^ d3D« L*hko rečemo, da hodi po njej v»iki dan nauD*nje 2000 oseb. Prosimo torej lu no v imenu v;eh vasi, k i služi ta c?ats, na$a okoličanske mestne i ?:ovalc9, d j bi obrnili cvojo pozornost te) ce»:i. Gospodom na magistratu naj povedo z * o odločnostjo, da je občinski oblasti v ne-i gibno dolžnost, da njim. od katerih za* L a davke in doklade, tudi dija česar pr-:e: ujejo za vsakdanje žirljen;e, da jim t tko v i oiojšuje — plačevanje davkov in do-k ad. Pa tudi g ede vode se nas zelo zane-r ^-ja. Zahtevamo, da pride komisija, ki naj s- uvf.ri, v kakem stan;u se nahaja rečena c ta,. Ljudje potrebu ejo te poti kakor ne-j gibno komunikacijsko sred;t.o z mestrm Ali taka, kakoršoja ie, je tem ubogim i ju-C in pravo muko. In : a'i ne bo mogla tudi v ada nekolik j pritisniti na magistrat, raj Urb vsaj za namujneje potrebo naše okolice ?! Razpisan štipendij. — Pričetkom I. pol : tja šolskega :eca 1909.J1910. ima se pode-ti en dižarni štipendij za Istro dijakom pristojnim v kiko občino kopne Istre, slušateljem prava aii zdravilstva na c. k. univerz?, v letnem znesku 315 K in če bi takih ne bilo, gimnazijskim učencem iz iste pokrajine, t ;da v manjšem znesku letnih 168 K. Dijaki zdravilstva imsjo razun tega predložiti od njih lastnoročno podpisan, in če so m adoletni. cd postavnega zastopa odobren in hop:dpi?au revers, s katerim 89 obvezujejo, da bedo v slučaju, da se jim podeli štipendii. po dosegu doktorske časti zdravili nai manj 5 Lt ca kmečnih občinah iiterskih, ali "da bedo y nasprotnem slučaju vrnili popolnoma njim izplačane štipendijske znenke. Tržaška mala kronika. Samomor. Emil Baldassi, 22-leten klepar v mestni plinarni, je predsinočnjem izpil mečno dozo žveplenaste kisline. Spravili so ga v bolnišnico, a revček jo v prvih jutranjih urah umi, Vzrok samomoru je neznan. Uzmovič. Na zahtevo Ivanke Angerma-yer je tri predvčerajšnjem zvečer aretiran 3 3-letni Rimigij C., tehta r v prosti luki, ki jej :e tkradel mošniiček. Voz je ušel! Na škedo tvrdke Ventura & Co. so včeraj neznani gg. tatovi ukradli >oz v vrednosti 120 K, ki se je nahajal pred sklad šiem tvrdke v prosti iuki. Rešen Sdneka! Marij Lampronti, ki si je v i) u diki k j pen v nI. A. Man zoni prerezal utriono žiio, j-a že izven nevarnosti. Naflla smrt. G. Aioifa Waiss star 67 let, stan. v ulici Paduina št. 9 je predvčeraj ob 2. in pol uri pop. zadela kap. Doiii zdravnik z rešilne postaje je skušal vse mcino, da bi ga rešii, toda Weiss je kmalu izdihni). Truplo so pustili na domu. — Isto-tako je predsinoči ob 8. url 24 letni gospici Justini Lozz;, stan. v ulici Šalita Gretta št. 28 prišlo nenadoma slabo in je kmalo potem umrla. Koledar fn vreme. — Danes : 25. Ludo-vik kr. — Jutri: Zefirin pap. — Temperatura včeraj 2. uri popoludne -f- 24. Cels. — Vreme včeraj : Z;utr. semtertja o bi. pop. lepo. Vremenska napoved za Primorsko: — Spremenljivo s posamičnim padavinami. Zmerni vetrovi. Zmerna vročina. Vreme bolje ali ne stanovitno. s - Društvene vesti, Pevsko društvo „Velesila" v Skednju u soj a «i aazoaniti veem bratskim pevskim ic drug m društvom, da na dan slavnosti bo vsprejam vseh društ&v hkratu in sicer pri škofi tkemu droru v Šeednju točoo ob 3. uri | popoludne. Podpisani odbor uljudno prosi vsa društva, da se zberejo na omenjenem prostom, kjer bo skupni vsprejem, na kar se razvrstimo v sprevod z godbo na čelu na slavnostni prostor. Slednjič naznanjamo vaem udeležencem, da bo ejektrični tramvaj rečenega dae vozil iz-pod Skednja v Trst d i 11. in ool ure zvečer. Odbor. „Vrdeljski Sokol". Odbor prosi vsa ona društva iz Trsta in okolice, ki se namsrajo udeležiti in eventuelno sodelovati na veselici, dne 5. aept. nai blagovolijo to naznaniti tekom tega tedna odboru „Vrdeljskega Sokola". Nazdsr ! Novo društvo — C. kr. namestništvo je vzeio na znanje pravila novega društva : „Srpska Čitao jica" s sedežem v Trttu. Ha r. delav. organizacija. Veliki izlet v Ajdovščino. Naznanja se, da se cd dar.e< naprej dobivajo v uradu N. D. O. vDzni liatki (izkaznice) s katerim ttite vožnja s poaeboim vlakom, vožnja tia in nazaj v Trst samo Kr. 270. — Vsi" oni, ki ae nameravajo udeležiti te redke priredtve, so oaprošeni v lastnem interesu, da si preskrbijo čim prej v uradu N, D. O vozoe listke. Odbor N. D. O. si šteje v dolžocst opozarjati, da je povpraševanje po voznih listkih veliko. G)tovn je, da bode v kratkem vsi listki razprodan''. — Zato naj se vsak požuri po li;tke! Vzpored slavnosti priobčimo v ju^ršnji številki. Zelo važen sestanek premikače7 priredi N. D. O. jutri v četrtek, dne 26 avgusta t. m. ob 8, uri v zvečer v prostorih N. DO. Vsi oni, ki so prejeli vabilo na z«cpni sestanek, ki se vrši o prostorih N. D. O. v četrtek, dne 26. t. m. s" naprošer.i, da ee istega gotovo vdeleže. P.istoi k sestanku imajo tudi vsi z&upaiki, ne gkd) nu to ali so prejeli v&b ia ali ne. Ker m bo na tem sestanku razpravljalo o vdevažnem vprašan u spopolcitve organizacije, pričakovati je največje udeležbe. Javni shod, priredi N. D. O. v petek, dne 27. t. m. ob 8. uri sfečer v zadružni gostilni Členov N. D. O. (ex Magania, ulica Curradori-Ghega). Dnevni rea: „Naša organizacija v III, mestnem okraju". Poročevalec : to?, dr. Mandič. Tovariši III. mestnega okraia (Novo m*ato) pridite v« 1 Neka tukajšna banka išče dva bančra uslužbenca (slug ) Zglaaui je v uradu N. D. O , ki daja pojasnila. Vesti iz CaorišKe. z Iz Goriške okolice. — Cenjena „Edinost !4t Volite« za no? deželni zbor se bodo vršile že meseca septembra, in že zdsi mi posf stoiki ugibamo kako izpadejo, in kuko nam bo voliti. Poglejmo, koliko strank in strančič na&topi pri teb novih volitvah 1 Ne ustrašite se, gospod u ednik, če Vam povem, da nastopi na volitvah na;, brže kar šest strank in strančič! To je za naše že dovolj samotane razmere naravnost neverjetno število. Nastopijo namreč: kmečka stranka, narodno-na-predna, stari klerikalci, noroitrujarii, narod, delavske organizacijo in socijslisti! V*e te stranke povd?ir;a]o, da hočejo najprvo rešiti kmeta, in kakor vidite, tmo kmetje lahko veseli, da vse stranke tako skrbilo za n&s! DVORANA ZA S0DBENE DRAŽBE ulica Sanitit 23-25 pritličje. Dražba, ki se vrši danes 25. t m. od 9 11. predp. Chffjnniers, omare, nočne ormariće, visoka pisalna miza, miza, modiljoni s zavesami, rabljeno kolo »Stjria", plošče za grame f ne, več dežnikov, kap in mošk h slamnatih klobukov. »rr v^ K O VI DOHODI. V dobr oznani prodajalnicl oblek Alla citta di Triests, Trst "^.f?*™1«:,0 Velika izbera moških oblek od K 14 do 44, de$kih od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zaloga ta- ln Inozemskega blaga za obleke po meri, ki 8e izvršujejo v lastni delalnici. Specijaliteta hlač, jop in srajc za delavce, po neverjetno nizkih cenah. --- , AI!a citta di Trieste" Trst. ul. G. Carducci 40 (prej Torrente) SJjt\Demn občinstvu se priponM-n KAVARNA MINERVA v ulici deli' Acquedotto 22 Najfinejši likerji po najzmernejšlh cenah. — POSTREŽBA TOČNA. N* razpolago so gostom razni sloveiski, italijanski in nemSki tnka*Inji ln zunanji časopisi. — - JOSIP KRANJ C, lastnik. Žili m li Haje Prodaja tudi koruzno perje za postelja m, fisL ZERQIT£2fIS siics Laic ta Palsstriaa i (ojei ai. Censeii Esposito & Bassa iksbs Tlt»T, iiloš Antenlo I. Trgovina manifaktui. blag. n ^«dm«tov ter sukna za ženske obleke Umetni zobje .v Nomto««]i zobev. izdiranje zobov hrm m m vsake bo^čistt? v zobozdravniškem kabineta DrJ,CermakinJ.£uscftžž TRST itHca 4*11* G***rmx *t«y, 13, II. *Ml*t. Zdravljenje krvi Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori) Čiati kri tpr je izvrstno sredstvo proti onim sluča jem, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu pre bavljanja in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 S ter se dobiva v odlikovani v lekarn' Prainiarer Al flne Mori8 Trst, veJffi trg KAVA IN SUHO SADJE :-: po vsakovrstnih cenah. — Vsake kakovosti. —Naj-večja točnost Razpošilja DAVIDE VERS0LATTI, Trat — i — t odi poStne zavoje alloa Barriera veoohla 4. Zaloga Izgotovljenih oblek in manlfakturnega blaga MONDO Preseljena Iz Barriere št. 33 v ul. deinstria stev. 8 (Sv. Jakob) Velika izbera moSkih, deikih in otroških o-blek. Zaloga blaga za obleke po meri. Srajce spodnje hlače, nogoviee, pletenine, ovratniki zapeatniki, ovratnica itd. itd. ▼ bogati izberi. Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd. Specijaliteta: hlače za delavce. "Vse po najzmernejših cenah. f. liii Hi & i Nova in bogats naloga vsakovrstnega Velika zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238. Zaloga koles: Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej Pnevmatiki in pdtrebščine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba Cene - zmerne. =====- Čudovito nizke cene dvokoles, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo poprave*Vri Batjelu, Gorica Stolna ulica 3—4. Prodaja tudi na obroke. - Ceniki franka. Spalne in jedilne sobe na isbero. Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št. I TeJefon St 71 RomKno IV nHHHHHHHHHHHBBi | war Zn turiste, potnike, iovte in vse one osebe, bi morajo mnogo hoditi, je "J m jako priporočan. # Lv8iponion-Prendini je čudovito mazilo % ki varuje noge proti mehurjem, žuljem *P :: in gorečici po dolgih pohodih :: % CENA ŠKATLJI 1 KBONA. i1 Zaloga v Trstu : Lekarna Prendini in Agencija Zulin, kakor tudi v vseh ve- S* Čjih prodajalnicah in mirodilnicah. ^ _ Poskusit« R- eiil.tljMU kljtnih 80V0 KAVO ff^CTiMlill finejil Ia najzdravejši kavni pridatek. Dobiva ss v vseh bolj&ih prodajalnicah. ■ i LISIPONION - PRENDINI PRODAJALNICi ŠVICARSKIH UR JOSIP OPPENHEIM ;| urar In IzdelovatelJ časomerjev |I Irst, Corso stev. 5 (blizu knjigarne Vram) BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih In kovinastih ur. Stenske ure z modernim zvonilo m. PRSTANI, UHANI, VERIŽICE Itd. po^raemlh oenah. Popravljanje se Izvrši do tog. cenaii in z garancijo gjCesare Levi h) jrar in dragotlnar ^ , Corso štv. 41 jI >ča cenjenim odjemalcem, ker ima || sedaj veliko iz bero ^ jjj predmetov za darove v | urar Trst se priporoča GIUSEPPE TAB0URET pooblaščeni civil, inžener in zemljemerec Trst Androna 1 Glastlna 6 sprejema izdelovanje načrtov in delitve zemljišč, kakor tudi likvidacije, cenitve, nadzorovanja in oddaje del kakor tudi proračune. Cement - Portland ■ „SALONA" ■ ' Družbe „SPALATO" Anonimno deln. drnStvo eementa Portland SALONA. Letni prolzuodl: 10.000 oflžon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK Leopold Feiner, Trsi :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 Stran IV ,EDINOST" St. 238 V Trstu, dne 25. avgusta 1909 RESTAURACIJA ■■ PaiMggi o S. Andrea št 36 hb Toči izvrstn« pivo, vIm I. vrste. Dobra kuhinja. Velika đ.r»F. Erjavec JMU AHT1CH1 CflHPl ELISI":: mi Če bo vte res, kar vse te atranke obljubljajo, bomo kmetje pravi gospodje 1 Vendar, šalo na stran, jaz sem mnenja, da toliko strank med nami dobri stvari samo Škoduje in ne koristi. Če bo že vse stranke za to, da se delavcu in kmetu po-mrga, ali bi ne bilo lahko in pametno, da bi se vse te stranke med sabo domenile, da bi sporazumno delovale in nastopile! S tem bi končal nesrečonosni boj, in koristi bi imeli in pa ugleda pri nasprotnikih toliko več! To cepljenje naših narodnih delavcev izkoriščale bedo nam nasprotne stranke, ki se tega na-firga boja kaj posebno vesele. Prav gotoro je, da na volitvah ne zmaga na vsej črti ena & ama stranka, in imeli bodemo zopet boje. kfckor lansko leto 1 Eo bi se vprašalo ljudstvo, bi to gotovo bilo za združenje, ali tako < dločajo voditelji sami, in bližajo »e nam Luii Časi ! Voditelji seveda kaj težko opuščajo stare stranke, a mislim, da bedo, če so pravi rastepe,ki ljudstva, skušali, če drugače ne gre, vsaj s pametnim kompromisom med sebo;. Slovenci brez razlike strank naj se skupaj zve žejo in ne bode jim potreba iskati podpore pri Italijanih proti lastnim bratom 1 Koliko sovraštva bi si prihranili, Če bi se združbi ali vsaj pravično kandidate razdelili used lebej. Učimo se od vrlih tržtških Slovencev, kako je možno, ako ie dobre voi:e, skupno nastopati in dosezati lepih uspehov! Posestnik. Za slavnost v Cerknem dne 5 septembra je od dne do dne večje zanimam« po deželi. Vabila posameznim društvom po Goriškem in deloma po sosednjem Kranjskem so že razposlana. Nekaj diuštev se je že sedaj odzvalo temu vabilu in tako se n. pr. samo iz Idrije ebeta nekaj stotin gostov. Opozarjamo posebno ena društva, ki reftektirajo na voz od koiod/ora Sv. Lucija - Tolmin, naj kolikor možno kmalu naznanijo približno štavilo udeležencev, da se zamore dobiti zadosti voznikov. Vcžnja od kolodvora pri Sv. Luciji pa do Cerkna traja kaki dve uri in je jako zanimiva. Cesta vodi do Želina ves čas ob reki Idrijci, po globoki dolini in je ena izmed najlepših cest na Primorskem. Hvalijo jo posebno kolesarji. Ob lepem vremenu ni prašna in istotako ni ob deževju nobenega blata na njej. Ta državna cesta je ena izmed najlepših, kar jih ima država v svoji oskrbi. Od koledfora do Cerkna in nazaj bo veljala vožnja približno i K 2 za osebo in se dopošije prijavljenim diuštvom posebne vozne listke, katerih imejitelj bo imel prednost pred nepriglaše-■ nimr, — Z izletom v Cerkno hočejo združiti nekateri turo na Porezen. To je jako posrečen načrt in ga priporočamo turistom; kakor tudi mtaristom. Porezen (1631 m) slovi po svojem obsežnem razgledu in lahkem dostopu. Od postaje Podbrdo p-ide brez nevarnosti tudi neturist v treh urah na vrh. Prav na vrhu itoji ena izmed najlepših planinskih koč, ki jo je pred tremi leti otvorila; podružnica .Slov. plan. društva v Cerknem". Oikrbovana je vsako nedeljo. S Porezna v i Cerkno se prihaja v dveh urah. Vse poti so ca novo markirane. Vesti iz Istre. Trgovinski minister v Puli. — Trgov, nraister dr. Weisskirchner je v nedeljo prispel s svojo rodbino ca Brionske otoke. V. ponedeljek se je minister podal v Pulo, kjer ;e poietil več ličnosti in inšpiciral njegovemu resor.u podložne uraine. Tujci v Opatiji. — Od 1. januarja do 18. atgusta 1909. je obiskalo Opatijo 28.242 oseb. Od 12. do 18. avgusta je na novo došlo 1308 gostov. Dne 18. avgusta 1909. je bilo navzočih 4406 oseb. Tatvina v ulomom v Opatiji. — V noči od sobote na nedeljo so neznani tatovi ulo-mili v tobekarno neke Helene Htrschmann, ki se nahaja v Opatiji blizu pristanišča, ter so ukrali 1230 kron v denarju, vrhutega smodk, cigaret in kolekov v vrednosti 200 kron, Zaprli so dve osebi, ki sta osumljeni, da ste izvršili tatvitno. Vesti iz Kranjske. Strela ie predticoči, udarila v hlev pri „Andrejonn" v Gorenji Žetini, občina Javorje Ubila je Štiri govedi, štiri velike in devet malih prešičev, ter hlev užgala. Zgorel pa je tudi hlev pri „Mihu", iz katerega pa so še do čfcsa živino izgnali. Skoda pa je tem več>, ter sta oba posestnika imela vso letošnjo mr»o t a hlevih spravljeno, zavarovana pa sta Lila le za male vsote. Gasilno društvo v Vipavi priredi svoj c bičaj ni plesni venček doe 8. septembra t. 1. Pri plesu bo svirala naredna godba iz Na-brežine. _ Zadnje brzojavne vesti. Velikanska nesreča na morju. — Uto nilo 150 do 300 oseb. BUENOS AYRES 24. Argentinski par-nik .Columbia", ki ie vozil pasežirie v Mon-tevideo, je ob vhodu v pristanišče Montevideo trčil skupaj z nekim nemškim parnikom. ki opravlja lokalno službo prevažanja ljudi, in ga potopil. Pri tem je baje utonilo 150 do 300 oseb, večinoma ženske in otrcci. Beliti je bilo mežoo le malo pasežirev. Kapitan se je hotel usmrtiti, vendar so mu to pripre-čili. BUENOS-AYRES 24. G'a«cm nekega poznejega pore čila se ni petopil rpmški par-nik, marveč frgentinski parcik „Columbia*. Podrobneje ni o nemlkem carniku ničesar znano. Večica pasežirjev rColumbieu so bili izletniki, ki so potovali v Monterideo ta neko slavnost. LONDON 24. Glasom nekega LI( ydovega poročila iz Mottevideo je nemški parnik, ki je trčil skop s potopljenim argentinskim parnikom „Columbia" pnrnik severoneneškega Llryda MSchlesienw, ki se je cb tičen;u tudi poškodoval. PrTO poročilo, da se gre za parnik, ki služi za lokalni promet v pro-ttanišču MoLte*ideo, ne cdgovaraja torej re snici. _ Karlove vari 24. Semkaj je dospel ogrtki minister za trgovino Fran Košut. Pnetilnirar Kulot "pri Ue!h prijateljih1- v UUMIIIIII/CU Gorici, ulica Caserma 11, ee priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1322 Novak Anton odprl je novo Blovensko ____ _ brivnico in se priporoča si. občinstvu za mnogobrojen obisk. Ulica Sette Fontane St. 13. Slovenci in Slovani 1 zanimajte se za vaša podjetja. 138o Aurelio Herbis Civilni geometer. — flvtorizovanl zaprisežene« Trst, ulico Huoua 42, II. nad. ■prajiua merenja, ekskorpo racije, intalacljc Itd. ■ploino tu geometrična dela, Mali oglasi yi. j trgovski pomočnik, sposoben za trgovino IfllaO manifakturnega in mešanega blaga, vešč slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali bi rad menjal mesto v Trstu ali Gorici. Blagohotne ponudbe pod „H. S. l|lu na Inseratni oddelek Edinosti. __1447 «o Prva in edina pissrna v vojaški\| stvari . ^ /Daja nasvete in informacije o vsem\ tT* qj /kar se tiče novačenja in voj. službe, f? /izdeluje in odpošilja vHako vrsto pru-Cj /šenj vojašk. značaja — oproščenje od\ ^ tts /TSj *n kontrolnih shodov, enoletno pro-O /stovoljstvo. ženitbe, dosezanje zakonitih^ /ugodnosti glede prezenčne službe vspre-\ ^ (jetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je' zastopati stranke pred oblastnijami. — Po- , ureduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanj« hitro in točno — Uradne ure : Ob delavni-.kih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popoU Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12 opolud.' Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonlra-na od c. kr. namestništva. Interesantna !! NOVOST !! Nenavadno presenečenje. Avtomatično vžigalo „BEGENT^^llžia Žepno kresilo In istočasno žepna svetilka. Jako elegantno in praktično. NaTadno uporabljanje a 1 roko Z enim pritiskom ogenj In luč. Cena z opisom vred : 1 komad K 3 30 ; 3 ko .nadi K 7.75 ; 6 komador K 15-—; 12 komadov K S7-—. Poitnine proti e poSiijatve, ako »e posije Heuar aaprej ali pa po povinju. AL01S SCHAUMANN ST^ArSS PO POVZETJD STANE 30 STOTIN K VEC. I ■ HI KROJAČNICA Trst, Piazza C Goldoni 10,1, n. je preskrbljena s pristnim angleškim blagom zadnje mode v vtliki izberi in izdeluje vsakovrstne obleka po najnovejšem kroju. w JAKO ZMERNE CENE. --Ugodni pogoji plačeTanja.-- Iščem stanovanje (VS^; Sj do 1. septembra t. 1. Ponudbe pod „Stanovanje- na Inseratni oddelek Edinosti 4000 d' Neva prodajalnlca ur In dragocenesti (ex drug Drag. Vekjeti) OOSSO štev- 36 — TKIT luinfl jri|ll]t jiafllii. »19 TKJH. Sejati lz»or ziaunln«, srefcrnln«, drajec«n«*U m iapnlh ur. Kupuj« In zmenjuja staro stala fn srebro z novimi predmeti. — Sprejema aarctoe in popravlja vsakovrstno, srebrnloo la lepne ure. Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom Internacijonaino prevažanj o in selitve — — — na vse kraje — — — B3T s posebnimi zaprtimi vozovi. s a » S 3 P -S 3S «4 & i. — 3 & — X iS Caro Jellinek Važno naznanilo. Pisalni Stroj Ulef.16-27. Trst - Ulica Carradon 15-Trst, „ilO YA" z vidno pisavo in premenljivimi črkami Je najboljši stroj, ki se prodaja pc nizk^ceni |^r0n 250'- Ceniki zastonj in poštnine prosto. Pisati je na: Slano zastopstvo t Trsti ulica Vaidirivo št. 23, I. —p—Č5«aaai i— ifl ^r Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnica ■■■■ PAVEL VISENTINI Trst, ul. Glosue Corduccl 31. i w M Mm, Odgovor na vsako važno vprašanje, posebno v slučajih bolezni dobi vsahdo, ki pošlje šest kron v priporočenem pismu ali po poštni nakaznici profesorju PZETBO D1 AMICO, ulica Solferino 13, Bolog^na. .\\\' Majcen Miloš.! mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 MUH priporoča slavnemu občinstvu |il| svojo mizarnico. Izdeluje vn&k o vratno, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno solidno in po zmernih cenah » 33 cr o -j I ca »c 00 T V B D S A prvi urad za revizijo prizive in infor i v davčnih zadevah Trst, ulica dell'Istituto IO, III,, Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuj-prizive proti pretiranim odredbiaam in pogrešenim klasifikacijam Urad je skrajno zanesljiv in tajen. Odprto od 9. ure predp. do 1. pcp. Kostoris skladišče oblek za moške in dedk« Trst, via S, Giovanni 16, I. n. (zraven Restavracije Cooperatlva ei Ilaeker? prodaja na mesečne ali tedenske oforofee obleke In površnike za moške, perilo itd. flajdogovornejše eene. POZOR! Skladišče ni v pritlijču ampa^ v prvt-m nadstropju NOVO POGREBNO PODJETJE S ?7'PSd„r. i bogato opremo za COPSO St. 49 (Piazza Goldoni) vsakovrstni pogreb. in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd. : Velika zaloga : voščenih sveč. Prodaja na deb. in drobno. Edina od c. kr. namestništva avtorizo-vana obrt za pokončavanje podgan, miši lisic, krtov in vseh mrčesov, stenic in vse.i drugih živalic CARLO JENULL Delalnica In zalega TRST, ulica Tesa ZOBOZBRAVNISKI' AMBDLATORJJ Dr. Uiktor Bondel Trst, ulica San Giouannl 11. nads. od 9. do I. in od 3. do 6» l Tevarae In delaviice pohištva i« stavbenih ■ izdelkov v SOLKANU pri = Gorici. = itlMBlikl ttt i S: rita, drž. k ti ari., Stiku Mizarska zadruga v Solkanu ZALOGE SOLKAN, TRST, vla CMiw*»tim 4 HOTEL BALKAN Osrednja ravnateljstvo. 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji CENE ZMERNE. •• POČKAJ & KOGL. ZALOGE i REKA Via Pil« 2 SPLIT, aaiavoj okaU Brz.: ZA0HU6A - Trst | Telef. št 1631 interurba* | Žage v Soteski (Bakini) | Letna produkcija = K 1,000.000 — | HOTEL BALKAN