Največji ilovatld dnevnik v Združenih državah
Velja ca oelo leto.........$6.00
Za pol leta............... 3 0C
Zi Now York celo leto.... 6.00 Z* inozemstvo celo leto... 7.00
TKLEPON: 2876 CORTLANDT

Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Peat OflF.ee at New York, N. Yn under the Act of Congress of March 3, 1879.
Br Order cf the President, A. B Bmrleion. P. M Om
The Largest Slovenian Daily in the United States
Issued every day except 8undays and legal Holidays
75,000 Readers TELEFON: 4687 CORTLANDT
NO. 10. — ŠTEV. 10.
NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 13, 1920. — TOREK, 13. JANUARJA, 1920.
VOLUME XXV111. — LETNIK XXV m.
PREMOGARSKA KOMISIJA
VČERAJ 8E JE VRŠILA PRVA SEJA KOMISIJE. KATERO JE IMENOVAL PREDSEDNIK WILSON ZATO, DA PORAVNA DI-PERENCE MED PRKMOGARJI IN PREMOGA RSKTMI BARONI. KAPITALISTI ZOPET NAGAJAJO.
ŠTIRJE SOCUALI3TTČNI POSLANCI, IZKLJUČENI IZ NEWYO£ŠKE ZAKONODAJE.
Washington, I) <\. 12. j inuarja. — Danes se jo vršila prva seja premogar*ke komisij**, kat»ro je predsedn.k Wilson imenoval v rain«*nu, da *»» por«v ajo diferonet*, ki so nastalo tokom zadnje j^re-i.iogttrske stavke inetl delavci iu delodajalci.
s«-ji j«* pred*edova! llmry Robinson. Kmalo je bilo pa jasno f^ikotl veje vet or.
Poslujoči pre<l.k I'niled Mine Workers of America, John .. Lewis, j«1 kt>r /as opuik promogarjev izjavil, da se bodo pr^mo-^arji brozpogojno pokorili zaključkom komisije, pa naj bodo za-1 1 jitoki taki ali taki.
Na \praiianje, £ » bodo tudi delo<lajaloi storili tako, je odvrnil rjihov zastopnik Thci>»a» T. Brrwsier, da zaenkrat se ne more odgovoriti, ampak da mora prej posvetovati z >vezo premogarskih baronov.
Nadalje jo izjav;!, «l;i mora staviti komisiji več vprašanj in še-1.', ko kio dobil na vsa ta vprašanja odgovor, bodo povedali preroo-^arski baroni tvoje mnenje.
Pi-ed*ednik Robin-.op. so jo za t»-m posvetoval z ostalimi člani, r.akar so- prišli do zaključka, naj Prewster predloži vprašanja, da t odo lahko razpravljal: o njih.
Premojrarski baroni bi izvedeli radi med drugim tudi sledeče:
Ali ne bosta morali obe stranki pokoriti odloku komisije?
- Na kak način misli priti komisija do zaključka?
Ali ima komisija polnoinoč razpravljati o zvišanju ali znižanju plač?
Ali bo komisija določila tudi ceno za premog?
KRIZA V ITALIJI
V ITALIJI BO NASTALA VELIKA KRIZA, ČE SE NE BO UGODILO ITALJANSKIM ZAHTEVAM GLEDE JADRANSKEGA MORJA. — NIK HO SE NE BOJI V ITALIJI STALIŠČA ZDRUŽENIH DRŽAV.
Rim, Italija, 11. januarja. — Tukajšnji politični položaj je še 'vodno prav tako napet, kot je bil v zadnjem času. Vsi listi posvečajo dolge članke možnim posledicam konference med ministrskimi predsedniki Nittijem, Lloyd Georgeom in Clemenceanom z oziroma na Jadranski problem. Opaziti ni niti izrazitega optimizma in tudi nobenega neutemeljenega pesimizma, vendar pa je vse v sta-jnju mrzličnega pričakovanja.
List Giornale d'Italia je priobčil članek, v katerem pravi naslednje •
— Ne odobravamo stanja nevdušenja ali obupnega razpoloženja, kateremu se vduja narod v časih kot so sedanji. Izza obiska predsednika Wilsona v Italiji smo šli večkrat skozi številne tako-zvane največje momente, ki so se zdeli polovici prebivalstva predhodniki narodnega triumfa ali narodnega poloma. Bodimo mirni. Kljub težkočam bo mogoče najti rešitev in Italija bo jutri obstajala prav tako kot obstaja danes a ne le to. Priborila ai bo stališče
K A ti 7 F Ril A Pri naSih zavez,likih ter si £a Je deloma že priborila.
Nobenega dvoma pa ni, da bo prišlo do ministerijalne krize, ki '	'	jimela resne posledice, če ne bosta ministrski predsednik NiHi in
Italjanski železničarji so zavrnili Pcverilna pisma francoske?*, an- Nemški socialistični voditelj o- zunanji minister Seialoia zamogla doseči ugodno rešitev jadra nske-vse predloge. — Generalni štrajk! gleškega in italjanskega zastop- menja Jefferson Davita ter svari i ga problema.
na Španskem.	nika so že v Berlinn.	zaveznike.	Listi posvečajo vedno veliko važnosti francoski rmeni knjigi,
--—	'	--'	--• italjanski želeni knjigi in nadaljnim francoskim dokumentom in iz-
Rim, Italija. 12. januarja, —i London, Anglija, 12. januarja! Berlin, Nemčija, 12. januarja.|javam» ^ajočim se Italije. Jasno je, da skušajo Francozi dobiti na-haljanski železničarji so pred par j Neka berlinska brezžična brzc-| Otto Landsberg, voditelj večin-naj £olno zauP»nJe Italjanov po vseh zadnjih dogodkih in prav dnevi zahtevali od vlade, naj se javka naznanja, da so poverilna | škili socijalistov v svojem člankajPosebn° P° razkritjih burbonskega princa Siksta. O teh razkritjih
PRETEČA STAVKA ZAVEZNIŠKI	ZADEVA PREJŠNJEGA
V ITALIJI	ZASTOPNIKI
HOOVERJEVA IZJAVA JE
PRESENETILA AVSTRIJO
MI ZAUPAMO V ČLOVEKOLJUBNOST AMF.RTKF. — JE REKEL KANCLER RENNER. — POLOŽAJ V AVSTRIJI JE NARAVNOST OBUPEN. — POMOČ MORA PRITI PRED 20. FEBRUARJEM.
Dunaj, Avstrija, 11. januarja. — Končno upanje avstrijsKe republike jo bilo obrnjeno na Ameriko, ko je dobil avstrijski kaueler Itenuor v Parizu obljubo z o/.irom na kredite. Od onega časa naprej sta potekla dva tednu, a noben odgovor ni prišel razen časnikarskih porooil, da jo najvišji zavezniški svet naložil Združenim državam I opolno odgovornost z oziroma na usodo avstrijsko republike.
—	Časopisi so debelimi črkami natisnili Uooverjevo izjavo, j Kaneh'r Ronnor j«' v |M>govoru s poiooevalcem nekega newyorslv , list;: izjavil, <la so A\*trija ni na noben način vdeležila kampanje v Kvropi. s katero so skušali naprtiti krivdo radi zavlačenja pomoči na Združene države. Dostavil je:
—	Nikdar r.isn.o mislili, tla imamo pravico zahteva*t kaj od Ameriko. Naš«* prošnje ne izvirajo iz mišljenja, da nam je Amerika kaj dolžna ali da smo upravičeni staviti Ameriki svoje zahteve. Nočem opisovati tukajšnjega trpljenja. Sami ga lahko opazite vsepovsod, vendar pa sem prepričan, da bo ameriški narod priskočil na pomoč, ko bo prišel do spoznanja, da preti narodu šest In poi miljo-nov ljudi uničenje vsled lako*e.
Treba je čisto eucstavne kalkulacije, da pride človek do spozna-i ja, kakšne žalostne poslediee bi bile, če bi Avstrija razpadla in če bi bila popolnoma uričena. Zmanjšanje denarne vrednosti v naši državi je zmanjšalo tudi denarno vrednost v sosednih državah. Naše prisiljeno postopat je je prispevalo k postopanju v sosednih državah. Naš polom bi imel za posledico njih polom.
Povdariti ho^em. da je naš industrijalni aparat v redu. Mi imamo poslopja, stroje in delavec, ki so željni delati. Treba nam je edi-role živil in surovin. Če bomo imeli te stvari na razpolago, bomo lahko takoj začeli piodueirati, se bomo rehabilitirali in zadostili svojim obveznostim. Dokler pa ne moremo delati, ne moremo plačati svojih dolgov.
Dr. Renner je rekel, da si ne drzne upati vladnega posojila v z lesku stotih miljonov dolarjev, kar bi bila najmanjša svota, da se prehrani Avstrijo tekom desetih mescev ter se prične z obratovanjem v nekaterih tovarnah.
Svoja izvajanja je končal takole:
— Naša edina želja je, da bi ameriška vlada podpirala privatne skupine finančnikov, ki nam zamorejo pomagati.
Dunajska raeija je daleč pod množino, ki je potrebna za vzdr-žanje življenja. Živila, ki ko na razpolago, bodo trajala le do 20. februarja, ('e ne bo pomoči do tega časa, bo narod naravnost deeimi i mi vsled stradanja
jim zviša plačo. Vlada je -\zela njihove zahteve v pretres ter jim slednjič ponudila- nekaj koncesij, s katerimi pa železničarji niso bili zadovoljni.
Slednjič so zavrnili vse vladne predloge.
Kakorhitro bono /.eiezničarji zaštrajkali, jim bodo sledili telegrafisti in telefonisti.
Madrid, Špansko, 12. jan. — Izvrševalni odbor narodne zveze železniških" delavcev je danes izjavil, da bo dne 20. februarja napovedan generalni štrajk po vseh španskih železnicah.
Železničarji zahtevajo v prvi vrsti zvišanja plač.
pisma angleškega, francoskega in j v Vorvaertz" razpravlja o iz-iteljanskega zastopnika že dospe- (ročitvi in obravnavi proti kajzer-la v Berlin. Angleški poslanik vi ju Viljemu ter je v zvezi s tem na-Berlinu bo lord Kilarnoek, iran-j vedel slučaj, kako je atneriški coski Mareillv, italjanski pa grof j predsednik Lincoln nastopil z o-Maroscoti.	žirom na aretacijo Jeffersona
i Da visa, predsednika konfedera-icijskih držav. Navedel je spor, v kiitercm so se nahajale takrat
IZKLJUČENI
SOCIJ/tLISTI
Predlog, da bi izljučeni assemblymen! v državi New York zasedli svoja mesta, je bil zavrnjen.
London, Anglija, 12. januarja. Lord Kilarnoek je danes odpotoval iz Londona proti Berlinu, kjer bo prevzel dolžnosti angleškega diplomatičnega zastopnika. V najkrajšem 'času bosta obe vladi imenovali konzule in generalne konzule.
Pariz, Francija, 12. januarja. Špansko poslaništvo, ki je dose-daj zastopalo v nemškem glavnem mestu raneoske interese, je sporočilo danes nemški vladi, da namerava Francija v najkrajšem času obnoviti diplomatične zveze z Nemčijo.
Francoski poslanik bo najbr-	.	_	_ .
že dne 18. januarja odpotoval iz rožJu ter sami ko„n?ah T**™' **cijo na nemške prebivalce
Združene države, ko je bil kon-fc-deraeijski voditelj v ječi ter rekel, da je prepričan, da bodo zavezniki končno vendar sledili vzgledu Lincoln:, ki^ je rekjl, da je boljše, če izpuste Davisa na prosto.
aZvezniški narodi naj bi opu-i
stili svoj namen, da spravijo;	- - •-
Nemee pred svoje tribunale — jv posebni proklamaciji poživlja je izjavil Landsberg z oziroma n* Beilin narod v odločenih provin-znhtevo zaveznikov, da se jim iz-|cah, naj ne pozabi na domovino, roči nemške vojake.	j	_
_ Posledica tega bi bila lahko,! ^^ Semčij*. 11. januarja, cla bi ti možje rajši posegli po o-|Vlada je izdala naslednjo prokla-
so se vriile živahne debate, in vsi so zato, da se pozabi na pretekle spore ter prične vzajemno z delom rekonstrukcije, ki bo koristil*, obema narodoma.
Italjaneski listi pa svare Francijo, da je zadnji čas premhati z govoricami o naši latinski sestri ter z dejanji pokazati svoje prijateljstvo napram Italiji. Tako listi kot državniki se vzdržujejo vsakega komentarja glede sedanje ameriške politike, ki nnšla svoejga izraza v tem. da ni zastopan na konerencah v Londonu in Parizu noben zastopnik Združenih držav. V dobro informiranih pol-oficfjelnih krogih pa dajejo izraza zaupanju, da se Združene države Tie bodo vmešavale v katerokoli odločitev glede jadranskega vprašanja, do katere bo prišla sedanja konferenca.
BERLIN IN IZGUBLJENE PROVINCE
Pyriza v Berlin. Nemčijo bo zastopal v Parizu Kurt von Lersner, ki je bil načelnik nemške mirov-re delegacije.
UGA NARODOV
► DBIAlin POUUAT71 ¥ - ISTRO, IA OORltKO Ol VOTftUJOO.
bnrrftujemo Stasias taplaOL popolnoma zanesljivo Is sedanji* razmeram primerno tudi kitro p> eeli Istri, na Gortfkem in tudi si VotranjUnm po osemljn ki Je s» ndno po italjanski armadi
Jamttmo aR yarantjmsmo m vsako poAOjaiev, toda za kake m« god« zamude v izplačila no mor
60 lir 100 Ur 600 lir 1000 Ur
ZDRAVSTVENO 8TAKJE PREDSEDNIKA.
Albany, N. V., 12. januarja. —! V imenu članov justičnega odbo-! i a je izjavil danes speaker Sweet,
da se bo v najkrajšem času odlo-l	--
čilo o usodi petih izključenih so-|prva seja se bo vriila v petek v cljalističnih poslancev.	! Parizu. _ Zastopniki raznih na-
Predsednikom odbora je bil ■■ rodov. _ Naši ne bodo navzoči.
imenovan Louis M. Martin iz Oneide.
Nadalje je izjavil Sweet, da se bo odbor takoj organiziral ter začel najbrže že v sredo z obravnavo proti socijalistom.
Assemblyni bodo imeli v sredo zjutraj kratko zborovanje, nakar so bo pričela obravnava.
Charles D. Donahue je danes predlagal, naj bi^bilo izključenim socijalistom zopet dovoljeno zasesti svoja mesta, toda njegov predlog je bil zavrnjen z glasovom.
Donahue je izjavljal, da vlada
Zdravstveno stanje predsednika Wilsona se izboljšuje od dne do dne, vendar pa bo poteklo ic par tednov, predno bo v stanu izvrševati vse mučne in naporne posle eksekntivnega urada. Včeraj s«' je izprehajal po parku Beie hi še ter bo vsaki dan razširil svoje' telesne vaje, dokler ne bo dosti močan, da se vozi z avtomobilom ter se peča tudi z drugimi športi.
On lahko zavživa vse, kar poželi, spi dobro ter eita kar hoče, ven-4r pa se izogiba vsakemu nepotrebnemu naporu, telesnemu ali duševnemu. To predstavlja del počivalnega zdravljenja.
ljenje kot pa prišli pred sodišča! zemlja ki g0 bila ločena od Nem_ onstran nemških meja. Ze sedaj se (-jje.
bojim, če pomislim na odmeve __ Xesre^iii izid. vojne nas je strelov, ki bi jih oddali ti samo- pustU brez obrambe ter nas izro-
; čil samovolji nasprotnika, ki nam ; Landsberg pravi, da ne morejo |v imenu miril nalaga najtežja zavezniki postavno prisiliti Ho-lbremena med katerimi prvo ! landske, da jim izroči Viljema ^^ nemikih o^elj na ter pravi, da jim nudi to zelo u-l„zhodnf Mpadu in gevcru in to dobno pot iz njih zagate.	jbrf2 oz;ra ua principa samodo-
— Če bi bil stavljen Vil jem. pred zavezniški tribunal — .ie re-, g tem bi,0 Da 8totinc in sto. kel _ bi ga reakcijonarni ele ,tine	naiih nemških roja-
menti v Nemčiji lzprememli v kov stJtvljenih pod tujo vlado, svetnika. S tem bi povspešili svo- Nem4ki bratje in sestre: — Ne j i lastne politične aspiracije. ~ i,- v uri solves.^, temveč vedno bo-
rasprotnike, naj izpolnijo obljube, ki so nam jih dali v mirovni pogodbi. Naše simpatije, naše bri-ge in vroča ljubezen bodo brez prestanka pri vas.
Preko vseh meja ostaja nemška narodnost ena in popolna enota. Bodite močni z nami v veri, da nemški narod ne bo poginil, temveč, da se bo na težko izvojevani liberalni podlagi zopet dvignil do najvišjega političnega ekonomskega in socijalnega stališča.
Sorojaki: Težka krivica Je bila dodeljena nam in vam vsled nasilne ločitve. Pravice samodoločbe so odrekli nemškemu narodu. Mi pa ne opnšČamo upanja. Tudi vam bo nekega dne priznana ta osnovna narodna pravica. Vsled tega bomo mi kljub vsem naporom stali v stiku drug z drugim, polni tipanja v tej uri ločitve. Skupno bomo stali nekoč kot neprodirna vrsta za pravice naše narodnosti.
Washington, D. C.. 12. jan. — predsednik Wilson je danes skli cal prvo sejo Lige rtarodov. Vr- Stvari demokracije v Nemčiji Vi J ste nagiVnaša žaluj^ča in tnžna sr šila se bo v Prrizu, začetek bo pa ,.a ta način zelo slabo služili, kaj-jca ^vzemamo se za vas in v ime-v petek ob polena j stih dopoldne. ti s tem bi preprečili celjenje |m ee,ega nemSkega naroda ter Povabilo je bdo poslano zastopni- r6nT ki jih je zadala vojna Nem- vas ne bomo nikdar pozabili. Vi ko»n ravezmških narodov, ki so fiji in ki so zavezniškim narodom R svoje gtrani pa tndi ne boste ^ bili navzoči pri izmenjavi ratifi- 1>rav tako škodljive kot Nemčiji!Mbm gkupne nemške domovine, kaeij mirovne pogodbe. Vsebina sami.	|G tem 8mo prepričani.
Ym. jutri objavljena.	| Soglasno z določbami mirovne Karkoli bo ^ mogoče stori-
Vabilo, ki je zelo kratkod, je se- pogodbe se je Nemčija obvezala t; da vam ohranimo materinski
iv.l n»<1cu1ni1r cnnlanin v rl A_ " ..s:«:	vca ' ...	....	...	_
BOLGARSKA JE ODOBRILA MIROVNO POGODBO.
71 proti 33 s,avil Preds*dmk soglasno z do- izročiti prejšnjega kajzerja, a vse -ezik ncmiki ZDačaj in dušeno vo. — lo -bami mirovne pogodbe. Zdru- kaže, da ne bo prišlo do tega. ^^O z domovino, bomo tudi sto-žene države ne bodo zastopane |	--j tU*. Neprestano bomo poživljali
SoHja, Bolgarsko, 12. januarja. Bolgarski parlament 44sobranje" je danes odobril mirovno pogod-godbo, ki je bila podpisana dne 27. novembra v Neuilly. Poslanci so izrazili upanje, da bo pogodba Čimprej mogoče stopila v velja-
po celi deželi veliko ogorčenje,	.. . , ......
ker so socijaliste prej izključili, V,'0 imienovanih ^ k1°™,K1J' ltl ^ predno so jim dali priliko, da Ukoj Pnce,e 2 delom-bi se branili. Če se je zgodila kri-
pri otvorilni seji. Že pri prvi seji DEPORTACIJA RUSKEGA BARITONA?


Chicago, 111., 12. januarja. —
Paris, Francija, 12. januarja, vica, mora biti vsak toliko močan, Prva seja izvrševalnega odbora J^red zveznimi oblastmi se je vr-da jo prizna. Nadalje je svaril Lige narodov se bo vršila dne 16. šilo danes tajno zaslišanje glede p.rslance, naj ne podžigajo ognja jaunnrja v pro-torih zunanjega tieportacijskega postopanja pro-nemira, toda oni se niso prav nič ministrstva. Zastopani bodo slede- ti Juriju Baklanovu, znanemu menili za njegova svarila.	či narodi oziroma države. Franci- ruskemu baritonu ter članu ope-
jo bo nastopal >»ivsi ministrski ie v Chieagu. Vera Amazar, neka predsednik Leon Burgeois. An- pevka, pravi, da jo je Baklanov , glijo zunanji minister Earl Cur-. pregovoril k potovanju v Ameri-
--zon, Italijo znnanji minister Scia- ko pod pretvezo, da se bo poročil
Alojz Skele, dobroznani rojak loia, Belgijo znnanji minister z njo, da pa ni te svoje obljube iz Clevelanda, se je oglasil na svo- Paul H.vmans, špansko pariški nikdar izpolnil, jem ženit*ranjskem potovanju v poslanik grof de Leon, Urško Baklanov je eden najbolj našem uredništvu. Sedaj se vrne ministrski predsednik Venizelos, nih sedaj živečih baritonistov na dom svoje soproge Fan v v Japonsko grof Khinda, Brazilijo je vreden drug slavnega ruskega
pariški poslanik dr. Da Cunha. ) basista Sapljapina.
Pazite na nove cene
m Kranjska, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonija
in sedanjim razmeram
poiOjatev, toda aa kaka mt>
GLAS NA^O
FRANK UKICR.
(SLOVENIAN DAILY) Owntd snd PubllaliH by
bloVknic publishing company
(a corporation)
LOUIS BEN
■a of ftiM Corporation and Addreeeee of Above Cortlandt Stmt Borough of Manhattan Now York City,
"Olaa Naroda"
dan lavsemSl nedelj in pra
la colo loto votja Mat sa Amsrtke In
Canado
Tm pel lota
Za fttlrl
§S.00 Za fcetrt leta
Za Now York City H80 Za Inozsmstvo
	ZmmmA	OLAS NARODA (Velee of the People) ste« i day except Sundays and Subscription yearly $8.00	Holidays
Aivtf Uttmcnt on iflrttm^nt			
ih .	brea podplea In oe^bnoetl ee ne prioMujejo.Denar na] a« bk^ovoll pošiljati po Order. Pri sprememb! kraja naročnikov proximo, da. ae nam tudi prejšnje blvaHt^e naznani, da hitreje najdemo rumlovnika.		
	01 Certlandt S	OLASNARODA tree t. Borough to Manhattan, f Telephone: Cortlandt 2S7I	<iew York, N.V.
		^ČEB^1	
Ali je mogoče Turčiji zaupati?
mciea v
ozemlja, zasedenega po Italjanih. Predstavil sem g. Polku poslance in dejal, da smo prišli, da mu k njegovem odhodu v Ameriko žc-nio srečno pot in se imi zahvalimo za vse, kar je tekom treh mesecev, odkar je načelo val aemriški mirovni komisiji, v interesu naše stvari storil, oziroma preprečil. Prosil sem ga, naj sporoči predsed-• I'iku Wilsomi, če pra bo videl, naše pozdrave in iskreno željo, da bi i kmalu popolnoma ozdravil, ter mu pove. da smo mi ljudje, ki ; svojih prijateljev ne pozabimo lahko in da upamo, da tudi on r.e bo ' nas pozabil. ("Gotovo ne. o tem bodite prepričani**, me je s Krepkim povdarkom prekinil g. Polk.)
Ko sem mu omenil, da smo se zbrali v svrho. da predložimo mirovni konferenci spomenico o italjanski strahovladi v ozemlju, katero mi zastopamo, se je takoj sam od sebe začel zanimati za stvar in vprašal po vsebini spomenice, katere angleške besedilo sem mu obljubil poslati v Washington takoj, ko bo dotiskano, da jo bo državni department Združenih držav vzel na znanje. Topot sem le kratko omenil, da vsebuje spomenica protest proti delovanju D* Annnnzia. ki se vrši p»v-d očmi velesil, in za katerim Italija spletka-' ri. tla bi v jadranskem vprašanju uresničila, svoje častihlepne l.ie. Nadalje protestiramo /. vsem povdarkom proti postopatiju ita-
fJororiee v krogih francoskih članov mirovne konference, da bo turškemu cesarstvu peni gotovimi jamstvi nekoliko podaljšano živ-j 1 jen je, so vzbudile	sum Turčije. Kaj naj se zgodi s Turčijo,'
je predstavljalo niranko polno možnosti za spore iued zavezniškimi	.	.
, 1 „. , ... ' . , . . ™ , . . | ljanske vojne uprave na jugoslovanskih ozemljih, katere je svoj Miami. Ta komplikacija vzdrzuje pokonci tajna upanja Turkov, kot .	__ _ ._______- ________-	- .
k e glasi v poro«* i! i I
ras Italija ne z uspehi svojega orožja, marveč na podlagi premirja z
isi v porov 11 tli iz liointona. Ki so prepričam. <ta je etima priu-j ...	11 .*
'	, ,	....	. ,	prejšnjo avstro-oarrsko monarhijo kot mandatar vseh zavezniških
kii, ki i o imajo, da ohranijo vsaj lutcino starega ci'sarstva, interes-	. _	.	. .	,
'	,	.. .	,	...	I. .. držav zas»-d!a in ko s -daj. zlorabljajoč pogoje premirja, ki so bili
no nasprotje med zavezniki, posebno pa med Anglijo m > raneijo. ....	. , .	1	. ..
. 1	...	• ,	,	- i mislejm le za kratko uobo. izkonsea za se v svrho aneksije zasede-
Pororali smo ze, da je sprejel turški sultan nekega poroceval : 070mejj
en m da je dal prečitati že preje izpotovljeno ugotovilo, ki je bilo
zanimivo v številnih ozirili.
Kaj so pomenjala leta vojne /.a turški narod, nam živahno o-
pisuje carigrajski "Vakit", ki piše:
in za čiui večje razširjenje in utrditev svojega gospod-, stva na račun Jugoslovanov.
Prof. Spinčič me je prosil, naj g. Polku posebno povdarim na-• slednje točke: Slovanske samoupravne oblasti so bile razpuščene
V1 .	•■•»•,»	,.,. . . i in raba našega jezika uradno prepovedana. Na stotine slovanskih
(>l» ca.su sklenitve premirja ij bila Auatolija v veliki meri iz-	.	„	..	.
. ......	. .. . ! sol so zaprli, cele grmade solskih knjig sežgali in tako zopet uvedli
Min ■••na m izčrpana. Stotine tisocev njenih smov so se borile v tu- , .	. .. .	...	°	■r .
.......	•	... r» i . x	i i ■ barbarstvo pri prebivalstvu, ki je — v nasprotju k statistiki anal-
j.ii de/elah ter počivajo v tuji zemlji. Potrebne zaloge življeuskih .	....	..	..	...
.	» . • t	. .	j -, m fabetov v Italiji — ?talo na stopnji najbolj naprednih narodov
vr• 1st«-v so Inle izčrpane. Čustvo skrajne bede je bil sad številnih a , .	. .. „
. ... ... . ... t-j v	.	-ii- , Srednje Evrope. Kajti tudi ce bi hoteli, ne morejo nasi slovenski
izdajalskih oblik velikanske krivice. Kdo bi mogel vrjeti, da bi se . ,	• . . . ... , • .. , „ . . . . . .
in hrvaški otroci imeti od italjanskih sol nobene koristi, ker ne znajo njihovega jezika. Xiso samo prisilili naše visoko razvite samo-pomožne gospodarske organizacije ir. ekonomske slovanske ustanove in banke, da so ustavile svoje delovanje, marveč gospodarski pn-
v gorenji čeljisti manjkata dva j zadnja zoba.
#	o •
Vmrl jc možak, ki ni nikdar lagal. Niti ženski ne.
1'mrl je kot pečlar.	*
#	a *
Človek, ki ima denar ni ničesar drugega, ni tako slab kot bi si kdo mislil.
#	o *
Pri prihodnjih volitvah bo tudi neka ženska ronala za predsednika.
Najbrže ne bo dosegla svojega cilja, ker sedanja ozka krila niso
zp. ''ronanje*' nič-kaj pripravna.
#	* *
LISTNICA UREDNIŠTVA.
fete 1898 - lakorporr-aaa tc'J> 1900 Glavni urad v "ELY, MINNJ
•LAVNI VRAONIKIl tOVANBRK. bas HI. run— L0UI8 BALAKT bom 1M Paul A**, toil JOBKPH PUHLKB, By. Mina. fta^k: osa u bbozich. my. mu
oinlk ■Ifclilinrt Mutnlo: LOUIS OOBTIEM. —a VRHOVNI ZDRAVNIK«
h. som t. w>iw m* a. ouo «.. Na nttotv«*. va. _	__NADZORNIKU
ium occCa nr. bih.
U9THONI MOTS. MU ATO. B, SO. ▼AM T4BOQA. SIM Natrcas Alloy
JT. VOKOTA MR ITI jBONARD ITUBODNIK. bcm •OBK tCPNIK. S. Z kM M.
_ __* KAVNI OOSORl
OMPH FXAUTS. Mr. Atl-TCS Bt. ColttBO^ OHN MOVER*. «J4-Sn4 Avo.. Dntath. Nina. <Att "noomc. 7 w. Nodi«« at
Rojak C. G. v Chicago. — Vprašujete. kdo je izumil ples ''shimmy *\ Ne znam plesati, vendar bi rekel, da ga je izumil sv. Vid.
■	__ZDRU±KVALNI ODSOR«
KOZ>OL# PBRDAN. SOM 0L Ctalr Ave . M dcvolaaa. HANK SVJIABEC 4404 Wuhintoo BtrMt, Denver, Cola
»nooi SBSfiCAK. 497-lth A to.. Johnrtcwn. Pa.
v tem izi rpane telesu mogel kedaj vzbuditi nov duh iu da bo opaziti znake smotrenoNtiTak duh pa je v resnic? obstajal. Ceua je bila \»-lika, a tr^)ljej«.ii vojne je rodilo vsaj ta dobri sad. .Štiri leta vojne so bila Mola mučnih skuseuj. izginila Stara brezbi lili odločnosti, da se
pisati našim vojakom, ki so se vrnili. Malo jih je po številu, a so
|wivs.'m nove vi ste ljudje za .\natolijo. Odločni so, čuječi ter trdni
v >kb'pti, da ne bodo tri>eli nikake krivice in to so možje, ki so se ~ """ .
....... „ .	.	' lostna je usoda
luut-nih skuieuj. Stai-a napačua pojmovanja so .	, , . . , . . .. . v.	'1 ' . .
. .. . .	.	• i i j t,sk Kre tako daleč, da eelo pri razdeljevanju živil o<l stradaiocega
brižnost m staro zadovoljstvo se umaknilo du-i » • , .	- •	• -	.	, - -	..... .
.	,	..	... .prebivalstvo poprej izsilijo izjavo, da soglasajo z zdruzitvijo z lta-
e doseže to, kar je pravično, lo pa je treba pri- .. . . , , • .	, , A	,. , .
, .	\f ,„ ..u :	„ ljanskim kraljestvom. \ sled tega je v nevarnosti zdravje našega
naro^la in je ogrožena njegova nravnost vsled postopanja italjan-ske soldateske proti našim dekletom, za kar uavajam vzgled«*. Ža-naše, v najbolj nezdrave dele Italije deportirane inteligence, s katero postopajo kot z navadnimi zločinci in ki izumira \sled malarije in zanemarjenja.
, , . • -	i i	...	,	,	otoku Asi na r i je bilo po zanesljivih poročilih okoli 27,000
t» /.ik. da sta izčrpanje in bolezen pozabljena v sklepu, da se re bo - , . ,	., . ..	* _ . A ,	_	' „.
, ,	, ,• ,	. * 1- V -u 1- * U	naših takozvamh vojnih ujetnikov. Od teh jih jc baje le še 7000 ži-
ti )»'lo nobene nadaljne krivice v Anatoliji. Najbolj potreben vse-	*
. . . .	... , . ...... ,. ..	vih in tudi ti bodo kmalu podlegli.
po v soil je sklep, da so sledi vzgledu, ki je bil uveljavljen na ta na-	,, . . . . . .	.	,
.	j ,-	u	* , ,	,	i«	podlagi teh dejstev prosimo mirovno konferenco, na i se a-
< .ii, -'.i se podredi vs- osehne in strankarske interese skupnemu bla- ,	, , .	„ . . '
- . . - . . .	, . . - , - ,	krenejo koraki, da bodo Italjani priKiljem-Adpestati naše vojne
east, integriteto in neodvisnost mise dežele.	. .	,	. .	v . ... „	.	w
,	. -	...	.....	. ujetnike domov, kakor so ze izpustili Nemce m Madžare; naj se z
r»i leopard izpremeniti svojih peg, je ocividno prepri-: ■	, . . , . . .... .	J
- -	-	. czirom na dejstvo, da je bila okupacija jadranskega ozemlja od za-
*tka nameravana le za nekaj tednov, sedaj se pa vleče za nad leto
»i .-i u <"• i I i številnih novih stvari v šoli izkušnje. Posebno pa je to res-i.i no o lastnikih, ki so se vežbali in ki so imeli izkušnje tekom sve-vojne. 1'duree, katerega so zadali pri Smirni Grki, je bil tako
lovni*
•etami tistih zavezniških držav, ki na rešitvi jadranskega vprašanja niso enostransko interesirane in do katerih je pričakovati objektivnega n človeškega postopanja; naj se končno na podlagi pri skle-
g. Polku te točke kratko razložil, sem mu posamezno predstavil naše gospode. Zahvalili smo se mu za zanimanje, katero je dokazal z razgovorom in mu želeli srečno pot in veselo novo leto.
gru in d«-la za čast, integriteto in neodvisnost naše dežele. I >u ne iuo
* an.it' Anicrikanca. ki dobro pozna turške zadeve v preteklem deset-!
b 1 ju in ki v je izru;-.il proti nek<>mii ameriškemu poročevalcu, da , - .	,
,	, lf	, . i i n, ... *	i - - <,nb v »menu zaveznikov odstranijo italjanske čete in zameniajo s
i'iso oprode siiltna v stranu. da !m> lurcija konecno izbaenjena iz -
> vhtpe. t«'iuve«'- da j * ta strah ludi oni njih rivalov, Muštafe Kemal
IMuif m njegovih pristašev.
Ta Anierikanec, ki dobro pozna turike zadeve, je dal izraza „	. w . .	, , ... T ...
. , -	4 .	.	. j Pn premirja splošno m slovesno od vseh tudi od Italije — prizna-
*v«i.i«-mu veselju, tla se Amerika iUM-e vmešavati v tnrsko brozgo ter'	. ,	„ . .....,	,	1
,	■ ■ . . , - ,, ..	... .	naeela samoodlocevanja pri rešitvi končne usoile teh ozemelj
Inh, da ,!<• se»laj stvai Anglije in hrancije napraviti konec politiki -	•	,
.	i	»	-i .	-	, • vpraša mnenje naroda potom plebiscita. Izjavljamo že sedaj, da se
J ortiMtpiranja lurcijc, ki je prišla do svojega viška ravno pred iz- ■ ,	, , ...	J
1	^	K	homo temu uklonili.
Irriihoni vojne.	T<-
■ ■ii	ii	.Ko sem
Kekel je v nadaljnein :
iiovorilo ^e je, da leži ena naj\e«*jih težkoč pri rešitvi turške-|-a problema v tem, da se je smatralo sultana za papeža mohatnedan-fkega sveta. Kljub temu pa je bilo mogoče odstraniti Abdul Ham i- i <!n. ne da hi se mohaitiedanski svet uprl in v preteklosti so bili več-1 i it « asi, ko so se Turki s pomočjo zavratnih umorov lahko oprostili dnttrih sultanov ter nato izjavili mohamedanskemu svetu, da1	_
Je hil ta dotieni sultan slepar iu da ni imel nobene pravice naziva-j Roparaki umor V HavptmancL [je pokradel 2 kosa modrega bla-
'» doMi	, . .	...»	,	Rafael Fabjan je šele 18 let'ga, 3 rute in 1 kos usnja v vred-
Mustafa Kemal pasa je rnogo.e ; bral V rog nebe močne sde, ven-jstarT toda radi tatyin	Csede, n0sti 165 kron. pri tatvini je za.
ca, pa ne dela druge,, bluta. Dokler ne bo izgubljeno vse upanje,2 Ut- ^ 4 m<?sec<p v	zamudil le četrt ure, nato je .topil
W " /av'Ml" zaveznike v zlokobn, krog ljubosumnost, glede njih ujo kazen ? dni zapora ^ ^ v hlcv po?ledat za Ravndiarjevo
ljufije je odsedel dne 21. oktobra z besedami: "Ail še nisi hin?r* in
v ko je videl, da se Ravniharjeva gane, je odšel z ukradenimi
, .	„	,	—^_____—m. ^ ______/armi proti Rudniku, oziroma
i edsebojno rašt \ o sta danes prav tako velika kot nekoč. Kakojtobra d ldne je rifcl k Jeri Srednji vagi.
p«,Zie*nt vo ti zavezniki, je razvidno i z slučaja beraške Italije, ki se r rv~-xra„	. ...	.	....
,	... ,	.. .	r . . .	, . Locnikar, katere hina stoji na sa- Cez por ure nato se je pnpelja-
Iuh e polastiti eelega ./toka. brez ozira na Angleže in Francoze, ki____... ,	.	r. . ...	_	. . .
meni na ljubljanskem barju na la Locnikarjeva domov, kjer je
našla Ravniharjevo vso krvavo
Izpred porote
Votfaotlao Itaauot OLAS NAXOD2.
otoort tikajo* o« uradnih aad*r kakor tudi denarno pollljatto naj M aMJo na glavnega tajnika. V— pritožbe naj m potlljajo na predMdnlka porotnega ooborm. Kroinje sa sprejem novih Članov In aploh vaa sdravnlika spričevala, se osi M«li;ajr na vrhovnega xdravnik*. A "	Jogo«!<-vaiiaka Katolllka Jed not* so prt por oC*. vsem Jugoslovanom sa obilen tali
«top Jednota posluje po "National Fraternal Congree*' lestvici. V blagajni Nevvvorško Časopisje ie nriob- T1,®^.f0?000- CtrlstoUsoC dolarjev). Bo.makjh podpor. odAaodnln in poomrtnin J« ...	.	rPlaCala Je nad poldrugi mlljon dolarJ«v. Jednota šteje okrog 1 tlsofi rednih Clano«
cilo V nedeljo velike oglase za ; lc> Okrog S tisoč otrok v Mladinskem oddelku.
i	...	, ....	Društva Jednote so nahajajo po runih slevenskilh naselbinah. Tini kjer lih
neko varietetno gledalisie. Mo- S* nI, pr^rofamo vstanovlteVnovUL Kdor eU poetatl «MarTnaJsi sSSri ISl taj n. In ost ne\vvorškega časopisja je i aUni	društva J. 8. K. J. i Z* vstanovltev novih društev se pa obrni to *a
' . .v.	'	tajnika. Novo društvo so lahko vstanovl s • .liani ali Članicami.
znana m zato je zelo čudno, da so ___^^ "	_
v dot lenem oglasu besede:	MHv]]ii Fiuk ]z grednje va-
Well filled Stockings.	jsi je potrdilo, da ji je tisti dan
Kaj bo rekel Skaza, ki bi bil ne- :Rafael Fabjan prodai blago ki
koč skoraj podivjal, ko smo pn-j^ je Ločnikarjevi ukradel Pred-občili par Maupassanovih povesti?,stdllik Regally ppi-i; _ ..AIi jo
* * *	!bil ta?" — "Seveda je bil! O Ja!
Neki rojak me vprašuje; kaj bi *aj poznam! Ta je ravno tisti, jaz napravil, če bi imel Roekefel- ki .ie bil P« nas". — Fabjan: 4To lerjeve dohodke.	jc kriva priča*. — Jernej Jersin
.laz bi rajše vprašal Roekefel- j potrdi, da mu ie Fabjan podpla-lerja, kaj bi napravil, če bi imel j tc- prodal. Rafael Fabjan: "Jaz on moje dohodke.	nisem bil'*. — Policijski nadzor-
^ * '	;nik Jernej Papler je poizvedoval
Prijatelj je vprašal prijatelja: — Zakaj si se poročil?
Generalni zdravnik Gorgas, ki je preje načeloval zdravstvenemu departmentu v panamskem ozein-lju, ima največ zaslug v tem boju proti rmeiii mrzlici, je izjavil predavatelj.
Pri odločne-m napadu na bacil rmene mrzlice v Guayaquil je <lr. Connor v malo več kot enem letu skrčil povprečno število 3f»7 slučajev na nobenega. V Guayaquil. katerega ju imenoval dr.
— Imel sem mačko, pa mi je
j Vincent enega izmed najbolj kuž-k°,iuh krajev na svetu, radi divja-
za morilcem. Bil je navzoč
je priznal dejanje pol. nadzoru i-[nj« rmene mrzlice, je zaloga vode ku Hahetu, dasi je prvotno tajil, tako majhna, da teče po mestu le crknila in mi je bil<5 tako strašno! Še kazal je, kiiko je udrihal s se- eno uro in pol. Tekom teira časa dolgčas.	' kiro. Policijski nadzornik Habe naberejo ljudje v različne poso-
* * *	potrdi podatke, ki jih navaja ob- (jc toliko votle kot je pač mogo-
Zdravnik; Ali ste sledili mo- tožnica. Fabjan pravi, da je bil
dotično sredo eel dan v Stefan ji i vasi. Ce ga peljejo tjsi, bo dobil ljudi, ki bodo to potrdili. — Xa predlog zagovornika dr. Krejčija je sklenil senat poizvedbe. Predsednik Regally je naročil navzo-j »"ima gg. Ilabetii in Paplerju, d;t peljeta v avtomobilu v Štefanjo \iis. S Fabjanom so se nato otlpe-
jemu receptu?
—	Če bi mu sledil, bi si bil zlomil vrat.
—	Zakaj?
—	Vrgel sem ga skozi okno.
* * *
—	Kaj je poljub?
—	Nič deljeno z dvema
* * *
Skaza ve vec kot bi smel vedc- '-al1 varnostni organi v Bizovik, ti in ne ve toliko kot bi moral sr* Fabjan zmotil v kraju, vedeti.	i Bizoviku je res govoril s Škr-
* * *	Ijančevo, toda ne v sredo, marveč
Dober prijatelj je oni, ki ve,I v četrtek. Prenočil je pri Podob da ti nisi zanič, pa je vseno tvoj' nikovih, kjer je bival od pol ">. po-
pri jat el j.
*
Najlepša je stara ljubezen. Da, takole od petnajstih
(dvajsetih let.
interesov v Turčiji, bo šlo to blufanje naprej z vso silo.
Iz z.nlnjih izvajanj je razvidno, da jc vse prej dabro kot vero-j ^ pri "okrajnem" kJkUšču
Miti \ izjave Turkov, ki račuuajo b ~~ *—1 "'-------" 1 ~	'
1 i ter imajo v tem oziru čisto pra
' ^ ljubosumnost med avemi- Ljubljani, Xato ^ je tikal . ne v. Pozresnost evropskih velesil j lijubljani in okolici. Dne 25. ok-'«tvi
ji Wlo že pokazali, k:ij m? pravi posegati v tuje omare. Najprvo so	• , .....
i,ii i	.iii •	, „ , ; ttavpatmanei; pokradel ji je vec
>■•' bit tli Jugoslovanov in pri teh se bodo liajpm-o opekli. Potem bo-i n i	T . .. .
. . • t. i - i i x	, j , , obleke in blaga. Locnikarjeva ga
do prmli n« vrsto dnigi in Italija bo konecno pnaU tako daleč kot -	-	J. ..
.i« prišla danes Nemčija. Za to se bo morala zahvaliti prismojenosti ovojih državnikov ter blaznosti svojih imperijalistov.
na tleh. Dekla je povedala gospo-je zasačila, ko je nameraval z bla- dinji, kaj je Fabjan žnjo naredil, j gom oditi, toda na njeno prog-;Zelo slabo Ravniharjevo je odpe-. »io ji je v^e vrnil in dala mu je j ljala Ločnikarjeva preeej v Ljubše 10 kron, da jo je pustil v miru. Ijano v bolnico, kjer jo je 30. ok-
#	m	Štiri dni na to, 29. oktobra do- tobra dopoldne zaslišal policijski
...	. . .	* . .	w	. ! poldne je pa zopet prišel mimo i nadzornik Jernej Papler, katere-
Mi ne vemo. proti kateremu se borimo, a smo še vedno v voj-- » • T . ...	- , . . x . '
. . , . ,	n	, . _ . i<l«ma, bila je slučajno v Ljublja-imu je dejanje natneno tako pn-
III. — pravi brooklyn>ki 4'Eaple . — fantje so že vsi doma m zi„:	._____. , \ ' , ' ,
x.	j , ,	. ,...........	, „ ,u> totla doma je bila njena de- po vedo vala, kakor smo navedli.
Ncmeijo sklenjen mir. Avstrije ni vec in vendar, mi se i»e vedno: « Xf D .. . ! K	.	. , . .
. ■ . . , m . Lla- -»o-'etna Marija Ravniharje-, Ravniharjeva je v bolnici 31. f.'jtamo. Kako to' Mogoče nam bo kongres razjasnil to uganko.	• ___- , * \ . . .	n : . .
#	m	"	iver je Ra%'mharjeva dne 2». j oktobra umrla. Pri raztelesenju se
„ .	*	oktobra videla, kako je zasačila je dognalo, da so bile poškodbe
znak. da so .......le cene padati, je b,io videti v odločitvirLočnikarjeva Fabjana, si je pre-Uake, da je morala vsled njih na-
r.ekega sodišča v Ohio, ki je prisodili neki deklici, ki je tožila!eej mislil&y da je pri5el zopetjstopiti na vsak način smrt iu bi inbimca raditeea. ker je snedel svojo besedo.	; krast> v sobi je zato omare M_j bi|a V8aka zdravniSka pomo^
*	kieuila in hitela iz nje, ker se je j brezuspešna.
Prorokovanja o koncu sveta so bila pravilna v vsaki posamez-jbala. Fabjan jo je prosil, za kru-j Fabjana so aretirali 30. okto-tiosti. z edino i*jemo datuma	hek in zahteval od nje, da mu I bra ob pol 17. uri v Ljubljani. Pri
*	.odpre omare. Ravniharjeva je pa I policiji 31. oktobra zaslišan je de-
Se vedno smo v dvomu, za kakšno stvar je bil svet napravljen žla iz hlie v hlev Ker pa pri.ijanje ^^ {ajil> nato pa pri^l
aeijo? Ne. Za prostost in pravice malih narodov? šel Fabjan z namenom, da pokra- in je opisal ravno tako, kakor je
•%i:rnim. Za demokraeijo1
Za kaj torej?
^	tie blago, a se je zbal, da utegne, pripovedovala ubita Marija Rav-
* *	Ravniharjeva poklicati Ijndi na i niharjeva svoji gospodinji Jeri
V Washinjrtonu so mnenja, tla Im» sklenjen dne Ifi. januarja mir pomoč, je skočil za njo, pobral zajLočnilcar in pol. nadzornika Jer-
r Nemčijo
Dan je bil vnaprej določen — potom prohibicijske postav«
veznimi vrat m i prislonjeno seki-
Najvišje sodišče jc postavilo newjerseyske je dejstvo, katerega je treba z mokrim očesom konštatirati.
jio in je v hlevu Ravniharjevo z njo udaril po glavi, da je padla mokraee na suho. t vznak proti jaslim.
neju Paplerju in ie pristavil, da je odšel po izvršeni tatvini proti Laverei in je menda v Srednji vasi prodal blago za 30 K nekemu
Fabljan je odšel na to v hišo in g«/*podarjn, ki je delal lojtre za
poldne do pol S. zjutraj in je plačal deset kron. Na dan se Podobnikova ni spominjala, pač je pa doln.ien sin rekel, da da je bil v četrtek ali \ petek tam. Fabjan je i skušal pričam sugerirati. da je
Rojak je poslal dopis, štiri pole|b;, v sredo pri „jih Qb 4 popol. dolg dopis. V njem pa nobene ve-|dlie so :0 nadaljevala razprava.
dolg nopis. v njem pa nooene ve-, dne se jc nadaljevala razpra jice in nobene pike. Poleg je po- Fabjan je moral pripoznati, da slal poseben listek s sledečo vse- sfc nni aiibi dokaz ni posreČil. Kot
priča zaslišani polic, nadzornik
bino:
.......
t »»»)>< ..............
Spodaj je zapisal: — Tukaj imate ločila. Pa jih sami postavi-
Habe je poročal o hitro izve Jenih poizvedbah in pristavil, da je Fabjan tudi pol. nadstražniku Ilu-
te v dopis, ker gotovo boljš«- ve-j^j^ povedaI, da je Ravnikarje-ste kot jaz, k&m pašejo.	vo mal po ?javi u<iaril". Kot
...........................................................................i priča zaslišani g. Hudales pove,
|da mu je rekel Fabjan: — "Saj voz. Tudi tc navedbe so resnične;': bi|o nir. |mdega. Zmerjala me še tisti dan je namreč prodal Jer- je s<.m jo pa <en maV pf)
Fabjan: "Jaz ne vera nič!" —
ne ju Jeršinu v Srednji vasi 1 ruto in 1 podplate za 18 kron; Mariji Fink modro blago in ruto za kron, svileno ruto ji je dal pa povrh, češ, da se ne splača, da jo vzame seboj. Odkar pa je prišel
Po govorih državnega pravdnika dr. Modica in zagovornika dr. Krejčija so porotniki soglasno potrdili stavljeni jim vprašanji, nakar je razglasil predsednik porot-
Fabjan v ječo, taji sicer vsako fnepa ^^ g R«.<rallv razsodbo, krivdo, vendar je z ozirom na vse s katero se obsodi Rafael Fabjan zgoraj navedeno povsem jasno, dajna 13 Iet težke Je<v ker ^ n; 2o je on storilec; noee tudi poznati lt>sta star ker bi bd sifl01. obsojen Jcršina, Finkove in pravi celo. dat^.j smr^ tudi Jere Ločnikarjeve ni videl, odkar je prišel iz zapora.
Predsednik porotnega senata Fahjanu: — '"Ali se čutite krivega?'* — "Nisem ničesar storil".
—	"Pravijo, da ste bili na Havpt-manci?,, — "Vse je izmišljeno".1
—	"Ali niste bili v sredo, dne 29. oktobra, na Havptmancif" —
Znanost bo uničila rmeno mrzlico
Znanost bo uničila rmeno mrzlico v katerikoli deželi sveta, je "Sploh nisem tam bil, bil sem na izjavil George B. Vincent, pred-
«'\ Dokler ni pričel dr. Cnonor s svojo kampanjo so bile tc z vodo napolnjene posode pravcata va-lišča za moški'e. a njegovo povelje so bili veliki tanki zakriti in v tanke so vrgli ribe, ki zavživa-jo moskite.
Koncem treh mesecev se število slučajev rmene mrzlice še ni znižalo in eden izmed listov v mestu je priobčil uredniški članek. v katerem je smešil ameriškega zdravnika. Naslednjega meseca pa se je število slučajev zmanjšalo na polovico in od onega časa pa do julij;:, ko je bilo mesto prosto bolezni, se je število slu-"*ajev vedno manjšalo. Od julija pa do novembra, ko je bilo poslano zadnje poročilo na urad, se ni pripetil v mestu niti en slučaj rmene mrzlice.
Strašen vzgled.
Neki avtomobil je pred par dnevi počasi pri vozil po drugi Ave. ter se ustavil, tla pusti neko žensko varno preko ceste. Ženska je raditega takoj omedlela in odvesti so jo morali v bolnieo. Šoferji naj si to zapišejo za ušesa.
Stavke! Roparji! Nemiri!
Da boate pripravlenjl, morate ktiDltl takoj edini predmet avoje vrste na avetu. komblnacijski NOŽ in REVOLVER. Noi lahko uporabljate vsak dan, In revolver je vedno pripravljen v slučaj nesreče. Strelja prave krople 22. kalibra.
To nI Igrača, pač pa zelo uporaben REVOLVER—NOŽ. Izgleda ko« navaden tepnl noz ker je Isti velikost. KllnJ« eo Is najboljšega Jekla. nox Je pa ponlldjan- 6e Je saprt. J« nož dola 3 m S četr. Inče. Petelin In krogle so skrite v ogrodju nola »avnotako kot kllnje. Tak not naj bi
kolodvoru". _ Priča Ložnikar po- aednik Rockefellerjevega zavoda JS^tS	^SSff^SS^L
trdi, da ji je rekla rajna Ravni- tekom nekega nagovora. Izjavil, da za kratek i«» ga bomo prodajati p« . .	•	j	v-« j - j , . tvornlikl ceni sa MAM. PoftIJIte nam 60 c.
carjeva: "Bavno tisti je bd, ki jc, da je bil eden izmed darov v *t«mpsih takoj kot depozit. oeta»«k be-
je zadnjič vzel blago". — Priči Araerikancev, ki so zgradUi Pa- »tj^P« Piaeaii ko ga aprejmet«. P«»t. r«« Neži čež je rajniea tudi reki«, da namski prekop, intelegenten in 11union pmactical co^ jo je Bafael s sekiro pobil. —' soešen boj proti strašni bolezni. 10(5 Milwaukee Ave.. rtitr age, in.






GLAS VAHODA, 13. JAN. 1920
Maroko, dežela, ki bo
mogoče preživljala Evropo
čenost Grške, modrost Perzije ter
so v znanosti, mislih, stavbinstvu in pesništvu predstavljali most j
ta mrlev kamen v gdtiske katedrale.
Ko so Berberi oslabeli na >>pan-

ka kot so angleški otoki. Število! POINCARE IZVOLJEN V FRAN Berberov samih se je skrčilo na COSKI SENAT, približno miljon ljudi in pol in	--—
Primerjajoč to upanje z neposredno* preteklostjo in sedanjostjo in vendar v upanju na rcgenc-
med klasičnim in modernim sve-'skem in to predvsem radi svojih1 raci jo domačih Marokaneev pravil treba bo več kot sto let. da se	Pariz, Francija. 12. januarja,
tom. Od njih so dobili Berberi no-1sporov z Arabci, je umrla strast pisec konečno: zopet obljudi veliko zapadno pla-	1/idi volitev, ki so se vršile vče-
_ i vcga znanja ter postali sami uči-'tIo ba rv tudi po celi zapadni Ev-| — l~)okler niso prišli Franeozi'jniav	j ,j kažejo v kolikor so .*e prišli
Danes, ko trpi svet na zmanjšani produkciji, sc oči ljudi poze-;tdj. zapadnP?a krS5anstva. |ropi. Ko pa je bil zadnji berber-jv Maroko, je bila videti dežela! čeprav izmirajo Mavri kot plc-	semkaj poi-ocila. da bo imel noJi
Ijivo obračajo proti deželam velikega naravnega bogastva, kojih \ire bi se lahko zelo hitro in uspešno izrabilo, ki je ločena od Evro- *	tega
pe le po morski ožini Gibraltar in kateri nominalno vlada domač Preveč zavzema
sultan, čeprav je dežela popolnoma pod kontrolo Francije in Span- stroške Španske. Popolnoma rw»-; ske. Iz Maroka so prišli pred tisoč leti temnopolti Mavri na Span-	<*» saraeen-
članka se mogoče sk' ?lavar strmoglavi jen v ura-'prazna in neobdelana^ Glavne ce-n-idi, je bil Berber zlomljen tu- ste so obstajale le iz kozjih steza d i v domači deželi. Postal je ved- in ob teh eetali ni bilo videti ni-bolj divji in manj civiliziran ti ene hiše. Vzrok tega je bil. da
za Berber«' na
mc in to radi njih zlih navad in	sf,-at približno isti ustroj kot sta-postopanja. še vedno niso izgu-	1 »■ Večina prejšnili tcnutorjev. kobili svoje ljubezni do stavbin	i'1' »••riuiii .»<■ potekel in ki so hiši va. V maroških mestih je najti *» ><>i>«t kandidati. je bila nano-
sko, kj'T S« v dvinili do veliko mori, zgradili sijajna poslopja Ur;*"" zavojevalcev „ijh nasprotni-,''-	Kkozi prt s,o M » sultan in njrSovi nntdniki re-,.^ v<Mtoj|lkc. ki so taU„ knls. vc bv„ljrM. Najvr. jo	,e
s., odlikovali v umetnosti in nanosti, nakar so bili po številnih sto-.k' »• pogosto tudi zavezniki, kr- .
,	i . ..	. .	.	' J.lMlf
stanj:: državljanske vojne, ki kvirirali hrano za svoje ljudi in'1 - j_or
Irtiili noipnani „„„ i v ,ležel„ niil. i/vora kior n. kažejo lr malo albanski vitezi. naučili umetnosti Sl" *w,aJ Romana. Sedaj sc bo- krmo za konje od vseh farm in, k b	d , w ^ ,,„,„ ki je bil preteklo*. maja oproš-
' , ■ t'znl-flTitZme'^^r Wi^fa ua^tor t™^«™«™ in pesništva. Ive- .e	v javnem pro,, Span- vasi. skozi katere so potoval, .«,„„,„;;,; v stotillllh oll si,„n: „,„. „ obtožbe, da je imel posla s »„.
yl, ' ' 1	'	J	P	denje rim.....h verzov v anrfeiko k' » raneijn pose,! Ma- d« uidejo tem izsiljevanju so se ,,,„.„;,, mroSka, um(.t„iUov. ,„ vraSnikom. Humbert s,- je ,„„,k-
' Kraneoski narod, ki je „,ed vsemi evropskimi narodi najbolj|pesništvo ter ono dmSih evrop-	(kmetje umaknili na milje dalee „; ^ dllti vlada na razp„laRO„i, ,er prosil svoje voli.ee. naj
'••	....... >•-■--- --------1-------- — ..-I -os,. Sultan je imel par io-jI>)trl,kn( . Vmetnoat je edina clasujejo za predsednika Poinea-
to so bila edina prevozna;s ki -„ -ivj y Man,kll_ -, ma. .reja. ki je bil tudi izvoljen z ve-
vrata \ deželo pravljic in
predstavljal t'harl«*> Humbert,
sposoben postopati s u.jimi plomoni in narodi, bo gledal na to. da se skih narodov pripisujejo nekateri
mavrskih pesnitev. (U,rne- prosvitljene
hitro razvije najbolj bogato deviško deželo, ki je tako blizu konti-; posnemanju
Kaj vse je pričakovati od mo-
adminislraei- '-ov
j kmetje umaknili na milje dale*;,,. hotHa ^ viada na „zpoIa 'nil ter prosi <.'\ eest. Sultan je imel par vo-;potrebnp svott. rraetnost je e(1ina'glasujejo za zov in tc
nenla, napol izčrpanega od vojne. Francija sama upa, da bo lahko Saracenska ueilišča na španskem J*. nam pojasnjuje p,see na na- sodstva
v Maroku popravila svoje izpuhe. Glasi se, da je ta dežela v stanu'*5 >g™la vel.ko ulo-o pr. razpr- sie<inj. naem:	•
.	-,	, a	,	^ i .i a	Šonin temo Sreflu io^a veko kaiti — r raneozi miroljubno r.'izsir-' Na vim
imeti na leto trikratno žetev ni »la zraste lahko tam dosti živil, da ^14 U1* ,inj,e-J UKn"	. .	. . . . . .
na- sredstva v deželi, ki so bil i
z«ne, potujoee tolpe pastirjev, o-bleeen v surove žaklje iz volne.
z tujimi prehrani celo Evropo. Na razpolago je tudi toliko kovin,,^^opski dijaki so se na teh vsi
M v M«ga- učilišeih učili kemije, matematike lf*r
i in medicine. Čudovita Alhambra r,ovo železniško Črto, ki naj bi te- večji kot so
da hi s«« / njimi hthke zalagalo vse topilniee. Neki pisee v /ine v Londonu pravi v tem pogledu:
— Maroka mi ,*r:vijo o svoji deželi, da je svet pav in da jo nunskih Maroko njegov rep.
V	sedanjem časti je ta rep seveda zelo oguljen, kajti dežela je ,rnrf'- kl ,zv«j" velik upliv opustošena vsled stoletjti trajajočih vojn. Čudovito bogata zemlja *Pansko arhitekturo, l lanek pra-jiroizvaja malo drugega kot bujne cvetke vsake vrste.	rav-!v» namree v r.adaljnem: nine umirajo od različnih kug in najbolj divji med rop*w-skimi gla- — Mavriška arhitektura dela \arji, Haisuli, se bori proti Spaneem s strupenim plinom.
V	resuiei je Maroko pavji rep sveta. — dežela takega
»"•iiio 742 irlasov proti 42.
Posebni znak volitev je bil, da
"iškn svoje slave na Span- pogledujejo ostro smisel za lepotonastopili pri volitvah tudi ji;io svoj administrativni sistem skem so stari berberski kralji raz- |,arv jn ,*r|	jzoruženi soeijalisti. V kolikor ka-
nameravajo zgraditi veliko polagali
i um 7tiMinv»u>i ntu>k't> ivi ntTi-i
niti en soeij;}listieni kandi-
z dohodkom, ki je bil bili dohodki vseh
kraljev v f; rana d i je ^la iz Kraneije skozi Špansko, s kršeanskih kraljev skupaj. Tako še danes velik spomenik njih kul- Prevozom preko Gibraltarja in Španska kot. Maroko sta bili taki izvaja velik upliv na ;"novim atlantiškim pristaniščem v krat taka intenzivno obdelani in
f)akar pri Cape Verde. Parniki obljudeni in mesta
- . ,	. žejo poroeila dos.-daj. ni bil izvn-
tudi zdelovalei opeke in lon-L.^
•rji v Maroku izdelujejo vsaki;
dan prava čuda lepote. Tudi v frrzbariji in kovinskih izdelkih nas
dat.
velik	a	" - >Tarokanci še dosti I.hko nauče.
so bila tako s
.	, ,	i t^ i l-i-i	, - ,1'e ne bo njegov okus zveden na
m zraeuc ladje bodo vezale Da- polna ljudi, da so prinašali davki;	'
velikanske svo t,, š	vsl"<1 ?Pl^*anja evrop-
i j i i . ■ » . - , i i- a i a a	škili mojstrov, bo Marokanec
, . , . I rodukti sdednjega Nigra s Tim-	propadom kraljestva, vsled med- , ,	'
se vedno Špansko za narodni mu- , , . , 4 . . .... . . .. . . . n ,	vsled zveze z Marokom nanovo
, . . buktom kot rgovskini srediseem,	siboinih bojev med Rerben m	.
narav- zej monumentalne krasote in en- , - . . r	. . . , . , . . .	pnecl vršiti enda, katera je vrt.il,	,	, . _ ,
, i • . »»_ i * j j, . ii-i . . . .Iiodo udi odhajali po novi Frnneo-	Arabci, pa ie postala dežela ban-	... ' „ . . Ilraj <»<inotoval i/ T otidtma v lter-
i.ega bogastva, da je težko najti zanjo primero na celem svetu. Pod- dovite delikatnosti. Potem ko vi- .... . . ,, , .	.	,, 1 . ,	.. ob sklepu temne dobe Srednjega' . J , 1	. ,
. .	,	f i •	__ ___, „ , ,i„______• .. ,„„ i ,	.. ^ , ,	_ . ski zeleznici v Maroko obenem z kerotna. V sedanjem času prebi-	1	J il"i. da orevzame tam nosle in dol-
nebje je dovršeno. \ isoko in s snegom pokrito Atlas pogorje ttftav- di potnik te krasote, razume šele.	. . ,	, ,	. . . . ...	... veka.	. 1 ,	r, 1
naravnim bogastvom Sahare, ko va nekako tri mdjone in pol Iju-	jznosti angleškega diplomafičuega
ANGLEŠKI POSLANIK ODPOTOVAL V BERLIN.
London, Anglija, 12. januarja. Lord Kilmarnock je danes zju-
l'li vrr>. e vetrove iz Sahare m pod to varnostno zaveso se steza va-i z kakega vira sta dobil i UVinei i j a •• V • , j •	i- a • l i- i • - i • . (
1.1-1 .• • , .,	... , , „	rra 11 Ka,"Ka %l,a Sld uooiid rranei-	artezijski studenci in teser	di v tej najbolj rodovitni deželi'
lovita d»/.ela proti gorskemu Atlantiku kot velik, zelen paradiž. Ta-:- • »_„,-•__>	.	....	, . . ,
,	I-	__. ,,, a	ja m An^"ja moe, da izpreraeni-J voarji oplodili sedanjo jmscavo.	na svetu, ki je dvakrat tako veli-
ko miren, mil in svež .n* zrak meti gorovjem in morjem, da se ivivie-1	r	\
!zastopnika v nemškem . Mcstll.
glavnem
ra ne inore primerjati z Marokom. Trikrat, se lahko zanje na leto, <. lo sporno*'jo primitivnih domačih metod. S pomočjo modernega l ačina farraerstva p.i hi te valovite ]»rerije lahko prehranjale pre-tej.no večino zapadn«* Evrope.
Kljub večni spomladi te po naravi srečne dežele pa moskito, ki proizvaja mrzlico, ne uspeva ter rima vsled tega Maroko nikakc malarije, kar predstavlja velik kontrast k drugim paradižem ob Sredozemskem morju. Naravna neprilika Maroka je težko zimsko deževje, povzročeno od mokrm v«
nekoč prvobojevnik za svojo ve-; ro ter civilizator zapadne Evrope. Kljub temu pa je bil nekoč'
prvobojevnik za svojo vero ter ci-, wilizator zapalne Evrope. Njegov padec s knežjega stališča poveljstva v civilizaciji na stališče bar-
barskega, roparskega gorjana t rov z Atlantikt ki se ustavijo predstavlja eno največjih romanc oh Atlasu ter se tam zgoste v o-|> zgodovini.
hlake. Ti pošiljajo nato v ravni- Berber izgleda kot Evropejec
Ur je tudi to, kar kaže njegova
ii» veliko vode in vse reke nara-siejo. Ko sebo preveliko množi-i o vode speljalo v primerne re-servoarje ali jo pa oobrnilo proti suhim južnim pašnikom, se bodo
zunanjost.
Njegovo prvotno pleme je mati l insko pleme na široko razširjenega sredozemskega plemena, ki
renče in nasadi palm na robu afri-,SP razširja krog Sredozemskega ske puščave lahko kosali z Mezo- Rlorja ter preko zapadne Evrope putamijo in Argentino.	ilo Bretonske, Velške, Škotske in
Ko preneha veliko deževje, se Irske, to je plmee, ki je^ zgradilo obleče Maroko v blesk pavovega zapadno civilizacijo iz nove ka-i pa. Na stotine milj daleč se ze-Jmenite dobe. Stoneliengc, Kreta h nje trave skoro izgublja v mo- in Egipt so bila nekatera rojstna / i k ih vseh barv mavrice in to; mesta kulture prvotnega berber-j ojasriju.je vsakemu izkušenemu j skega plemene. Če je bil Maroko potovaleu, kje so dobili Mavri eno izmed središč prvotne civili-svojo inspiracijo za umetnost j zacije, tega ne vemo, kajti doseli rv, ki krasi spomenike njih iz- daj se niso vršila še nikaka izko-gnbljenega kraljestva na špan-jpavanja, a v zgodovini so se Ber-skem.	beri dvignili do slave kot zavez-
Itazen dejstva, da je brezpri- j niki Kartage. Ker pa so Kartaža-n črno najbolj bogata farmerskaini slabo postopali z njimi, so pre-dežela, obljublja Maroko postati šli na stran Rimljanov ter veliko
tudi vir suroviu za evropske industrije. Bogastvo Maroka na že-h k.11, bakru, svincu, srebru, zlatu, plat mu in drt.gih kovinah ni še /uano. Petrolejskih vrelcev ^e ni Š.» nikdo dotaknil. Vse, kar je zna-i.o, je to, da vsebujejo maroški rovi vse kovine, katere potrebujejo evropske topilnice. Tako oh-širni sa naravni viri Maroka, da je l>oj zanje dovedel pred par leti do ostrega rivalstva med velikimi evropskimi uarodi, vsled če-sj.r je prišlo do zelo resnih kriz v
pripomogli k konečnemu uničenju Kartage. Postali so tem potom va-žel del rimskega in krščanskega' sveta. V Rif pogorju, sredi majhnih, temnolasih in gibčnih Berberov, je najti visoke, rdečelase može, ki trdijo, da so potomci Rimljanov.
Glavni tuji element med ber-, berskim narodom p aso Arabci, ki so dospeli v sedmem stoletju ter pognali nekatere Bcrbere v Saharo, kjer so se pomešali s črnci od jezera Čad pa do obrežnih
ozira
HERBERT HOOVER se takole izraža o evropskih otrocih:
M
evropskih zadevah. Konečno pa je ml ja Niger reke. Potem lco so! dobila Francija glavno kontrolo sprejeli mohamedansko vero od' nad Marokom in ta čudovit-i de-J Arabcev, so Berberi pod enim' /i la bo mogoče napravila Franci- slojih domačih voditeljev, Tari-; je po vseh njenih strašnih izgu- k<>m, zavoje val o Špansko ter pro-;
bab,, za najbolj bogat in močan narod v vropi.
('udno bo, če bo restavracija francoske sile prišla z roba afriške puščave.
Velika potreba v zvezi * tem pa je človeška sila. Čeprav je n.-m reč najti na maroških planjavah bogato, deviško zemlja do globine šestnajstih čevljev, je komaj najti enega dobrega farmer-ja na sto kvadratnih milj. Fran-v eija potrebuje same svoje prebi-I vtlstvo. Mavri in Arabci so so-
drli v južno Francijo. Spravili bi bili celo zajadno Evropo pod po-l.itnesee, (*e bi ne bilo Ijubosum-; nih in via dežel jnih Arabcev. Bile so državljanske vojne med Ber-bfri in Arabci, ki so rešile Evropo nadgospodstva teli plamen iz pnščtv. Ko so bili poraženi od Francozov v veliki bitki ob Loire, sopadli Berberci pod arabsko vlado. a dvignili so se zopet zavoje-vali tako svojo domačo deželo kot Špansko in po<l berberskimi kralji jep ostala velika mavriška''

mM tSiim
glasno s piscem članka izimira jo- j država na Ša pan skem rojstni kraj če pleme in vsletl tega najde v mo<lerne civilizaeije. B< rberjih e<lino upanje za zdravo. Temne dobe krščanstva so se močno in prosvitljeno domače končale, ko so se Berberi, Franki, pleme v Maroku. O tem plemenu Normani, Angleži in Italjani se-čilamo nadalje;	\	>tali v prijateljskem stiku v sli-
Berber je sedaj barba-ski ko vitih berberskili mestih severne
The
Inter-racial Council
120 Broadway
New York
Na tisoče in tisoče jih bo pomrlo, dokler ne bodo sistematično dobivali hrane in varstva, preskrbljenega potom zunanje intervencije."
Iz Evrope je prinesel seboj fakta glede razmer. Ta fakta bi moral videti vsak prijatelj, sorodnik ali dobrosrčen moški ali ženska.
On je dobil priliko, da je povedal te stvari v Ameriki rojenim in oni odgovarjajo na njegove pozive.
S zimo se je pa situacija še bolj poslabšala. On nima dovolj zalog, da bi skrbel za otroke in on potrebuje pomoči vsakega inozemca, organizacije in vsega, kar je zainteresirano v Ameriki.
Mr. Hooverjev problem je bil izbrati najhitrejšo in najpripravnejšo pot, da objavi v vsej celoti potrebe Evrope narodom v Ameriki, ki so takoj pripravljeni in žele pomagati svojim so-rojakom, če vedo, česa potrebujejo.
Medplemenski koncil, organiziran L 1919, je bil takoj pripravljen in sposoben sodelovati žnjim v tej nalogi. On zamore napraviti močno vez med onimi, ki potrebujejo pomoči in onimi, ki žele pomagati.
Medplemenski koncil zamore to storiti, ker ima člane vašega naroda kot del s^oje organizacije in vaša društva ter pomagajo ustvariti močnejše vezi med onimi, ki so prišli v Ameriko. Njega člani vedo, da zamorejo edinole potom z^anstva izvedeti pomagati rešiti probleme ki so skupni obem. Oni vedo da je mogoče edino le potom izmen jan ja nazorov navzeti se drug drugega navad in idej ▼ pristnem vpoštevanju.
Da se. pa ugotovi to tesnejšo zvezo, je bil stvor jen medplemenski koncil. In sedaj, vsled tesnejših odnosajev med tukajšnjimi plemeni podpira z vso svojo močjo Mr. Hooverjevo organizacijo, da poveča pomoč ameriških plemen v borbi za ohranitev otrok Centralne Evrope.
frorjan z Rifa in Atlasa, kajti izgubil je svoja bogata koruzna po-ravninah in svojo oblast Kljub temu pa je bil
Španske. Kljub vsem napakam so imeli Arabci eno veliko in dobro lastnost, namreč velikega duha, za doživljaje. Sprejeli so vase u-
■is



GLAS KABODA. 15. -JAN. 1020
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA
5. JULIJA 1908
INKORPORIRANA
27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GL&TM ODBOR:
Prclaednlk: JOHN PEKEC, 44G9 Wash. St., Denver. Colo. Podpredsednik: JOHN FA.JDICA, Box 33, Leadvlle, Colo. Glavni tajnik: FRANK SKRABEC, 4b04 Wash. St., Denver, Colo. 7.«i.J?nikar: HOBKRT UOBLRCK. Sta. 5. Pueblo, Colo. Glavni biagnjuik: JOSIP VIDETI č. 44&5, Logan SL, Dearer, Cola Zaupulk . FRANK ZAITZ, 514 W. Cestnut St.. Lesdvlle, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predftedntk: JOHN GERM, 734 Moffat Ave.
MIHAEL KAPSCH. N. Spruce St, Colo. Springs, Colo.
GBDKGR PAVLAKOVICH, 4717 Grant Si* Denver. Otto.
POROTNI ODBOR:
Pre<|«riiilk: ANTON KOCIIF.VAR, ll^W Berwtnd Ave., Pueblo, Colo. JOHN KOCMAN, lJOn Mabron Ave., Pueblo, Colo. FRANK CAN JAR, 800-501 — 45 Ave.. Denver, Colo.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Prcdeeilnlk . FRANK BOYT7, RR. 2, Box 132, Pueblo, Cola FRANK MARTIN JAK, B<»x Ely. Minn. PKTr.lt GESHFLL, 44G4 Wash. St., Denver. Colo.
Dr. R R
VRHOVNI ZDRAVNIK: BL'RKETT. 4487 Washington St. Denver, Colo.
GLAS NARODA, tti Cortlandt Street, New York. ft. Y. Vn> denarne nakaznice In vae uradne stvari m poiUJaJo na gl. taj-»k«. prltaU** na t>r«*<1«^>lnlka «1. nailrorneita odbora, »raptrna «adava pa a« predsednika glavnega porotnejta odbora.
NAZNANILO.
Denver, Colo. Uki zastavonoša Anthony Lunka: Društvo sv. Martina >r. 1 ZSZ.' društveni zastavonoše: Martin Ce-v IVnverju j»* imelo 1."». d«H-enibra <»ar, .John Moliar in John (Jerbee:
ozirom na
ČUDNA BOLEZEN V OKLA-HOMI.
šie; za stalnn poštna koncipista i da pa rešuje guvernersko vpraša-[vile svoje konference glede nere-Anton Stiha«" m -lože? Perši'* pri'i.je in zadržu je pravo narodno de- s' nih vprašanj mirti ter prišle do poštnem ravnateljstvu v Ljnblja- lo. Ljndsvo si želi šol v slovenŠei-j dt finitivnega sklepa /. ni; za višjega gradbenega komi-,rti in prekinuršeini. Vlada pa ne II. ko š.* pred sredo.-sarja Matevž Kolarič pri tehnie- da učiteljev in. <la spisati primer-' Francoskim pooblaščencem v ! nem oddelku poštnega ravnatelj- vih čitank v prekmurskim. I"či- B« rlinn j«* bil imenovan M. De stva v Ljubljani; za poštnega ra-itrlji bi bili povsod potrebni tudi mareillv. ki br. odpotoval v solunskega revidenta Matko Klavo- kot tajniki pri občinski upravi Kito v Nemčijo. da nanovo rtve-r;.; za poštne računske asistente itd. Vlada pa čaka. kakor kmife- lj:-vi diploniatične odnošaje.
Matko Hušič, Rudolf Lukaže. 'renea v Parizu, da dobi <r. .It-.	— ------
Ivan Laznik. Stanko Podreberšek, Sehiiiiik primerno stanovanje za •ložef Bibcr in Bogdan Rasteiger udobno življenje, dočim ljudstvo pri računskem oddelku poštnega S strada telesu" in duševne liram*, j ravnateljstva v Ljubljani ter Ivait'
Kržin. Matija Kum, Frane Ri-j	Salomonova razsodba,
felj in -ložof St uhelj pri poštnem L Pošta v Turnišču ni l >iLt taka.' strokovnem računskem oddelku I. J kakor bi morala biti. Da s«, po-v Ljubljani; za višja poštna kon- jslali starši po poti i/. Tnrnišč ( 110 trolorja Frančišek Hafner v Tržiču ter Matija Svetlič pri gospodarskem uradu poštnega ravnateljstva v Ljubljani; za višja poštna ofic-iala 1. razreda Viktor jpl. Suškovič pri poštnem uradu Maribor 2 in Jožef Podboj pri poštnem uradu Ljubljana 2: za poštne ofieiale Matija Kumor pri [poštnem uradu Maribor 1. Anton
kron za stanovanje ž«> pred < nim mesecem. Dijak denarja še ni dobil. Namesto da bi vlada to pošto spravila v red in kaznoval.: nerodnosti. pa j«* kazuovaia ljudstvo; ukinila .;«* pošto v Turuiš«-n ter pridelila okolico 2(1 kilometrov in še več k pošti v lleltin-
Oklahoma City, Okla.. 12. jan. Zdravniki državnega kemičnega urada so stali danes pred uganko glede skrivnostne bolezni, ki je postala naenkrat epideinična v fckitook. v kraju, ki štej«* dva ti-M'i' prebivalcev. I'mrle so ie tri ž. nske in dva možka in več kot ."(Ml ljudi je bclniit
1'vodna anali/a v«nle je pokazala. da ni voda primerna za za v-
oili. V Prekmurju ie še vedno pre-i^11^ v,'n<lsir l>:t «'™vniki malo pošt, Žerjavova vlada pa še	aa »" vmla vzrok l>°'
Vrč in Janko Cizelj-Aleseli pri »odpravlja, ki so že bil pošt. ravnateljstvuv Ljubljani. juto. da se zadeva v Tumisčn
Sole v Prekmurju.
Vlada je končno vendarle dovolila. dase odpro ljudske šole. Toda nastavljenih je še samo 53 učiteljev-domaeinov iz Prekmur-ja. Učiteljev iz ostale Slovenije! še ni poslala bojda zaradi Tega.
svoje glavno letno zborovanje ter I marini Geoige Krašovec; vratar- .. .	.	.	^	... ker guvernersko vprašanje ni
voli ev" uradnikov za leto l4. V Ja \Vk Shebalj in Math. Mikan. Slavni rusfa basirt BaWanov m pevta An»«r, ki g. tofa, ker ji ,e »definitivno rešeno. Ti učitelji bi
,.lbur SO b li izvoljeni sledmi: Nadalje upozarjam vse člane, ki	zakoii' doclm Je ze	morali čakati na guvernerje- 'že-
meljito preišče in s( oapreb oljš»« pošta v pc* vseh krajih, kjer s<> bile nekdaj madžarske pošte; Poštne razmere v Sloveniji ne smejo biti slabše kot na Madžarskem.
Zahtevi-' b-zni. Xadaljno analizo sp bo vpri-rilo še danes, takoj zopet Žrtev ^ lot< naj prvo driska, rurnisču in!,, kar s,<Hli "'Prebava v zv-zi s simptomi, ki so slični onim ko-lere. Zdravniki si» ugotovili, da so j/Viiv po-ebno dovz.eini za V»ob'zeo ntožki in mladi ljudje.
Predse«! n ik Adolph podpredsednik John Jelenieh: I. tajnik J«»hn Staresinieh. 4"»7<i l.o-gitn St.; II. tajnik Carl Skulj: blagajnik John Cesar; nadzorni odbor; Mik«- Simeieh, Marko V;-detudi in John Skrjane; za bolniški od I m i r Louis Ambrozieh ; ]>o-rottii odbor: Math. Ambroz.ielu Frank Levstik in Math. Stnkelj: 7*edtelj .T«isi-pli <'esar; ainerikan-
Anziehek:| so na potnih listih, da jih ponove ter pošljejo svoje naslove, da iz-rof-ju vse pravilno
dočim je že oženjen.
---------- gen'. Vemo, tla se je že mnogo
Treba je* le malo domišljij", da ^venskih učiteljev in učiteljic, človek predstavlja te ponižne
zl a sti z Prlekije oglasilo, ki bi
Piratska ladja ki je imela na krovu 700
črncev
poslopja. To ie zgodovinski hotel nastopivšemu sr. Louis, ki je bil zgrajen leta tajniku, kakor tudi apeliram najls36 j)om jvdro, cesar Braziliji, i,i mirne sužnje, ki so čakali na nuli šli iz narodne požrtvovalno-vse člane. <la greste na roko in po- jt. njt>gov jr0st. Tukaj so ime-' povelja z brezbrižnostjo in po-isii v Prekmurje delat, četudi bonu ' izvoljenemu tajniku.	j: sVOj> bankete državniki, prinei kornoštjo. ki je bila del njegove !do morali Jesli nesoljene klobase.
j in slavni možje in tukaj so se tu-'narave. Vidite tukaj stare in krr no 1,0110 n10?1* stanovati v i di vršile seje zakonodajnih za-'mlade, močne in slabe, od lierku- Mari,)0nb kakor prekmurski gu stopstev.	!ličnega Afrikanea pa <lo nežne verncr' Ti "^»tolji poznajo svojo
Ko stoji človek v tišini, vlaž-'deklice, za katero se bo gotovo narodno dolžnost, ljubljanska vla-nosti in razpatlu, mu pride pred piačalo več t?soč dolarjev, duševno oko nehote življenj«
Članom in članicam ZSZ. želim mnogo zabave in veselja v novem letu, kakor tudi krasni napredek in proevit naši ZŠZ.
John škrjaue. bivši tajnik.
NAJVIŠJI SVET IN PREDAJA KAJZERJA.
____I
Pariz, Franeija. 12. januarja. Najvišji svet bi moral odposlati v pričetku tega tedna na Holand-sko poslanico, v kateri bi se zahtevalo predajo prejšnega kajzerja. da se ga stavi pred mednarodno sodišče. '
Tri velesile. Anglija. Franeija in Italija, pa niso še ničesar sklenile glede te<ja ter bodo obno-
IZGUBE RUSIJE.
..Varšava. Poljska. 12. januarja, ltv-.-ke izgube tekom svetovne voj i e z ozirom na ubite in ranjene so znašale :t."i.000.0(X) mož. soglasno s statistikami, katere izdala Kolčakova vlada.
ROJAKL, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD A". NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
kot
V duhu ču.jete avkeijonarja, ki
je bilo včeraj. Napoti se no dol- ,	. . .
1	1	,(irazi in nesrečne žrtve,
gem. temnem in prašnem hodni-, •	,
1	jo na nove gospodarje,
ki; ter vidi j:u trgu stare bloke.
ki čav.a-
Ceprav je konirres leta 1>071 žarili po morju skoro do polnoči. |ia st,.\il prevažanje in kupčijo s J Častniki na M.žuji kol pii itstvo. j»- šla ta kup-1 p; niso poznali • ja naprej š> skozi dvajset ali!suženjske ladje. Uporabil je vse več let in pečali so se z njo pt;- trike, ki so znani mornarjem, da s' (»lovski kapitani, dokler niso'poveča razdaljo med svojo ladjo prvi streli Državljanske vojne u- ter zasledu.jočo bojno. Vedel je, ničili /j vedno zadnje dobička- |i!a kapi^in "Constellation" ne posiio tr/iš. e z;, afriške sužnje, bo dal streljati v medkrov iz stra-Zadnja suženj>ka ladija, kat-ro so lin, da ne ubije tam natlačenih Zi.jele Združen * držav.', je prišla sužnjev in je uravnal svoje križa-\ New York kot priza in njen r« nje no tem.
Počasi pa se je 'Constellation" vendar Se bolj približala in to kljub naporom
Žalostni so spomini, ki se obu-d< v človeku na tem mestu in ve-
'Constellation" 'i"'1'- kjer so bili zaprti sužnji, s' li <lil živi v drugi dobi. bolj duha kapitana i predno so prišli na dražbo.	prosvitljeni kot je bila ona.
; na katerih se je p:*o«lajalo sužnje dražbi. Vi;ii tudi številu4? ee-
sO
Novice iz Slovenije
Vročekrvna kolporteria.
Mlada kolporterja
1» v petek, d :i Marinšek t Ijanske i rgovee Frane in Knez Anton sta se v, Kljub temu se Stritarjevi uliei tako konkurira-"
poveljnik je bil poročnik Wilbnru Hall, sam lastnik sužnjev, ki se je odpovedal svojemu činu. ti l stopi v morilarie-> konlecb riranih.
Suženjska ladja "Cora" je biki zajeta avgusta me»»ee:i leta l s«')0 nI i obali Konga rn čin ^e iz-, \ ršila fregata ••Constellation".) Zdru/«*ne tir/«ve iti Anglija so dtžiile nb afriški obali /e skozi dolgo vrsto le* bojne ladje, da u-ničijo trgovisi'i s sužnji. Kdo je * i žalostno, iii:komeruo življenje z.' mornarje, kojih edina zabava, lov na suženjsko latljo, j«* postala livlek tb»gotlek.
•'Constellation * je bila z vsemi svojimi jadr» obrnj«»n-» v sme. ri proti St. Pn-d de I.oando. Con-U »• pozno popo!d.ne v avgustu. Po-sedka se je uuhjala vsa na krovu ter uživala s,«>ži zrak. Na pred njem delil je bilo čuti |wlje in či.stniki so s«- ./pjr« liajali tej- klepetali meti s.-boj. NatN.krat p;i je biltt čuti klie;
—	Jaderniej« *
Tako Je je prenehalo * s.> fOVrt-rt nje. lastnik je vprašal; — Kje!
—	Na levi si rani. — sil odgovor.
Vsi
deli jadra neke barke.
Poročuik Donaltl Fairfax, ki je par sporih bil pozneje znan admiral, je bil kreal Ilall
la, »la sta se stepla. Premagani je. da se maščuje, skril zmagovalen čepico. Huda kolporterja je po-suženjske iadje. miril policijski stražnik, ki ju je' li lo j . .,1» dvtb zjutraj, ko »ta: prdstavil policijskemu adjuuktulk., kazen. Komocbiosti, ki znači 1-riŠIi obe ladji tako blizu druga Motlieu, ki ju je ljubeznjiv-. po-| Ljubjančana, se bodo morali tr-drugi. da je bilo mogoče govori- svaril ter jima naznanil, tla kaz-j._.((V.-i pač odvaditi. Poroča s?, da
e 12. dec., je ljub-i močno razburil, vedno nimajo vsi nit i v izložbah označenih cen, kar j.' prav za prav res lahkomišlje-iio. ker se izpostavljajo taki tr-^ govei zaplembi s cenami neoznačenega blaga in jih čaka še veli--
t z en ' na drugo. Poročnik Fair- In.j,. vseakega z 1(1 kronami, tax pa ni izgubil nobenega časa. Mlada fanta >ln ponosno polo-
žila na mlzu v-aki 10 kron rek<x*: "Kaj nama ta malenkost!"
tla. l»i poklieal kapitna Cor j» povelje,
11 uro ie bil spuščen navzdol čoln in poročnik Fairfax je kmalu nato splezal po lestvici na Coro. IVsatlka "('onstellation" fe je nekaj časa bala. da bo prišlo do boja, a nič takega se ni zgodilo.
Kmalu pa je poročnik zakli-
Zaj.li
nji. —
Veliko ves.-ljt krovu
io prizo
T(>0 snž-
Okradeni tihotapec.
Ivan Mikič ><• je ualiajl v Brežicah. kjer j.' spoznal nekeg i vojaka. od katerega je kupil 20 kg boseuskega tobaka. Da se izogne zaplenitvi na ljubljanskem kolodvoru, je naprosil nekega Karla L-povška. da mu odnese tobak v
pae
c.-rie niso bile razvidne v 52. trgovinah; tako blago se je dalo začasno zaporo; celih trgo-\ in je pod zaporo li»; v 25. slu-i
• :.jiii sc je ugotovilo verižen je. na \ ijanje in pretiravanje cen in so prizadeta podjetja tudi 'po^zapo-; ro. Trgovci, ki so imeli pri pogo-' nu smolo, so v soboto pritiskali kljuke pri raznih oblastih, da pre-' strogo ne postopajo z njimi. Po-1 n« eni krogi pripovedujejo, da je največji ljubljanski verižnik iz-
' njegovo stanovanje v Slomškovi »gubil vsletl pogona celo premoze-je zavladalo na	se poruši, ker je bil mo-jnje. druge vesti pa trde, da je iz-
ConsSellation". kajti so- ker q tobaku je izvedel Karlov gubilo celo premoženje več veriž-giasno s postavo je bila suženj- |,,.Ht .foŽ4. Li^„všck, znan. tat. ki'nikov. Pravno je pa vpraSanje, ska ladja prizi posadke in razven- je j^i r/t, (|oseTkrat pretlkaznovan.lkje da neha meja med draženjem,
Jožetu sc je zahotelo po tobaku | r.-t v i jan jem cen in veriženjem, ze
100
DANAŠNJA CENA ZA MONEY ORDRE (SE LAHKO IZPREMENI)
JUGOSLOV. KRON
$1.20
Poštnina samo 25 centov za vsako svoto. Posebne cene za večje nakupe.
Glavni Urad AMERICAN EXPRESS COMPANY
ti ga je dala vlada jfC"> /a vsakega ujetega sužnja. V tem slučaju v hratovi shrambi. Ker ni hotel je šlo za $17,500.	|siim u(in,.>tj H»baka. je šel V -o-
Takoj je bila sestavljena priz- stilno k " ftel-m volku " po svr»jč-posadka. ki se je podala na jr^ tovarišča Jožefa Volčiča. Med
lo nejasno in bi bilo umestno, da s to vprašanje poljudno in točne pojasni, ker se sieer lahko zgodi. da bo nekega lepega dne Slo-trgovin. Trgovci
» je gla-Voro. obe Ia«> ii sta ležali na me- potjti je pa dobil še tovariša Zvaš veitija brez
] st u do jutra, nakar je Cora od- iuka. Ko so-prišli v bratovo sta-'^e baje med seboj že posvetujejo, so point* li tjakaj ter vi- plula v Liberijo, dočim je odšla nova nje. kjer ie bilo dekla sama č - ne kaže. tla zapro trgovine.1
Constellation po svojih potih. Po doma. se je predstavil Zvašnik za'dokler se ne uredi valuta, sklene-■ a o jo posadko, je iz- {, libijskega agenta, ki je prišel. j<» trgovinske ]>ogotlbe, zniža ne-svoje sužnje v Mou- tobak zapleni. Dekla se je de- znosno visoka eariua in izboljša-1
11 ktiva ustrašila in zbežala. "De- j«- razmere na železnicah, katere; t«-ktiv** in tovariša so pa otlnesli okoluosrti prav za prav povzročajo tobak ter ga predali Neži Žonti vt rižene, draženje in navijanje j in IvaniTorkičevi. ki se pečati s «*en ter thitapstvo. Dokler se pa. • tobakom" brez licence. Končno ne uredi, trgovina ne bo re-| so pa prišli pravi detektivi kolo- » 'na in solidna.
prvi častnik na krovu ter takoj.rovi*, nakar je <M?plul v Ne\» prevztd poveljstvo. ('utlna piider- ^^»rk. I>ospel je tjakaj niarea me-riea v onih votla h je pomenjala seca ter čnl takrat prrič o izvo-al* suženjsko ladjo ali pa oojno litvi Lim-olua. Takoj je stopil iz in ker je ta bežala, so vsi takoj mornariee ter ponudil svoj meč vedeli, kaj da je. Takoj so bila j južnim državam.
dana potrebna povelja in mor-j y ZVezi s tem je zauimivo o- dvorske policijske ekspoziture, ki narji so pričali nositi na krov meniti stari slavni suženjski trg;so aretirali nepravega detektiva iniinicijo za topove.	jv New Orleansu. Vsak ljubitelj in celo tovaršijo. postavno zaple-,
Lov se je pričel. Kmalu je po- slikovitega in romantičnega bo nili tobak ter ga izročili novi fi- vinjski dolini je dobil poštar Ci-hžalo jasno, da je Constellation vzradoščen ob pogledu na ta trg.jnančni upravi.	ril Havliček. Imenovanja: za po
b trejša Vetlno bolj se je bližala y New Orleansu so ga imenovali:!	štarico v Sevnici je imenovana
nii. ujski ladji ter oddala uanjo Le Vienx Carre de New Orleans. Po pogona v ljubljanskih trgovi poštna adjuktinja Marija Reicho-par strelov, za katere pa se sled- (Stari trg.) Človek mora iti sko-l	uh.	|va; za nadpoštarja v Krškem je
nja ni brigala. Obe ladji sta kri-jZi velik uliod velikega in starega) Pogon pri ljubljanskih trgov- imenovan poštar Frančišek Pav-
- Osebne novice s pošte.
Poštarsko 'nesto na Kečici v Sa-
Navaden Money Order in postna znamka.
je vse, kar potrebujete da pošljete denar v katerikoli del Jugoslavije. Sedaj ko je denar poceni, je izvrstna prilika da pošljite denar domov, kjer ga krvavo potrebujejo. Obrnite se pa le na American Express Tipany, ki pošlje več denarja v Evropo kot katerokoli drugo bančno podjetje. Brez ozira na to, v katerem kraju Združenih držav živite, lahko pošljete denar domov skozi nas ravnotako poceni, ravnotako lahko in skoraj ravnotako hitro kot če bi živeli v New Yorku	& % i w a k
Cesa je treba:
Izpolnite skrbno nakaznico spodaj. Potem pojdite v ekspresni ali poštni urad v vašem mestu, dobite money order za koliko dolarjev hočete poslati ter ga dajte izstaviti na American Express Company, ixtw York. Pošljite money order z vašo nakaznico na spodnji naslov in denar bomo takoj poslali na-kolikor megoče poceni ter vam poslali potrdilo. Če vam je pa ljubše, se pa oglasite v kakem ameriškem železniškem eks-presnem uradu, podružnici ali neodvisni pisarni American Express Co. ki so v New Torku, Bostonu, Philadelphiji, Baltimore, Buffalo, Pitts-burghu, Clevelandu, Cincinnatiju, St. Louisu, Kansas City, San Francisco, Los Angelesu, Seattlu in Montrealu.
AMERICAN EXPRESS COMPANY
ate-1
Ystanovljeno 1841 Glavnica SIR,MM,AM 10
Dne
19.
Znesek
Ime. komu naj se izplača denar Kje prebiva .............
Okraj ...... Dežela ......		:::::::::::::::::::
Ime odpošiljalca •		
P. O. B......	... Številka ....	____Cesta.........
Mesto .......		
		
Foreign Money Order Dept. 'M'
65 Broadway New York
Drugi newyoriki naslovi:
118 W. 39th Street 18 Chatham
KJERKOLI IN KAMORKOl POtlUATE DENAR. ZAHTEVAJTE ZANJ POTRDLO AMERICAN PRESS COMPANY TO JE VAfiA ZAVAROVALNINA PROTI IZGUBI.
Square
EX-


Vitez iz rdeče hiše
(L« Chevalier de Maisoa Rovft.)
toman iz Časov fkancoske revoluciji
Spisal Aleksander Duma« star.
(Nadaljevanje.)
XXXVI. Obdan Teodor.
Kašelj
znakov. krt ?- p rem! Ja'prebl« cT.^rl po te kukrkili *o priudM« ae«i Mp-
ii.lt h. /olo iiotrrbujn« zdnTiio.
ki bo olajiato vaaije ia aa ta asčia
uiUTilo »D*mir)Mit trs ktiel).
Note do zdravilo ni koljie, kakor
S
everas
for Longs
(S*»«rw TUlram za plju*a>. ki i«
dobro pozun iz za taca mm. kot Titcteo idnviio sa zdravljenj« vnbiada, brtpavoctt In ka£tje. zU sti Sa izhaja is vnetja sapnik cevi. Mnlh uiMlof iu in fleam. Cena 96c in le davka, ali Mc in 2c davka. T VNb lekarnah.
Novice iz Jugoslavije
Prodal je
Slovenske novice
Cleveland, Ohio. kateri se j«* nahajala, je odšla
[pristno ižansko korenino, stavili
g. Fr. Iglic svojo znano trgoviuojnn odgovor, se je pa odrezal: — y Cleveland je dospel profesor	n-i°- l,,isle*\ J1 v toiaž.hn v h papirjem in galanterijskim bla- "Nisem tako kričal nad begun- j0jjn j ynik Slovenec doma iz "ioili samnt* 111 da ho boljše sh.:-
----- i i-w:—: "»«■ tnem tr-jeem, marveč nad mojim sinom Štajerske. Profesor Volk je uči-	li,c<* !in<'m'- ko i'1 vidijo. <1.1
kratkem :s«*m zaklieal. da gre hitro do:nov :; tolj franco^-met italjanščn •Jože.	dež <rre!"	I	in nemščine ter i
W F SF V FRAČO. —CEDAR RAPIDS. IOWA
volueijonarji verujemo ravnotako v pmbeniske hodnike, kakor v duhove. Kaj pravi« k temu, občan J Richard!'' je pripomnil Santerre.
Noč je pokrivala velikansko "Nikoli nisem dejal, da pod je-( dvorano s avojim velikim, sivim ro ni podzemskega hodnika", jej paj< olanoui. Kditii *um v tej teuii|odvrnil, "in tu stoji firakh, ki jej *o vpovzročalc podgane, ki so glo- ;.e deset let ključar, ki pa ničesar dale uradne	Tupatam se je ne ve o podzemskem hodniku,
culo ropot an je voza ni nedoločno Ker j»» občan Giraud stavbinski *kmpanje ključev, ki je, kakor se mojster, mora on to bolje vedeti je /delo, prihajalo izpod zemlje, nego mi, kajti to spada k njegovi
Toda sredi te strašne noči, sredi i službi." tega prazničnega miru je bilo čuti Teodorja je spreletela groza od lahek -Umi: vrata pisarniškega od-	^aVe, ko je čul te besede.
d. ika s«> v odprla, in smea. tem-	sre^- mrmra^ dvo. umskega hodnika; medtem je
ne j ša od noči. jr hušnila previdno rjma velika in predno najdejo to, molil ključar v odprtino svetilko, nJ'"	<-esaf Iščejo. mineta najmanj dva ki pa ni za mogla razsvetliti glo-
Divji patriot, ki so ga natihem dneva."	jbočine.
iim-iu»\. Ii "gospoda ' in ki je glas' Toda stavbinski mojster je raz-j Stavbinski mojster je trium-no trdil, <la mu "Teodor ime,	svoj pap^^ti zvitek, si na- |firal-
s.. je nalahko dotikal z nogo plow- takml ^bčnike in pokleknil predj "No?" je dejal po nekolikih se-ki niso bile ver gladke. V desni „a,.rfnin, ki ga je jel skrbno ogle-,kundah.
roki je držal težko želozno vzdi do vat i v trepetajoči svetlobi sve- "Pri moji veri. da", je odvrnil
galko, a« levo je t us. al dvocevno tilke ki jrt drfal y rf>ki Grakh.Lsanterre. "tu se nahaja podzem-p štolo, ki se mu je svetila za pa- ..^jim ^ da .se jc o5čauu Gi : fc. ^^ o tem ^ ^^ vp_
*°in"	raudu sanjalo", je dejal Santerre deti moramo še, kam vodi."
" Naštel sem dvanajst plošč' zbadljivo.	"No, dobro, stopi dol. občan
je mrmral, "tu je konec prve.	"Videl bos. občan general", je
Medtem, ko je računal, je s	Rtavbinski mojster, "videl
koncem svojega čevlja otipavat aa-li sem sanjač ; le čakaj, Ča- i razpoko, ki jo je zarizal čas med kajt,T
.. "Saj v*dw, da čakamo!" je|vniil ključar. "Vrnemo se s teboj
Rogve, če v-m prav meril? vzklikntl Santerre.	n generalom v ječo. Tam dvigneš
je mrmral. "Ali bom dovolj mo- ..IX>bro-f ^ dfkjal stavbinski:plo^-o pod pečjo, in videli bomo."
čan? A'i bo imMa dovolj P«^ moJster m nadaljeval računajoč:, -Dobro, pojdimo-, je dejal
* tla-	ml znan- "Dvanajst in štiri je šestnajst in Santerre
Oh. ti moj Rog, ko joi prime« ra m je *iriiridvajsel: deljeno s t>Toda ... je dejal sravbin.
roko m jI mem: \ eluanstvo. re- -esthni oslaue *tiri, torej je polo- ski mojster. "odstranjena plošča
*>,MU st''	viea; tako je, imam že mesto, in-zna vzbuditi komu kako misel."
Postal je. kakor da bi ga Inla S4.m so zmotil k. ^	re_. ,.Rd(> ^ Yrapa naj w prfeel ob
potlačila te/a. ki je ležala v tem ejte da tepec "	jtej uri aemy* je dejal Santerre.
upanju.	! Stavbinski mojster je izgovoril! "Sicer je dvorana prazna in za-
"Oli ', je nadaljeval, "predr-jte besiMle z gotovostjo, ki je ob-jdostovalo bo, pe pustimo tukaj
/en, blazen poskus! Tako poreče-(čana Teodorja tako prestraaila, da,C«rakha", je dejal Riehard. "O-
jo drugi in se poskrijejo pod ode , jt. postal mrzel kot led.	jstani tu, občan (rrakh, mi pridemo
jo. ali pa se zadovoljijo s tem, daj Santerre si je ogledoval načrt pote od druge strani podzemskega
Richard, in videl boš na lastne oči. da sem govorii resnieo." , "I^ihko storimo kaj boljšega, •kakor da stopimo tja dol", je od-
gom v Ljubljani na Mestnem tr-jeem,
gil št. 11 ter 'otvori v kratkem zaktieal. da gre hitro domov: tolj" francoščine italjaiiščtne an-	ma Otroka. Oče otroka ZHIlikilVa.
drugo novo podjetje. * j "Jože. bv»ži. dež <rre!" j«b<eine in nemščine ter je dose-	^ j*' »«lhajala Pavlina V bel:.
j daj poučeval tudi v ameriških jav- P" vi. da je storil vse v njeg.-
Ofcsojena radi ialjenja veličan-'nth šolah. V kratkem namerava Vl n,ofu ndkat; je	0,1 svo:!"
>.eoe. da naredi otroka veselesa n
Poroka.
Te dni se je vršilav frančiškan-j ski eerkvi poroka g. Fran jo Bin-! Preti kratkim se je vršila v Sa-
dorja. z gdč. Anieo Hinder, roj.j rajevu kazenska razprava	proti
Orajžar. Bilo srečno!	'Ivanki Budimir. bolničarki	v ta-
j mošnji bolnišnici, radi žal.jenja
Poročil se je
g. Jurij Mavsar, višji topniški mojster, z gospodično Marijo lie iz zelo ugledne in spoštovane družine v Ribnici. Obilo srečf !
Umrl jc
v Ljubljani nadrevident južne železu iee in posestnik g. Marko Kromar.
pričeti s poučevanjem v nasi naselbini. Si a rišem	tudi vsem <i;l I><^»^'1 vedno nasvete II n-drugim Slovencem toplo priporo-	Society, člani katere so farno, da se poslužijo prilike za obiskali od časa do časa in so na učenje tudi dali nasvet, naj si vzame slu/-
. i .1 •	•	ii	kinjo. Pripoznava t>.i. da je bila
veličanstva. Spozabila se. je in z! \ petek '2. januarja popoldne je j	I ^^^ ^ ^^
grdimi besedami je psovala srb-fU^la Manja Ilrovatm, 611b -	neiz
skega kralja. Pred sodnijo se je Glass Ave Premmnla je po eno- ^	} ^ ^
_	-	.	,	,	t tli d *»"% t l\A I A m i 111 V A ltfi «H UliWil
\-f*t- to dokazalo. Obsojena je naj t*; leta težke ječe.
je po
| mese čni bolezni. Tu zapušča moža.
i dve hčerki in enega sina. Poko-
• pali so jo f». jan. Bodi ji lahka amc-
ri*ika žemljica!	i
Jugoslovanska mornarica . , .... .....	v-...
®	j Blzu zeleznLske proge New
Pred kratkim je prispela v york Central železnico in E. 52. CJruž vlačilna ladja, ki je nekdaj Veste so našli truplo Pavla Tfepka. pripadala avstrijski vojni morna-',.ai.f:?a, r,2 let. Kakih 100 -čevljev riei "Goliath". Priplula je pod proč je ležal njegov klobuk. Vsi jjitftoslovansfco zastavo in mornar- njegovi žepi so bili prazni.
mu /aano. n: imela nikakih s ab )i prijateljev. Mala Pavlina >e edaj pehaja znp«-t doma na < četovem lomu in je bila tako zaspana 4. jan. /večer, ko sn jo izpraševali razn.' vT»raŠstnja. da »ii mogla ničesar več n je le ladovedno odpirala svoje velike rujave oči.
Ivako strupen jr- lesni alkohol. mnt>g! ne vrjamejo. o tem poroča
Umobolni	[jugoslovansko zastavo in mornar- njegovi žepi so bili prazni, toda
•Janez Žmitek, 41 let star. doma ji so imeli na svojih čepicah na- njegovi prijatelji pravijo, da je iz Bohinje Srednje vasi. po-'pi* "Jugoslovanska mornarica", imel pri sebi nekaj denarja in drn- n»jak Jernej Knaus sl.rdeče: Prebegnil iz hiralnice.	!Laški listi poročajo o tem, dostav- ge vrednosti, ko so ga zadnjič vi- t«-kle dni ie elektnkar popravlja!
{ljajoc, da jugoslovanska mornari-j «lell Pokojni je bil uslužbenec elektriko v njegovem stanovanju
Standard Oil Company of Newiea v Parizu se ni bila dovoljena! Ohio Gas Co. Ko ga je našel Ste- in je pri tem rab,1 lesni alkohol za
fan Andelak. 1064 Addison Road, sitazenje. Nekaj kapljic te tekoči
je ustanovila ska cesta co za prodaj avto itd.
York	in ne bo, torej je naslov "jugo-M™ .vnaetaK. mim aciihsoh noao. * " .T ■ .........." -......
.. • . «|. .	! slovanska mornarica" le no^ledi ' > nemudoma obvestil policijo, ne je padlo na tla; prišel je zra-
levda v Ljubljani. Rim- ^^^^	katera misli, da je bil dotičnik ali ven domači pes. ki jc pol zal lesni
a 18II., svojo poslovalni- danega balkanskega luha slo>■ ^	^ ^ ^ ^ a,kol|Hl h| ,isti tl,Mlotek oslopeL
rodajo olja za industrijo, vanske države ki se ^stvarja. /	^ umorjen? ker je bil opra- Poro^lo s, je. da je zadnje čase
balkanskim duhom' {Lahi še dosti posla.
hodnika."
"Dobro", je dejal G rak h. 'Ali si oborožen?" je vprašal
skan samo po obrazu in izpraznjc	"'i" v Ameriki na stotine t »sob
ni vsi njegovi žepi.	ki uživale lesni alkohol, j>oleg
Umrla je	j	| Godba je prinesla smrt Tomažu slot in, ki so umrli. Zato je potreb-
Virmažali ^>ri Stari Loki blizu|Za novega ravnatelja v Stross-! Slama, stanujočemu na	East uo. da se svari rojake pred to tc-
70 let stara mati č. g. župnika Iv. j mayerjevi galeriji slik i St. Slama je igral v nedeljo kočino. ki je pravi strup, posebno Lr.ngerholca. Marija Langerholc.lv Zagrebu je nastavljen profesor!4. jan. popoldne na gramofon. Ko ;>a starše, da nimajo te tekoč*nc podomače Artmanova.	'Pa zagrebški umetniški šoli M. pl jj** bila ena plošča zigrana. jo sna- nikjer, kjer hi dosegli otroci.
Propaganda za Jugoslavijo.
Mila Kavčič iz Borovelj je de-lfda propagando za Jugoslavijo na lak način, da je goljufala ljudi za denar. Ker se taka propaganda ne more odobravati, ji je prisodilo deželno sodišče v Ljubljani dva meseca ječe.
Crnčič.
Za rednega profesorja
i»a medicinski fakulteti belgraj-sKega vseučilišča je imenovan dr. Draga Petrovič iz Zagreba.
m' potipajo okoli ječe, preobleče-jz nekim spoštovanjem; videlo se ni v lakaje. I ruo na delo! Dvig |mu je> dil jra občuduje tem bolj. nrti ploščo, to je malenkost. \ i čim manj ga je razumel, treh mmutah sem pod njeno sobo, Stavbinski mojster je vzel ine- j Santerre.
v nadaljuih p«'tili minutah <lvig ro, nekaj časa štel in ko je navi-j "Imam meč in železen drog, ob-nem kamen, ki je rabi za ognjišče, dežno dobro preračunal razdalje, [Čan general."
Cula bo moje delo. toda preveč je je udaril na neko ploščo.	" Izboru o. le pridno straži. \
trdna, da bi se ustrašila; razume- Plošča je bila ravno ona, na ka-'desetih m i mu ah smo zopet pri
lu bo, da se ji bliža osvoboditelj, tero je bil tako besno tolkel občan tebi."
Dva moža jo stražita: no. dva mo- Teodor.	In o<lšli so vsi trije
ža. to ]»omeni dva strela s to pi-j "r!\»kaj je. občan general!." je Ključarjev hlapec je videl, kako
Atolu ali dva udarea s tem želez- dejal stavbinski mojster.	j so odhajali; ko je postalo navi-
nini kolom — uboga človeka! Oh. "Ali meniš, občan Giraud?" dežno vse tiho in samotno, je po-
umrlo .ie toliko drugih, ki niso Občan za okencem se je izpoza- stavil svetilko na tla. spustil svoji
imeli na sebi večje krivde. Na- bil tako daleč, da se je s pestjo! nogi v odprtino podzemskega hod-
prej!'	; močno udaril po stegnu in zamr-!nika in se zasanjal.
Občan Teodor je odločno pori-jmral zamolklo.	j Ko je bil najbolj zagldbljen v
nil svojo vzdiigalko me<l dve "Gotov sem svoje stvari", je svoje sanjarenje, je naenkrat plošči.	; odvrnil Giraud, * * in vaš ogled v
V tem hipu je hušnila nek a, z vezi z mojim poročilom dokaže ostra svetloba kakor zlata brazda j korrventu, da se nisem motil. Da,
Cerkven rop
V Veliki dolini so tatovi vlo-' "Postave bolj poznam kakor ti",[mili v cerkev, raztresli svete ho je rekel Sezon iz okolice Loža ne-|stije in pokradli cerkvene poso-
kenu orožniku, ki je izvedel pri de. _
njem hišno preiskavo. Da se resi
nauči poznati postave, mu jc pri-!	Osebna vest.
sodilo deželno sodišče v Ljubljani j Komandant ljubljanskega ba-5 dni zapora.	jtaJjona kraljeve garde gospod
j major Velimir S. Štefanov ič je
Umrla je
v Novem mestu gospa
me ter se prlpogne. da jo spravi
v omaro, ali pri tem zadene z gla- _	___Lora n, Ohio.
vo v oster rob oiuaričnih vratic.	\ational Tu lie Co. je" bil za-
V teku treh ur postane Slami sla- ,,0slen tojak Josip Zore. Tu se je bo iu odpeljejo ga v St. Alexis j*. d,.4.(.mbrn ponesrečil pri delu. bolnišnico, kjer je until v teku da s<)	odpeljali v bolnišnico,
ene ure. Zdravniki pravijo, da si kjer je 21. de» untrl. Zapuš -a žeje prebil črepinjo.	,,o iu !» otrok, najstarejši j.- 1$ V nedeljo 4. jan. je umrla Iva najmlajši U mesecev: v stari Le n če. soproga Karla Lenče. Dni- domov ni zapušča s<^trc in oče žina stanuje na 4 E. til. St. V ta [>olnn bj| \A stare vasi. fara soboto 'zvečer je bila šv jako do- ^koejan. V Ameriko je prišel leta bre volje, pogovarjala sta se s so- j<hH. Bil je ,-lan ln-h društev: pro goni o stari domovini iu proti .Marije Pomagaj št. f. JSKJ.. sv enajsti uri se podali k počitku. Cirila in Metoda št. 101 KSKJ. iu Proti jutru v nedeljo pa je par- Prešerna št. SSPZ. Pokopan je krat težko vzdihnila iu bila je inr |,il p0 ^rkveuih obred:h na kaio-iva. Zadela jo je srčna kap. Ranj- liškem pokopališču. Ranjki je bil
tar 42 let. vesten član društev.
prestavljen v Belgrad kot povelj-jka je bila iz družine Kobi na Bo »a Marija jnik tamkajšnjega bataljona kra-j rovnioi in je prišla za svojim so- miroljuben in splošno jo iljubl jen. Kavs, soproga nadpoštarja.	iljeve garde.	j progom v Ameriko leta 1916. Sta- Mrtvaški -prevod, ki se j,> vršil
1 ""	(tf J*4 Ma 27 let. Pogreb se .ie vr i»4. decembra dopoldne, je pokazal
šil 6. jan. iz hiše žalosti na Wade njegovo priljubljenost. Na i p«*';-
4Jože beži! Žandar gre!"
Pri Igu se je zgodila ta-le res nična povast. Orožnik je zasledo val vojaškega begunca, katerega j Cron. ni našel. Neki Ižanec, ki je dezer-
za-
čutil, kako mu je nekdo položil roko na ramo. Ozrl se je, ugledal neko neznano postavo in hotel za
.	Vsled kapi je umrl ..
- bivši okrajni glavar, deželni vlad-j1"1* T*'>«reb je vodil	Va v miru. lahka naj nr., bo ai
-!ri svetnik v pok. dr. Ilerinl: pij \!,nllnn- . U, v In,ri! r'',Vn! .
t -Nevarno jo obolel splošno zuani	----
_ i rnjuk Anton Dugan. Želimo mu	Izgubljena ljubezen.
, ; skorajšnjega okrevanja.	__
terja poznal .je zaklical nad njim: * * * i •> • -	--
. ii	! \ soboto .{. jan. zvečer se je po-
" Jože, bez! Zandar gre! * In Joze,0, ne žaluj, če ti je kriva sreča. | nesm-;i j^naeij Ou kajne, ko	Gospodinja: — Ce ljubilo delo, je zbežal v h o sto, orožnik ga ni'namenjena je tebi slava veča! j obiskal svoje prijatelje na Carl	-a f,JI n'" najdete? mogel več dohiteti. Ko so četa, Josip Stritar. Ave. Padel je tako nesrečno, tla si	Potepuh žalostno : - O. ._»o---------!je zlomil desno roko. Grdinova SP!«- ljubezen je slepa.
nost. da bi našel sredstvo, s kate
tja po ploščah. Vsled ponovnega i občan general", je nadaljeval j kričati, toda v istem hipu mu je rim bi zaslužil petdeset tisoč fran šuma. ki je odmeval po oboČju, se stavbinski mojster s povdarkom. neka roka položila na čelo ledeno- kov. je zarotnik ozrl in s«' z enim sko- "ta plošča se nam odpira nad pod-jinrzlo pištolo.
kom vrnil za pisarniško okence. zemskim hodnikom, ki leži pod za- Glas mu je obtičal v grlu. roke Kmalu nato so segli do Teodor- porom vdove Kapet in ki sega do]so mu leno padle ob telo, njegove jevih us.-* človeški glasovi.	pisarne. Vzdigninio ploščo, stopite,oči so zadobile kolikormogoče pro-
Sklonil se je in zagledal skoz z menoj v hodnik, in dokažem seč izraz.
neko odprtino moža v vojaški o- vam, da bi bila lahko dva moža,; "Niti besedice, ali pasi mrtev",
pravi, čigar velika sablja, odme-lda. celo eden. tekom ene same noči vaj« a na kamenitih ploščah, je odvedla vdovo Kapet, ne da bi povzročala omenjeni žvenket. Sle-1 kdo česa slutil." dil mu je nu«. oblečen v zeleno Mrmranje, izražajoče strah in suknjo, v rokah mero iu pod pa?.- občudovanje, ki so je povzročile duho zvitke papirja; nadalje je bes.sle stavbinskega mojstra, je uzrl tretjega z volnenim jopičem spreletelo vso skupino m se zgu-in kučmo na glavi in konečno če- bilo pri ušesih občana Teodorja, trtega v lesenih čevljih in kartna- kiose je zdel spremenjen v kip.
je dejala prikazen.
"Kaj bi radi. gospod?" je za-jeeljal hlapec.
Kakor se vidi. so prihajali celo leta 1793. trenotki. ko se ljudje niso tikali in ki se niso nazivljali z "občanom".
"Hočem, da me pustiš tja noter". je odvrnil občan Teodor.
Ogenj življenja
Nov način, kako ščititi družino pred zimskimi boleznimi.
"Kakšni nevarnosti smo bili iz-j I "Čemu 7" Štirje možje so vstopili.	postavljeni", je dejal Giraud.t "Kaj te to briga?"
Straža!" je šepetal Teodor.,"No, z ograjo, ki jo postavim v Hlapec jc z največjim začude-"Bog bodi zahval jen, deset minut hodniku, rešim domovino."	njem jjogledal vprašalca.
pozneje bi bil zgubljen."	j "Oh. občan Giraud". je vzklik-
Motril je pazno te štiri osebe, nil Santerre, "tvoja misel je vzvi-Tri je hpozual. Oni v generalski iena!"
opravi je bil Santerre. Mož v vol- "Vrag naj te zmoti, trekratni nenem jopi-'u in s kučino na glavijtepec!" je mrmral patriot s poje bil kij uear Riuliard. Moiž v le- dvojeno besuostjo. »enih čevljEh je bil brezdvomnoj "Sedaj vzdigni ploiičo", je de-jetnUki hlapec. Toda moža v ze-|jal stavbinski mojster občanu leni suknji, z mero v roki in pa-|Grakhu. ki je imel razen svetilke pirji pod jNizduho ni še nikoli'lie vzdigalko.
Občan Graklh se je lotil dela in J pet deset tisoč frankov je dandanes Kdo je neki mogel biti in kaj so v par hipih dvignil ploščo.	'vredno miljon."
Zazijal jim je globok hram si "Ako va« pustim tja noter?" stopniščem, ki je segalo v globo-! "Da, toda j>od pogojem, da čino; v no« jim je udaril zaduhel' pojdeš z menoj in pomagaš pri
Ou čanu Teodorju, se je zazdelo, kakor da vidi v tem globokem pogledu zrno razuma. Povesil je pu-£ko in dejal:
"Ali bi se branil sreče, ki te pričakuje?"
"Kaj razumete pod mojo srečo?"
Ttk'»n« ziutajf jewtii >n zini»> j«* bilo razkrito, »hi J»- n;«jiKtlj uppHino zdrav-
žavi Tennessee, toda ko se je lo- U**oj«- v v.diko slučajih. <- vz.nn.-tp ►
i	* -	vrelfRa liois.ir-!;»-«.i Krvn«»ra	» so-
1 mi moza, jc pr^la v rleve-ikom lM(l lim„n,..	,lUniln' lia Vr-
laiKl. kjer je skušala najti >lŽbo.1 v' J" odgovorna 7.< v^s	»t.«tem. Nevarni
Najprvo je delala pri telefonski T"o ""viT't".	^ "" družbi, kasneje pa je iskala službo
nameravali ti štirje? Doeedaj so ti nočni gostje molčali, ali pa so be*ede, ki so jih »spregovorili, se-gale kakor prazen šum do zarot-aikovih ušes.
Toda deset korakov od skrivališča je (fovfc jsanterre. in nje-f»r glas je Teodor razločno čul.
"Cnjte", je dejal Santerre, "sedaj smo v dvorani zgubljenih korakov. Ti nas imaš voditi, občan ivbinaki mojster, in nam moraš iti, da tvoje razkritje ni ni-iv 1 j tea, kajti vid«, mi re
zrak, gost kakor para.
"Zopet ponesrečen poskus", je zamrmral občan Teodor. "Oh, nebesa torej nočejo, da bi pobegnila, na njej leži prokletstvo!"
XXXVII. Obte Grakh.
Skupina treh mož je ostala tre-notek nepremična od vhodu pod-
"Kaj naj storim?"	jambulanca ga je odpeljala v l»o|-
"IMdi jntri v gostilno pri Noe-jnišnico. toveni vodnjaku, povem ti, kaj! Ker se je čutila samotno, je u-"Ali zamoremo jutri noter?" je'zelim od tebe. Kako ti je ime?" I kradla Mrs. Sloan 4letno dekletce vprašal občan Teodor.	i "Grakh."	j Pavlino Polovič. hčerko Leona Po-
"Da, brezdvomno; toda še te j "Torej dobro, občan Grakh. Pa'lovita, pri komur je bila uslužbe-kom te noči postavijo v tem pod-j glej, da te do jutrajšnjega dneva! na Mrs. Sloan kot hišina. Mi*s. izemskeni hodniku močno ograjo'ključar Riehard spo<li iz službe." Sloan je bila poročena nekje v dr brez vrat."	i "Da me spodi? Tn moje me-
" Potem morava poiskati kaj j sto?" drugega", je dejal občan Teodor.j "Mari hočeš s petdesetimi tisoči "Da. morava najt i drugo sred-j frankov ostati ključarjev hla-
stvo", je rekel ključarjev hlapec, pec?"	------- _ ... ^ .........tivl>nj, ^ r>I.n^.ljt.n l!ikr:t
iščiva."	; "Ne. toda dokler sem ubog hla j kot hišina. Na Zahvalni dan je na- živij#»r.ja > mr«r^j^.-i in k:i jH^f .r.e m'»*-
"To je moja stvar", je dejal pee. sem gotov, da me ne obgla-j stopila službo pri Polovičtt. Wke-in:i in 'ls,a-Teodor. "Kakšno delo opravljaš! vijo."	dne pa izgine skupno z malo ^.Z^^TZ l^riL!^
V ječi?"	! "Gotov?"	j Pavlino in VaC iskanje za njo je k »vojt-mu lekarnarju v^ra^ijo- Z. v«.n
"Oduiram \n*ata m jfli zopet za-l "Vsaj približno. <"> pa bi bil.bilo zaman, šele sedaj so jo našli s,hli,k"v ir*k> Krvni	> i.r-*
^^	,	-	. ■«	»,	1 »t	•	i .. • i njpjm f.i vi morati« im^ti TAKOJ. Ml
pira«.	begat 111 svoboden—	j v Akronu. «lluo. Ohdolzena je. da vam i«inn hitro i-.-i-.if varovano, -.»i
"Ali spiiš notri?" j "Poskriješ svoje zlato in dvoril, je hotela ukrasti otroka. Kakor s«-	I'^'joh. »k.- v»-iik <in;žin-
"Da, gospod." rb^^š raje kaki pletilki mesto gostil ! je izjavila pred policijo, je pričela ~Z:x' h ]-	aii'tTmJ iTr.TiT
"Obeduješ in večerjaš notri?" niča rki pri Noetovem vodnjaku.", ljubit i malo Pavlino prvi trenutek	Nam.« siarvfj i-r.>-
"Ne vedno. So ure. ko poči-j "No, dobro, naj bo."	j ko jo je videla m videvši bedo.
vam."	"Jutri v gostilni."
"In potem?"	"Ob kateri uri?"
"	^nlTi greš lahko v Evropo - ne moreš pa
pri'Noetovem^odnjaku^; JS^^^^ni Hs. ^ ini>rineSti EVTOpe 86«. Lahko P& Vidiš je. da me vzame, ako si prislužim | glasovi so se bližali boljinbolj. V| ygQ eVrODSKO VOjnO SaiHO Z2L $3.85.
"Na primer: petdeset tisoč j tisoč in dvesto frankov."	1 temnem hodniku se je videl odsev
frankov v zlatu. Zlato je redko in 4'Kje se nahaja gostilna pri luči.	I Jj^j^J
Noetovem vodnjaku?"	Teodor je dospel k vratom, ki
"V Rue de la Vieille-Drape-1 mu jih je bil označil piaar. ko je rie."	sel na njegovo mesto. Z vzdi galko
Patriot je napenjal ušesa.	je razbil ključavnico, hitel k o-
4'Ali, ah!" je dejal.	jznačenemu oknu, je razbil, se spu
"Vračajo se. Vidite, da bi ne;stil na ulico in se zopet nahajal na bili imeli dovolj časa,"	| republikanskem tlaku.
"Ti «i dober dečko", je rekel j Toda še predno je bil zapustil patriot Teodor in stisnil hlapcu v j dvorano zgubljeni korakov, je nest deset zlatov.	' (čul občana Kicharda. ki je dejal:
"Vraga!" je dejal in opazoval] "Občan stavbinski mojster ima zlato v svitu svoje svetilke. "AJi;pnj>olnoma prav; podzemski hod
MnrvH UMif.
ritts-( \<1v.>
mojem delu."
"Toda kaj boste počenjali? V petih minutah bo ta podzemski hodnik poln vojakov, ki vas, ujamejo.
( "Ali lahko zabrani« vojakom !vstop v hodnik?"
"Nimam sredstva, nobenega ne je stvar resna?1 poznam in ga iščem zaman." | "Kič. ni resnejšega."
Hlapen so je resnično videlo, kako je sbiral vso asrojo bistroum-	. . - , ,
nik leži pod sobo vdove Kapet. To > je bilo nevarno."
(Dalje jutri.)
•Iji. Rusiji. Italiji. Srbiji, na Angleškem In drugih evropskih mtstih? Ali hod«« vi. 4«tl spopod« med «ubmartni In bojnimi
laejaml na vl tokom morju? Sojo aoro-planev v zraku? Delale, vasi in mesta unlCana tar carkve razdejano? V resnici vse Strahote vojne, v katere je bil same. aan vea svet.
Vao to lahko vldis v svojem lastnem domu brea atroafcov. vso Jasno In natančne o pomočjo nasoga storoskopa. zadnje Iznajdbe. Vsi ti prizori so bili vzeti na boj i let I h In te glodaš nsnje s stem stereo okopom, jih boa videl tako Jasne kot da bili v resnici. Čltanje Časopisja In knjlo ti ne mere dati takega Jasnega pojma kot te vdla vojne alike skozi naao sterooskop. Ta stersoskep Je kraano Izdelan in' Jako moten. Traja več let In pogledi so neizbrisen spomn na svetovno vojno.
Ta et«rsekop i sestaml s«rijaml vaebuječlml 150 stik, lahko kupls zs Kratek.
Cos za IMS. Vreden Je najmanj $10.000 In ae ga umor* dobiti edino le od nas. To Je nekaj čisto ftevega inzanlmlvega za vsak dom. C« hočeš prlstodltl dsnsr pošljite tskoj naročile, predno ee mu cena zvfea. Ne pošlji denarja naprej. Pošljite samo 90 centov v stamps in kot depozit, ostanek pa plačaj, ko ga bos dobil ns dom. P »si takoj na: UNION PRACTICAL CO., 1069 Milwaukee Ave., Dept. 120, Chicago, III,
0LA8 VARfVPA, 13. JAN. 19S0

GOZDNI ROMAR
FRANCOSKI SPISAL GABRIEL FERRY.
Za "01as Naroda" prevedel a. p.
____ i
i
{Nadaljevanje.)
Med dvanajstimi ljudmi, ki so taborili pri Bivolovem jezeru, so nahajali itirje, ki ;u>o spadali na Imeiendo lel Venado in o tem je lah ko človek prepričal na prvi pogletk .Mesto obleke, katero
DOCTORLORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI 2DRAVNIK SRECIJALIST MO&KIH BOLEZNI
£44 Penn Ave httsburgh, pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moškit bolezni. Zato morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl
nosili pastirji l>on Avguština, so nosili ti štirje ljudje mešano i |§ pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite
čim prej«.
Jaz ozdravim zastrupljen« krt. masulja in lisa pa talasu. bolezni v orlu. Is* padanje las. bolečin« v kosteh, stara rana. ilv£na bolezni, oslabelost, bolezni' v mehurju, leScah, Jetrah In islotfcu. rmenleo, revmatlizem. katar, zlato illo. naduha itd.
Uradna ura so: V pondeljek. aredah In petkih od ». ure zlutraf do S. popoldne. V torkih. Četrtkih in eobotah od S. ure zjutraj do a ure zvečer. Ob nedeljah pa do a ure pipoldne. RO POŠTI NE ZORAVlM. rrioete oseono. ne pozabite ime in
NASLOV.
Dr. LORENZ M4 pe» a« Pittsburgh, pa.
« bi. ko Indijancev in hebev kot je bila običajna med ljudmi, ki soj v/rasli v bo jih med beloko/ei in Indijanci ter izposodili od vsa-j kega nekaj.	'|
In.-.« je obrnze t ko obiralo, da je bila mešanica povsem po-j polna in v-»led tega »iivek tudi ni mogel določi i, če je dot if* ni člo-j M-k Indijanec ali pa helokožee. ki se je popolnoi-.a podivjal.
Posamezni deli obleke pa so bili obliti s krvjo in človek bi jih j raditega preje smatral za mesarje kot pa za lovce.
Kljub skrivnostni innanjosti pa st- je vsak človek, ki je bil va ! en slep, s po/na l v n j h lovee na bivole, ki so ^ odpočili od napo-iov uvojeva dela ob bi »rovih jezera, ki je dobilo ime od živali, ki so predstavljale predner njih lova.
vladal v gozdu, je prekinilo le tule nje veli-j
Nekateri drugI zdravniki rablja tolmača, da vaa^razumajo. Jaz znam hrvatsko «e U starega kraja, sata vaa lažje zdravim, ker vae razumem.
Rada bi izvedela za mojega muka ANTONA PORENTA, doma
iz Pevna pri Škofji Loki. podo-'	NAZNANILO,
mače pri Matjažu. Nahaja se( Tužnim srcem naznanjam vsem nekje tukaj v Ameriki, pa ne znancem in sorodnikom žalostno vein njegovega bivališča. Imam vest, da je nemila smrt pretrgala mu nekaj zalo važnega sporo- nit življpnja mojemu ljubljenemu čiti o razmerah v njegovem do- sinu oziroma bratu mu. ker mu je oče umrl. Cenje- ANTONU OORIN. ne rojake'prosim, ako kaieri ve pokojni se je ponesreč i pri de-za njegov naslov, naj mi bi a fro- hi na železnici 28. decembra 101!». voli naznaniti, za kar bom zelo Nesreča se je pripetila, ko je hvaležna, ali pa če sam čita. naj misld zapustiti delo ter izstopil iz se mi sam javi. - Mrs. Vrisala vlaka, na katerem je bil vslužben. Golob, lir»4 Reese Avenue.;pa je mimo pridrdral brzovlak in Whiting. In d. (13-14—1) ga zgrabil ter zagnal na stran, da i__je mrtev obležal na mestu.
. . . .. .	xyi~\ Bil je v najlepši niladeniški do-
Kje sta brata ALOIS m JOE RO-L . „ , . _ . . , . , rr« 41> t vi-.	, i. jjbi 22 let, rojen v Dolu pri Ljub-
IARNahajata se v okolici .. . '	' .
Ijani. Bil .ie skrbni sin svoje matere. priljubljen pri svojih ioja-in domačinih Amerikaneil^.
njihov naslov bi rad zvedel Joe	dokaz, kako j« bil lajni i^j,,!,]jnno> sedaj vojni jetnik na
r-	r, n[!rt ,T	.	priljubljen, ie bilo veliko število ,- ,
L'.pee. Box 2HO, Morgantown.;1	. ,J t___. 1 , _ Italjanskem, prosim cenjene roja-
—	Kaj? Torej tudi dijvaki ljubijo!
—	Prav kot ini in pogosto še veliko iskrenejše. Dobro, nekega
. . ,	■	. -	- ^L.,, dne je pobegnil s svojo ljubico, ki je proti svoji volji postala zena
k e t/ a |>sa, ki je »e/al v travi ter od .asa do časa dvignil s\ oj gobec! J i »-	• * ; ; .	1
^ ^ ^ j j	i Glavarja ter pribezal k Komancetn, ki so ga adoptirali. Kodu. ki ga
' '	/,'t" '	„	,	adoptiral. je prinese! močno roko ter neustaršeno sree ter sovra-
Da izpopolnimo celo -liko, moramo s.- omeniti, da je stal v uu*!* . . .	,	• ,	i , j *
1 1	- sveži *1vo do Apače v, o katerem je dotikrat podal doKazc.
Il s
4"n ion t own. Pa. In JOHNI SKRINJ. 4' Spe ček'\ ki se naha- ,
Kill
ja nekje v Hon ("jirhon. Colo. Za
Gosulich Line
Direktna pot na 6r$kn in »Trst
Parnlk "PrM. Wllaon" odpli'J
tO. Januarja Parnlk "Argentina" odplujs krog
17. januarja
Parnlkl odplujcjo cd pomola 7. oa vznožju 41. ulice. So. Brooklyn
Za cens in druge Infor-naclje se obrnite na
PHELPS BROTHERS & GO.
Passenger Department
4 West Street	New l'ork
PROŠNJA.
Jaz Alojzij Žerovnik. doma iz Zapuž Ktev. 12 pri ist. Vklu nad
Va.
(13-15—1)
NAfil ZASTOPNIKI.
Potem ko smo nekaj časa tako korakali, sem čul, kako je rekel — Na ravnini sem videl sledove Mestiza in Main-Louge-a. Torej pozor!
Kdo sta bila Main-Roup:e in Mestizo.! Tega nisem vedel. Komanč je jahal naprej na svojem lepem konju ter preiskoval ravnino z no-
»Taz sem bil prisiljen s vojima psima, Oso in Tiger, nekoliko (tati, kajti dresirana s trenutek padla po našem zavezniku. §li smo po veliki ravnini, pol-bombažnega grmičevja, tako da je izgledala skoro kot gozd.
I lini nekef« starepa hrasta kip Madone, ki je bil okrašen s
mi evetkami,	I .	.
Kd.n t/m.d lov-v je pokleknil pred tem kipom ter pobožno urekel ttvojo jutranjo molitev.
Itil je mo/ vi>ok" rast i t»-r je oči vid no posedoval moč živali, ka-t. r. k lovil. Molil / večjo vnemo kot j«' opaziti pri tem vsukda-	,,
njem opravku. Izpolni! je namreč obljubo katero je storil v veltki|S(,m 04*mi
T;::«, ko ,. koneal divji in moc^m	^o molitev^oatati, kajti dresirana sta bila na boj z Indijanci ter bi lahko vsak
je pes, ki je ležal na travi, vnovič bolestno zatulil.
- Vrag naj me vzme, — je rekel lovec, — ki je končal svojo Molitev ter s,, pričel posluževali zopet svojega običajnega jezika, j Naenkrat pa sem čul, kako je dvignil Indijanec velik krik.^se spu-
— Mislim, da m* i asa. med njim
..	a.	I
svojega prijatelja.
Moj Bog, Kneinas, — je rekel n« ki drugi lovee, ki se je rav-i okar umival v jez. ru. — Preveč j>rijazno govoriš o psih. Po mo-| _ jem mni-nju so s,- preje 1 ndijanei izposodili tulenje «kI psov, ne pa j
p»ii <kd njih.
Le pusti to. — je odvrnil Kneinas. — IVs žaluje za tovari-L in, katrreira so Apači umorili.
Tovariš lovca iia bivole, po imenu Eneinas, je prekinil jrovor-nika, kajti tozadevno pove*t je čul ž»* več kot enkrat.
IB
prM-ei posluževali zopet svojega omi-ajne^a j^ina.i.....i"* -------» -------------------------------
se je .mvzel pes indijanskih navad, ker je živel toliko!sni ob stran svojega konja ter slednjega pognal naprej. V istei ii. riov. i bi skoro mislil, da tudi Indijanec na grobu j trenutku sem tudi čul sikanje kot ono tisočih kač.
CsL: Jstoto (leaver. Cela.: Loots 'Vank fikrabsc.
PmM% Cele.: Peter Calls, 'term. Frank Jsneata ta SalUa. Celo. ta ekellea:
Vstrila
Math. M: Ainla Radona , laalert Boleksr. Chleace, IIL: J * Basel«, Joe Bite las. Bev***
Mlet. IIL: Fr«aa Bsabtcb. Iti» Laoridi ta J oba ZsleteL
IIL: Ft. AagaeUa. IIL: UstJjs KoapL Li rt nested. IIL: Mtcti. Obar. North Chicago. ID. la ehsllee: Aa* &otwl la Math. OgrfaL 8a. Chiracs. IIL: Itnt SpriacfleM. IIL: Matija fVaokegaa. IIL: Frank Petkorlsh.
vencev in mnogobrojua vdeležba prgrebeev. Pokopali smo }ra na West Newton. Pa., »pokopališču dne .'11. deeembra.
Tebi. ljubljeni sin in brat, naj bo lahka ameriška zemlja. Na svidenje nad zvezdami!
Žalujoči ostali: Antonija Ogrln, mati. Andrej in Josip, brata. Mar.ja Poverk, sestra.
West Newton, Pa.. 8. januarja 1020.
ke po širni Ameriki, da mi kateri naznani naslov mojega polubrata JOHNA SORN1KA, ki se nahaja nekje v Združenih državah, za kar bom vsakemu zelo hvaležen. Moj naslov je:
Alois Žerovnik, Comp. P. L., Mattarello, Italia.	Prov. Trento.
(13-14—1)
OGLAS.
Barberton, Oh o.
Karane slovenske cerkve Sv.
Kje je MARIJA BABNIK ? Pred Srca v Barbcrtonu se proai, da se vojno je bila names«'en a nekje vdeleže cerkvene seje, katera se v Clevelandu, Ohio. Jaz njen vrši v nedeljo 18. januarja ob pol brat prosim, da se mi oglasi, ali sedmi uri zvečer v dvorani slov. pa če kdo ve za nje naslov, da sam. druAtva Domovina na Milimi ga naznani, za kar bom zelo bcrrv St. Pridite, da boste zvedeli, hvaležen. — Joško Kopač, Selo kako stvar obstoji.
fDalje prihodnji«)
Jugoslavia irredenta
bsskovtft
št. 34, pošta Moste pri Ljubljani, Slovenija, Jugoslavia.
A. Okolish, tajnik:
Iz Gorice.	j slej 5 slovenskih županov, ki bi
Vrnila sta se končno iz Italije, i se	bili zrekti za novo vlado. Ali
k.i-T sta bila dolgo časa interni-J je	to res?
r; na, odvetnik dr. Karel Pod gor-,	—«-
n k in bivši vodja okr. glavarstva}	Vojni profitirji. Bogumil Berbuč. Interniranih je Italiji še 3 slovenskih redarjev
Ona: — Zakaj pa so te veveri-v Italiji še 5 slovenskih redarjev i tako vosele tcr skačejo tako
Iz Goriee. — Iz Trsta se je vrnil | pre5erno naokrog. Se nikdar jih
nisem videla takih, li pred krtakim Lahi prijeli. j Qn. _ We}1 I)osti imajQ vzro.
Prebivalstva je sedaj v mestu J ka |)iti srt.r.n<> St.llai so namreč
petkrat toliko vredne kot pa so
Na noire, Kneinas, — je rekel. — Cas je že, da se zopet po-<U\;i na lov. Izgubili smo že tri dneve in naše rdeče srajce bodo i r«*plašile div.»e konje, ki se nikakor ne bodo hoteli približati napa-jaliseti. Vsled te«a imamo več kot eu vzrok, da se ne mudimo še nadalje tukaj.
l>o sol m-nega zahoda nimamo nobenega opravka. — je i <l.iliovnik dr. Kobal, ki so <ra bi-vrnil Kneinas. — V>b 1 tega je najboljše, če ostanemo tukaj.
O. nam niste prav nič na poti, — je rekel eden izmed pastir j. v / ha lende. kl hi r.n\ čul povest, katero je prekinil drugi lovee. j0'.;o]i 20.000. Nastanjeno je pač ta
Itil je to mlad mor, doma iz Presidija, katerega je bil poslal oče, |k(. kjt.r ktlo more pitati. Bolj- preje
da re s k oi naporno učno d»»bo med prejšnimi prijatelji očeta. Se- t. stanovanja imajo oblasti. Ne	_!__
le pred par tedni bil prišel mednje in kot vsak novinec v tej «1» |j opravlja se nič. Le tako za silo: Politična pripravljenost, ei . obrti, je skušal . vedeti vse mogoče stvari ter obenem tudi ve- v. pokrpalo hiše. kjer je bilo
» eti več k.-t ljudje, k- so že leta in leta izvajali dotični pos£>l.	t<, sploh moffoče.	I Zelence: — Kaj za vraga pa lio-
S njor Kneinas je n kel ter se približal obema lovcema j <;oriiko uTesto je podobno enij^5 napraviti s eelo polo poštnih v upanju, da izve o«l njili nadaljni potek povesti. — Jaz nimam radjs.,mi V(.iiki cštariji, toliko vino-jznamk? XaJmani st0 Jlh imaš.
da vaš pes tako tuli.....laz....	t^ev in piva je povsodi. V vsa-j	~ Vidiš, ravnokar sem
Novo tulenje psa je prekinilo govor mlad-ga moža in njegov k; uliei točijo "Chianti", pa kak-j(lovrsl1 <l0l?I0 Pesnltev 111 7-dl se gospodar se je vprav v«|. če morda pes ne voha kakega Indijanca	vprašajte! 59 zalog vina!rri- da	P°s,al kot ene"
ter tudi railitega.	I V v meatu. Pa tudi vojaki imajo |mn uredništvu.
Dobro, je ;ekel mladi nio/ ter se iztegnil na travi polegi^, -hnr^ v bivši Medvedovi tr-i	"
K ne i na sa. - «'e hi >• kali Indijane- potepal tu naokrog, bi videli.' ^..vini na Koizu. ''Pri jelenu" i Rad ibi izvedel za moja dva brata kako hi postale oči psa rdeče in kiiko bi se mu iežila dlaka. V takem	Slovencem koncesijo, se-{ JANEZA in MATEVŽA OTO-
slučaju bi ne bil tako mireu kot je sedaj.	gostilničar! tam Lah Vida z i
Dobro. je od\ rnil Kneina.s. — Sprejemam vaše pripombe,. j, žnega kolodvora, a moram reči, takoj da se nahaja v neposredni bližini nas velik od- Aprovizaeija je slaba. Meso je <!< |ek Indijuneev, k n j * i videli smo njih sledove. -- ^loj pokojni praVa redkost in strašno je po-i strie,...	i i* anjkanje sladkorja.	i
Ali je umrl* — je vprašal novinec zelo naivno.	i Pijančevanjb in ples usiljujejoj
To še ni dolgo tega. — je odvrnil Eneinas. — Mladi Ko- i tr.ravnost Lahi prebivalstvu. Vi-j manč....	-n«. teče in opaja ljudi v namen,j
»ireenhorn je zop-M prekinil lovca:	da bi križali "Viva V Italia", pie-,
\li bi ne bilo boljše, če hi pričeli od kraja ter povedali po-^,.j0 kot pa znoreli in love dekle-m st od spredaj, mesto zadaj?	t,'. f>0 lir se plača za dovoljenjej
Kaj s« in hotel tam? — je odvrnil Kneinas, ki sc je poslu že-j	na deželi, zato pa smejo
Klase. Kaos.: M las PeoeH	ZAHVALA.
Kitzarilkr. Mi la efcottsat Vnr !	Clinton, Ind.
'flhUWba nfa, - y,	- ^ Spodaj podpisani se najpresrč
Pemch^ "	nejše zahvaljujem vsent daroval-
la škottaos M. f ce,n 111 darovalkam. ki so mi šli na i roke. ko sem pobiral milodare za v stari domovini živečega starega ! slepca Franca Dogarina. Ilvala j tudi bratom Srbom, ker so sc tako Ipovoljno odzvali. Nabral sem vse-• ga skupaj $23.25.
Anton Rovšek, nabiralec. Tmena darovalcev ne moremo ! priobčiti radi pomanjkanja prostora. — Uredništvo.
NIČAK, doma iz Cerknice pri J K-akeku na Kranjskem. Ako kdo rojakov ve za njun naslov, prosim. naj mi blagovoli sporočiti, za kar bom zelo hvaležen, ako pa sama bereta te vrstice, naj se mi oglasita. — Anthony Otoni-ehar, 1227 — 10. St., Denver. Colo.	{13-14———1)
Cobs In Psrel Sbslt* Aurora. Mlaa.: I« Bvelech. Minn.: Umli Govts Gilbert. Mlaa. la skeOea: L Vses flihhtn*. Mlaa.: Iesa Poala Virginia. Mian.: Frank Bforatlek Ely. Mlaa. fes sfceaica: Frank Ooafc lorn. J. Pesbel In Antoa Poljsnss M. Louie. Mo.: Mtke Qrabrlsa. Great Falls. Meat.: Math. Cifh Klein, Meat.: Grecor SobesL Geronda. N. Y.: Karl SteraMa Little Fells. N. I.: Fraok Mode Borbertso. O. la ekeUea: Frank Fa Is In Alb. Poljsnec. CeDlatreed. O: Mati Clerelood, O.: Freak Kar linger. Frank Meh la Jakob
elk.	isuda i
J. Kiiniie In M. Nilee. O.: Frank Teuncstovra. O-i Antoa flWJ Orecea City. Ore.: M. Justin Allegheny. Pa.: M. Klarfch.
Pa.: Freak JskSs, ■a.: Look Hribar. Pa. is ofceBeas
(yavec.
I T
; Itad bi zvedel za mojega prijatelja JOŽETA HRIBAR. Doma je iz Velike Loke pri Višnji Gori na Dolenjskem. Pred 5. leti se je nahajal v Black Diamondu. Wash. Ce kdo rojakov ve za njegov naslov, ga prosim, naj mi ga naznani, če pa sam čita te vrstice, naj se zglasi na naslov: Frank Zaje. Box 247, Sunnv-side, Utah.	(13-16—1)
ROJAKI. NAROČAJTE SK NA 'GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. nnŽAVAff
ptesati in se zabavati kar dva dni skupaj. Laki se pridno udeležuje-plesov. Namen je dvojen: laški
val navade Ktepskihl oveev. — Hočem vam povedati to. Ko sem sc nahajal v Presidio, je dospel tjakaj odposlanec Komančcv, ki so kot vam je znano, smrtni sovražniki Apače v. Indijanec nam je v imenu svojega glavarja ponudil kupčijo, tikajočo se bivolovih kož, M.jrji hočejo tako krotiti upor-|>at.-re naj bi bi zamenjali za steklo, nože in volnene odeje. V Tu-!,|(>st med vojaštvom, domačine pa been se je naha.ial ravno takrat potujoči trgovce iz Arispe, ki je|zapeljevati do pojavov, kateri hi prinesel s selntj sveženj stvari, katere je hotel imeli Indijance.	izkoristiti Italiji v prid.
In stavi! vam je predlog, da ga spremljate?	šolam po deželi usiljujejo svo
—	Pod pogojem, da delim dobiček z njim. Na <lrugi strani pa bil pri tueni tudi moj sorodnik, Don Mariano, kateremu so indi-
jajiei ukradli krasno ^ redo konj in ta je vprizoril poskus, da s po-n.očjo svojih hlapec ter Komančev zopet dobi nazaj plen. katere-i prinesli tako laško zastavo in ho so dv'dli Apači. V.-eh skupaj nas je bilo dvanajst odličnih mož,jt«li so otl otrok, da naj oh zasta lie da bi računali Indijanca, ki je prišel v Presidio po poslih.
—	Trinajst, — g«i je prekinil pričetnik. — To je bila kaj slaba številka.
—	Napraviti smo morali le osem ali deset milj. da dospemo v taborišče Komančev. — je nadaljeval Eneinas. — ter ni sin o bili vsled tega preveč v skrbeh. Šele pozneje sem mislil na nesrečno številko. Šli Kino torej mirno po svoji poti ter spremljali tovorne živali potujočega trgovca. Komanč je jezdil naprej....
—	Res! — ga je zopet prekinil pričetnik, kljub svoji želji, da ftije nadaljni potek dogodka. — Zaupanje tega trgovca Indijanca je bilo v rennici veliko .
—	Kot se kaže. mladi prijatelj, ne sme človek pri vas pozabiti niti pike nad i. Pozabil sem vam povedati, da je vrhovni glavar poslal dve vojnika kot talca, filede te točke smo bili torej pomirjeni, kajti Koiuanči polten narod. Odposlanec sam se nam je zdel zanesljiv. Bil je to raU.il, lep in pogumen vojnik ter besen sovražnik Apačev, čeprav je bil fc.m apaškega rodu.
—	Rečem vem. jaz bi mu ne zaupal.
—	Ker ne poznate njegove zgodovine'. Vse kaže. da mu je glavar njegovega ro-iu ukradel mlado ienot katero je zelo ljubil....
Kje je KAROL RUDTIJA * Doma je iz Krilja na Goriškem. V Ze-dinjenih državah biva približno 12 let in sicer nekje v Pennsyl-vaniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi nhznani. ali naj se pa sam oglasi. — Anthony Košuta, c/o Chas. Z i m mer. 6« First Avenue. New York. N. Y. (13-14—1)
je laške zastave in hočejo vpri-j PQZOR DOGARJI
z;:rjati z izročitvijo zastav venke
siavnost. Tudi v Solkan so bili V Kentucky sem kupil 60.000
hrastovih dreves ter potrebujem 250 dogarjer in 25 formanov, da
Vi kličejo -Eviva V Italia* . Sol-!«* pomagajo isvriiti delo na tem
kanski brihtni otroci pa so za leni.	▼ gorah, kjer ni
klicali "Via V Italia '! (Proč z^ ^
Za delo plačam toliko, da n boste
priitedili več denarja, kot si ga
zamore te pristediti, kjer delate
posekali. Kar je še ostalo y bo-j^j M osjraje ^ kje ^ ^
jev okoli Panovca, sekajo in vo- )Uhko jelaU vsak dan v dešjn ali ziio v Italijo.	.solnen v kentuških gorah, dočim
Kinematografov je v Gorici zamorete v jnžnih gozdih delati
Italijo!)
Gozd Panovec bodo popolnoma'
v neseilo daj 6.	uao polovico časa.
Domači lahonski nestrpneži še vedno rogovilijo in šikanirajo Slovence. V Stračicah je gostilna Kosova. Napis je bil: gostilna Jožefa Kos. Prišel je tak-le nest rpnež in slovenski napis se je moral izpremeniti v "Osteria Giuscppina Coos*' in laštvo Gorice je rešeno. Govori se, da so Lahi ujeli do- j
Ce ostanete pri "i štiri mesece, vam bon povrnil vožnjo na železnici. 6« pa ne najdete vse tako kot pravim, vam bom povrnil vse stroške, če pridete sem ter preiičete moje ponudbo. Pridite v Hazard. Ken tacky in tam mo boste našli pri pravljenega, da vam
Wool
Whits Vsllsy* Ps. In otwllss:
Prwte.
WUIock. Pa: Feter—L
m. i.
Ozdravi katar mehurja in odstrani vae v 24 arah. ,/rv VsohspMa M
Varajte ee
Dnevni pogovor.
Jaka:
Jo2e:
Jaka:
Joie:
Jaka:
" Jože:
"Kaj je novega, Jože?.'
'' Slovenski-Amerikanski Koledar je isšeL V njem je najracnovrstnejie Čtlvo. Ali si si že nabavU istis?"
"Ne se sedaj, pa bom kmalo."
Jaka:
Jože:
Jaka:
Jože:
Jaka:
"Le naglo prijatelj, če ne, bo prej pošel, predno prideš ti na vrsto.
"Kaj pa je v letošnji izdaji?"
"Predolgo bi trajolo, če bi hotel vse našteti. Le par člankov ti imenujem: "Slovenci", "Kaj so storil Jugoslovani v svetovni vojni". "Generalni štrajk", "Rojstvo Jugoslavije" in tako dalje. Sole je cela kopica. Zanimivosti je zvrhana mera."
"K61iko pa stane?"
"Štiri dajme. To vendar ni dandanašnji noben denar. Vreden pa je desetkrat toliko."
"Kje bi pa lahko dobil en iztis?"
"Pošlji denar v znamkah np. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York City, pa ti ga bodo takoj poslali"
"jJojro, dobro, bom po storil tako. &e danes bom poslal.
BSS