go dar rtniške in aro « r i! I » Izbijajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr poSiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. t r Ljubljani sredo decembra 1870. Gospodarske stvari. Kako najbolj koristno porabiti krmo. Po najnovejših in najboljsih virih spisal Fr. Govekar. malo soli; ako bi se pa sol prej primešala, tedaj Obče znano 9 (Konec.) da je treba, kar je dolg piče potem bi sol^vrenje zeló ovirala. Živina z začetka tako pripravljene hrane ne kaj rada, pa se sČasoma privadi, pa tudi gospodar se delà kmalu nauči ter vé razločiti, kedaj je za polaganje pripravno Soštevilili so, da je taka hrana za šesti del 9 porabljena, in sleherni gospodar, kteri se prepriča kakor je detelja, slama, tudi dolgo senó, porezati jo da slu- v rezanico, da jo živina lože zveči in prežvekuj se jej lože v želodcu prekuha in razkroj* 9 Zato pa žij lam 9 kajt to delo z roko opravljati 9 stane preveč časa in denarj Bolj so za to stroj bolje o koristi tega, se bode gotovo rad tega poprijêl in ne več opustil pri svojem gospodarstvu! Toda delavni živini ne gré samo razmočene reza nice, ampak spodarji, ki vmes tudi suhe piče pokladati. Mnogi go-so že po več let svojo živino z razmočeno (mašine), s kterimi se tudi vse bolje stori. Take stroje 9 posebno dobre in po nizki ceni izdeluj v Libnici na Štajarskem of,*n rezanico redili, ter potem s posebno natančnostjo na vse Arnhofer pazili in vse zapisovali, soglasno trdijo, da se na ta _ ____En stroj veljá z dvema način dá lahko obilo klaje prihraniti in ž njo po več založnima nožema^ gold. 'Veče stroje te vrste si pa glav čez zimo prerediti. Poskušajte gospodarji tudi vi, lahko soseske združene omislijo. stvar je mikavna ter se gotovo vselej prav dobro splača! Da pa živina raje jé, napravljajo po več krajih rezanico na več načinov. V nekterih krajih oparijo rezanico v velikem predalu, kolikor je drugi dan za ži vino potrebujejo, z vodenim puhom ki ga po cevi od spodej v dobro pokrit predal napeljejo ; da tako opar jena rezanica se v živinskem želodcu lože prekuha, v čevah razkroji in živino bolj redi, lahko sleherni raz- Zareja novih gozdov po umetni setvi. (Dalje.) 4 - Mecesenova setev. Ko je zemlja prosta snežene odeje, do meseca maja, naj se seje mecesen. Sejejo ga tudi jeseni. Cem ume. Drugod pa razmakaj 24 do 30 9 predno prej se ou VSeje, bcui uuiji ičtaic. Seje naj se tako kakor bor. Ker je ravno tisti čas tem bolji raste. jo živini dajo s hladno vodo, pa ne da bi je kaj v vodi ležalo ; tako razmočena se nekoliko po kemijsko vname kakor na vinsko, kar pa le nos pozná, al ne najmanjša borovo seme drago, sejmo namešano > in sicer funte KaKor na vinsKo, «ar pa le nos pozua, ai ne u aj uj a nj s a mecesenovega semena zmešajmo z 8 funti borovega, ** mrvica se ne sme vneti, ker bi potem prav ne bilo. to zmes posejmo. Na ta način zraste toliko mecesenov in šegi ni treba vode kuhati, z njenim puhom reza- d® v 60. do 80. letu skoro sami mecesni nastanejo, w vendar ravno toliko izdá, kakor oparjena. Pri izredkovanji gozda v mladosti varujemo. Ce ho- f Po nice pariti, in če Da se pa hrana m ogreje, se še najbolj hvali čemo z malo semena veliko mecesenovih rastlin zare m hrana naj se v skednj la en vagan zadostujejo bokali vode); da se pa vrenje še bolj pospeši, je dobro vodi primešati malo vode od preš, in potem vse priporoča, tako-le ravnati z vodo poškropi ali pomoči diti , da potem nasadbo tako godi: Poiščimo si na vrtu tak kraj, ki je zeló na solncu, napraviti moremo, se in da ima dobro zemljo. Razdelimo prostor v 5 čevljev široke gredice. Naredimo 5 razorov. ki so enako daleS dobro zmešati. To se potem dobro stlači čevlj kake saksebi, in jih nasejmo s semenom. Zakrijmo s prhko &Lue»au. x U »e putem uuuiu ouau , aaac ^-*j ----;—/ — j—------*J^ « —— v posodo, ter se dovolj obloži in trdno zakrije. zemljo in pokrijmo redko z mahom. Zalivajmo z vodo, dneh se je stvar tako ugrela, da so prime- očistujmo zemljo plevéla in pokrijmo jo zlistjem jeseni. do 3 šane korenine in drugo, kakor da bi bilo kuhano Ker predno mraz nastane. je pa zato potreba navadno dveh ali treh dni, zato je vzemimo prve treba imeti vedno po troj posod pripravljenih, da se čevelj saksebi; zalivajmo prvi spomladi ali jeseni zemljo sadike ven, posadimo jih na dobro , je potrebno, - . kedar z vodo iz ene živali polaga, v drugi in tretji pa da se ogreva. očistimo plevéla, m rastlinice bodo naglo rastle tako, Samo po sebi se razume, da se mora čez zimo posoda da iz malo semena bomo v malo letih veliko rastlinic imeli. Tako delajmo z vsakim semenom, če hočemo iz malo semena veliko rastlinic zarediti. predj kmalu valo ati na gorkej ogre la kraj ne Pripoveduj m se ker bi se stvar na mrazu se zato veliko časa potrebo-da se na ta način celó pokvar- jena brana v prid spravi 40—50 stopinj po Reomirjevem gorkomeru gorkote je potreba, da se stvar ogreje ter dobi sladko-kiselni duh. ' ----- In zdaj mislim, da ni treba še posamesnih dreves naštevati, kako se njihovo seme seje. Glavna drevesa sem naštel, in menim, da kdor bo reua , ua se sivar ogreje 1er uuui siauK.u-&meiiu v**v.«»«j^., — — ^ in da se potem sme rabiti. Pridene naj se še to znal, ne bo mu treba pri neomenjenih napak delati Tudi g. Skalè, učitelj podkovijske Sole v Ljubljani. ker v splošnem smislu veljá to za vsa drevesa ■■■■ M^M^MH (Dalje prihodnjič.) Natoroznanske stvari. Balóni — vozniki po zraku. Balóni, v kterih se ljudjé vozijo po zraku, so pri Francozih zdaj, kar so zaprti v Parizu in v druzih mestih po nemški armadi, edina pomoč, da izvejo, kaj se tu in tam godi, in si pošiljajo svèt za to ali uno, da ne izvé sovražnik. Ni tedaj od več, da kaj malega povemo našim bralcem, ki ne vejo, kako je to mogoče, da se ljudje visoko nad zemljo vozijo po zraku (luftu) sèm ter tjè. Balón, ki se po zraku vozi, misliti si morate kot velik mehur iz prav močne limane svile (žide) , kteri je napihnjen s takim gazom (zrakom), ki je veliko loži kakor je navadni podnebni zrak. Kakor vsaka stvar na vodi le takrat plava, kedar je loža kakor voda, tako tudi ta balón z vsem, kar je v njem in k njemu privezano, mora loži biti kakor podnebni zrak, v kterem plava. Najpripravnisi gáz, s kterim se napolnujejo baloni, je tišti gáz, ki se vodeni gaz imenuje in s kterim se delà tudi gazna svečava, zato, ker je najloži med vsemi gazi in sicer v čistém stanji 14krat loži memo podnebnega zraka. Pod balonom je privezan čolnič, v kterega stopijo ljudje, ki se hočejo z balonom peljati po zraku. Da vodnik more bolj kvišku ali nizko ravnati balón, vzame v čolnič nekoliko žakljev peska; če hoče bolj kvišku, iztrese več ali manj peska na zemljo, da je balón loži; če pa se hoče niže doli spustiti, pa izpusti skozi zaklopnico na balonu, ktero odpre, nekoliko gaza iz njega. — Prve poskušnje, balón napraviti, segajo 200 let nazaj. 50 let pred Montgol- fier-oma, dvema bratoma, kista se s to umetno vožnjo veliko ukvarjala, leta 1736., je Portugalec Dom Guzman se v košu pod balonom vzdignil visoko v pod-nebje, al ob glavo bi ga bila, ako bi ga ne bil kralj Ivan rešil, djala španjska inkvizicija zato, ker v tadanjih temnih časih so mislili, da se norčuje z vnebohodom Kristusovim, in ker se jim je zdelo, da vidijo peklenski ogenj pod balonom, s kterim je Guzman kurii, da je navadni zrak (ne vodeni gaz) tanjšal v balonu in ga tako lahkega delal. Balon plava silno hitro po zraku, Nadar je 15 milj pota storil v eni uri. Al to je ne-varno, da vodnik ne more balona zmirom voditi kakor in kamor bi hotel in da se vetru ne more ustaviti. Francozi so že v prvi svoji revoluciji v preteklem sto-letji se veliko po balonih vozili sèm ter tjè; mnogo tacih voznikov pa je že tudi strašno smrt storilo, da so se ubili ali pocepali v morje itd. — To je na kratko popisana vožnja po zraku, ktera ima le to napako, da gori in doli vodnik lahko ravná balón, prave poti pa na desno ali levo si ne more zbrati tako, kakor bi rad. Politične »tvari. Adresna debata v deželnem zboru kranjskem • 30. avgusta 1870. leta. Za dr. Zarnikom je govoril dr. Costa tako-le: Le o eni točki adrese hočem govoriti la sicer to, da na tanko pojasnim državno-pravno stališče naše stranke. Važno in treba je to zarad tega, ker je nam danes priložnost dana, da v tej adresi mi izrečemo svoj program, svoj program, kteri se je že dostikrat zahteval ravno od nasprotne stranke. Kolikokrat se nam je očitalo: vi nimate nobenega programa, vi v temnem lažite, vi delate zoper ustavo, vi ste klerikalci in Bog vedi kaj se vse. Danes imate program, in sicer jasen in trden na vsako stran; program, ki je bil leta 1848. ravno tak (Dežman: oho!), kakor ga imamo danes (oho!). Slavni zbor ! od nasprotne stranke se mi ugovarja, da to ni res. Al jez hočem dokazati, da je naš program res isti ostal do današnjega dne, in da zmirom bode ostal isti, kakor je bil leta 1848. Prva točka našega programa je moč na in edina Avstrija (pohvala), taka Avstrija, kterej je mogoče braniti se zoper vse protivnike. To je bil naš program leta 1848. in to j e naš program še dan danes. (Živa pohvala.) In če nam pravi ces. deželni predsednik, naj se v nas avstrijska čutila zbudijo, moram mu odgovoriti, da mi tega klica ne potrebujemo, mi imamo av-strijsko domoljubje, smo ga imeli in ga bomo imeli. (Gromovita pohvala.) Ce je gospod dr. Kaltenegger rekel, naj bi mi avstrijsko zastavo razgrnili, mu rečem, da tudi tega nam ni treba. Mi smo avstrijsko zastavo kvišku držali tako leta 1848., 1859., 1866., kakor jo še dandanes visoko držimo pa le zarad tega, ker mi hočemo konstituci-jalno, v resnici mogočno in edino Avstrijo imeti, ki bode pravična vsem žel jam narodov. (Živa pohvala.) To je tedaj prva točka našega programa ravno tako 1848. leta kakor danes. Druga točka našega programa je ta, da se Avstrija osnuje po taki osnovi, da se narodnost vsem narodom ohrani. Naše bojevanje za ohranjenje narodnosti za narodne pravice je isto tako ostalo danes, ka-koršno je bilo 1848. leta. Tretja točka našega programa, ki je ravno ista ostala, je naša v ér a, véra naših očetov, ravno taka kakor leta 1848. Ce trta točka, ktero imamo danes tako kakor leta 1848. v svojem programu, je zedinjenje vseh Slovencev, ktera se je prvikrat izrazila leta 1848. v ce-sarski dvorni palači v Beču. Al, gospoda moja! da imamo mi danes delegacije za centralni zbor v Avstriji, tega mi nismo krivi; mi nismo naredili prememb zarad tega, mi nismo pogodbe z Magjari storili. To je edini razloček, druzega nimamo. Če se nam očita, da smo mi svoj program predru-gačili, in če se skličuje na to, kar je neki gospod (dr. Klun) pisal o tem leta 1866., moram reči, da je to ocitanje „rusicizma"! Tako očitanje je pa bilo tisto-krat prav nepremišljeno in neupravičeno, in to je isto tako tudi danes. Rusicizma nam nobeden ne more očitati. Panslavizma, o kterem se je prav mnogo govorilo, v Avstriji ni, in danes se je prav dobro pokazalo, da se nam je edino le panprusizma bati (živa pohvala), kteri hoče imeti edino veliko Germanijo od jadranskega morja do severne Evrope. Tega pan germanizma se nam je bati, in dokazano je, da tudi v v Ljubljani imamo take, ki se ne sramujejo, po vseh časnikih naznanjati, koliko se je že nabralo za pruske ranjence. (Gromovita pohvala in veselost.) Oni niso zarad tega nabirali, da bi rane celili ranjenim Prusom, temvec gola demonstracija je to, ker oni zahtevajo, da bi Prusi ne zgubili vojske in da bi potem sem prišli, ter zastavo velike Nemčije razvili'. (Dobro, dobro!) Jaz ne mislim tukaj nobenega častitega gospoda te slavne zbornice. Panslavizma se danes nobeden ne boji, ampak panprusizma. Zoper pangermanizem pa bomo delali, in hočemo, če je le mogoče, edino in krepko Avstrijo ohraniti. . ., lilj* S @ To je naš program, in naša adresa ima ravno to državnopravno stališče. Z dvema besedama je izrečen naš program: federalizem in svoboda. Svobodo mi hočemo in to izrekamo v svoji adresi ne le na enem mestu, temuč v treh krajih;, namreč, kjer se pravi, da ker „sedanja ustava se ne dá izvršiti s svobodo lj u b- postavah obširno govoriti danes ni treba, ker se je nimi napravami"; — drugič, ko se govori o „svo- lánsko leto o tem na tanko govorilo in so bile jasno L — JI - 1 -__« — ^ K 1 ^ ^ n ( C t I^k V> rk « #s. 1 « lřTMA^nVlA Iv - ^ A.__J ! _1 * 1 ___ 1___1*1 f I 1 _ in na bodoljubneji prenaredbi volilnega reda' koncu, ko se reče : „naj se potem Vašega ces. in kralj. ------ -----wuuu U1V5 auilBlUPj lollluw Veličanstva vladi skoraj posreči, da po poti pogodbe, bodo veliko škodo prinesle in že zdaj se kaže, da na misli izrečene, ktere je tudi slavni zbor potrdil. Te postave nam v resnici ne bodo nič koristile, temuč nam ki je edino prava podlaga za stanovitne naprave redi živo zaželeni notranji mir, y na- in da tako v državi y priliko dobre šolske postave na Dunaji za vse kraljevine cesarstva izdelati, je nemogoce. da željo izrečem, da bi se Jaz nebam s tem vsled tega utrjeni in močni, pripravi za vse njene narode enako prijetno stanovališče svobodě in bia- tudi nasprotniki zedinili z nami v tej adresi. fM^H^MHMMÉMHtoHÉMMÉH MB* _ tej adresi je naš program izrečen, od tega ne moremo To so tište točke, ki izrekajo, da edina Avstrija odstopiti, in tudi ne bodemo. To se nam zna zgoditi JL U O U ll i O IO , lUlVUWjV, Vit. VWÍU« iiV UH1JM vUutUUitl , IU IUU1 UU » brez svobodné osnove ni mogoča. Svobodna naj bode da bodemo razpuščeni Tudi vemo, da se je lansko in to v duhu federalizma. Tudi o tem smo se na tanko leto naš deželni zbor zaključi! le zarad tega. Vendar izrazili, kako si mislimo prihodnjo Avstrijo. Skupne so misli te adrese misli in želje slovenskega ljudstva, zadeve naj se po delegacijah opravljajo, da se tak dr- Na tej podlagi vam podamo bratovsko roko, sprejmite žavni zbor razvije, kteri bi v resnici zastopal vso Av- jo in pridružite se nam, in gotovo bodemo za naprej da bodo enkrat nehale tište poskušnje snovati StrijO, VIC» UUUV «s,««^ novo državo brez imena, kakor „Cislajthanien" „die im Reichsrathe vertretenen Konigreiche und Lander" edini, in z zedinjeno močjo delali na en iva pohvala.) cilj in konec. (Dal. prih.) ali „die Konigreiche und Lánder der osterreichisch-ungarischen Monarchie". Pravega imena sedaj nimamo. pa Slovenci. Tisto strija ime (í y ktero s posebno častjo izgovarjamo y smo zgubili in imamo zdaj se 77 Av- die oster- yy reichisch-ungarische Monarchie". (Ziva pohvala.) Vse pa , kar ni skupnega, naj se prepusti dežel-nim zborom, kterim se bode z največo avtonomijo gotovo moč dala, da bodo boljše skrbeli dobij o Spisal dr. Vinko Fereri Klun. Posvećeno velikim posestnikom kranjskim. (Dalje.) Iz omenjenih črtic je razvidno, da je Kranj v da svoje za- resnici predstavitelj Slovencev 5 V tej ►jvodini jih (Dobro kakor je to mogoče v skupnem zboru v Beču. dobro !) Meni je jako žal, da je čas tako kratek in želja y živi največ, in oni so tudi manj zmešani s tujimi ele menti. Iz 474.800 prebivalce Kranj vencev, 17.000 sorodnih jim Hrvat je 410.000 S1 39.000 (?) se je izrekla od več strani, da bi se pred ko mogoče seja končala; vendar pa moram en par toček še ome-niti da Nemcev." (Opomba stavca : to bode malo preveč, kajti po naj novejšem številjenji iznaša število Kočevarjev 26.000 duš 9 posebno to, kar je gosp. dr. Kaltenegger povedal Kranj skem more 500 pravih Nemcev našteti 9 tedaj .JO unter Erbeben" bral našo adreso 9 99 und den je ostalih 13.000 Nemcev? vendar ne v Weissenfelsu?) Rechtsbruch, welcher darin enthalten ist". Jaz bi ven- yy In tako pride na 10.000 prebivalcev 9.189 (?) Slo dar gospod dr. Kaltenegger ja kot izvrstnega jurista vprašal, kje da je bil 1867. leta, ko je naš zbor rekel v svoji adresi, ,,da na 18. marca sklicani državni zbor vencev in 811(?!) Nemcev Kranj mlj teg ledi kajt jej s Nemci previdljivosti slavjanska tavljajo samo 10% (?) vsega za ustavni zbor ne more spoznati, ker niso vsa kra-ljestva in dežele cesarstva poklicana in poslana v ta Ali je tistikrat gosp. dr. Kaltenegger tudi tako prebivalstva. Nemci izključiteljno so samo v občini Weissenfels na koroški naeji, potem pa v zbor Kočevskem na Dolenskem jvodstvu y čegar prebivalci se držij 99 vor dem Rechtsbruche erbebt", kakor danes? to danes zato 9 Ali je za potomce davno že preselivših se Frankov" 9 ker hočemo, da se enkrat odstrani yy Druge nemške občine pa vsako oktroiranje, ker hočemo, da si vsi narodi osnu-jejo po pogodbi novo ustavo? (Dobro!) Gosp. dr. Kaltenegger se je tudi sklicaval na to, da narodi so spre-jeli to decembersko ustavo. Al jaz moram reči, da nove volitve, na ktere se je tudi gospod dr. Kaltenegger sklicaval, so pokazale, da to ni res, da ni enega naroda ostrovi, kakor na primer S y Je še za 150 let nemški govorilo, so se tako nazv in Bitnj sedaj jezični y v ze se popol noma poslovenile. Slovenci obsedavajo 158 avstrijskih kvadratnih milj, Nemci 13, a Hrvati a (Potem dr. Klun popisuje precej obsirno Kranj o in po sebno Gorensko; al ta popis puščamo mi na stran.) v Avstriji, kteri bi sedanjo ustavo za pravo spoznal. českem, tirolskem, poljskem narodu je to sploh znano II. drugem oddelku popisuje dr. Kl slovenski za slovenski narod mi tu govorimo, in tudi drugi Nemci narod, kterega na tri dele razdeluj so to dejansko pokazali po svojih volitvah. ~ Tako Stajarskem, na gornjem in spodnjem Avstrijskem, v aa ^luuoitt Vijaui uiuvo Vorarlbergu itd. Volitve so take, da so volilci kmečkih in sicer po mestu prebivanja na v Slušajmo, kaj pisatelj sam pravi. Jaz predstavljam Slovence v treh glavnih oddelih u občin živ protest zoper sedanjo ustavo, in to je en del nemškega naroda (oho!), kar s posebnim veseljem na- yy Prvi oddelek oddelek Slovenci v St Slovenci v Kranj y drug znanjam, ker tudi ti hočejo v tistem duhu pravo po- tudi korošk kterim pnštevam m Slovenci na Primorskem i v utn i j i y £V atgiiui J/l JOUV T M LU g ers ke Slovence, in tretji oddelek godbo in novo u3tavo. Gospod dr. Kaltenegger je pa posebno zoper tisto točko, ktera zadene vero. Na to bodem kratek odgo- ker hočem pokazati, koliko sta imela in došlé še imata Jaz sem posebno zavoljo tega izbral tako deljenje, vpl na vor dal, pa jasen. Gospod dr. Kaltenegger vpraša, ali mar obžalujemo, da se je konkordat odstranil? O konkordatu ne bodem govoril, in povdarjam le to, da ne bodem pretresaval, ali je s konkordatom cerkev ali država so najmanjša in najbolj oddalj Slavjane nemški in romanski element (življej) Okoljnost ta naravska ravno ni tolažilna, vendar pa ob stoji in tem več potřebuje pozorljivosti, ker Slovenci 9 V • • I I • Ill* •• 1 • I 1 vejica slavjanskéga več pridobila. Reči pa moram, da gotovo mi obžalu- plemena, in zato njih nalog obstojí osobito v ohranjenji jemo, da se je pogodba, sklenjena od dveh strani stransko vničila. Država, ki ie bila vezana 9 e note po- slavjanskih svobodnih načel in vigod (Errungenschaftên) v političnih in narodnih razmerah. Spolnovaj ta alog godbe se držati, bila bi jo morala tako vničiti, kakor so se večkrat podvrgli težkimtrpljenjem; vendar se pa jo je sklenila. O drugih konfesionalnih in cerkvenih ne enkrat ni posrečilo, da bi se bila zadušila' njih narodna akoravno so jim branili slovenski govoriti in so bomo omenjali; zamolčati pa ne moremo slavni skup-vsako še tako malovažno in nedolžno projavljenje te ščini, da je previdnost Božja izmed odbornikov iz tega zavest narodne zavesti zatrli. Iz sto primerov, o kterih bodem sveta poklicala dva moža, ki sta bila krepka stebra no govoril na drugem mestu, navedem tukaj samo jednega, kteri ima prav tesno zvezo z mojo nalogo u (Dalje prihodnjiČ.) Matici naši, ampak vsemu slovenskemu narodu, možá, ki jih gotovo na vse veke ne pozabi slovenska Klijona. Anton Ta dva sta: marljiva in neutrudna čbelica Jajnežič, in izbuditelj, prvi predsednik in velikodušni Znanstvene stvari. Porocilo o VI. občneui zboru slovenske Matice dobrotnik Matice naše On f ki je } gospod dr. Lovro Toman i kakor se bere na sprelepi diplomi 9 9 čast. marcija 1863. leta pri tisuČ }} v Ljubljani 1. debembra 1870. 1. Po sv. maši ktero so služili preč. stolni prošt dr. Pogačar v stolni cerkvi, se ob 9. uri dopoldne v čitalničini dvorani prične občni zbor, ki ga je vodil prvosednik dr. Costa z ljubljanskimi odborniki (gg. Šola r Vávrů ; dr. Bleiweis, bar. Cois, Lésar, Marn, dr. Papež. dr. Pogačar, Praprotnik, dr. Razlag, Sovan, dr. Voncina, dr. Zupanec) in vnanjimi (gg. dekan Kosar, Trstenjak, Matičarjem podarjeni letni svečanosti v življenje poklicai Matico z besedami: Sveta Ciril in Metod sta pred 1000 leti položila temelj slovanskemn slovstvu, naj se ustanovi tedaj njima na večni spomin Matica slovenska za povzdigo slovenskega slovstva!" Bog jima daj večni mir in pokoj! Da Matica tudi v svojem imeniku še dolgo ohrani spomin njunima imenoma, zato je odbor sklenil, da na gosp. Janežičevo mesto za ustanovnika stopi njegov sin Evgen, na g. dr. Tomanovo pak njegova vdova gospá L uji z a. — (Dal prih.) dr. Ulaga) vpričo mnogih častitih udov 9 ki so nekaj tudi iz Goriškega (dr. Tonkli, dr. Lavrič) přispěli 9 v se več pa jih je pismeno poslalo volilne liste (volilnih listov skupaj je bilo 263) ter se tako vkljub poznemu zimskemu času vendar lepo število vdeleževalo občnega zbora. Prvosednik dr. Costa pozdravlja najprej pričujoče Casnikarstvo jugoslavensko. Pravnih slovenski. List za pravosodje, upravo in državoslovj v Ljublj Izdaj in vreduj ga dr Razlag časniki, da od tacih ne govorimo 9 ki društvenike, ter omenivši izrednih okolišcin, ki so bile Porov škandalov životarijo, se v obče 1 o cij od raz-v po vzlasti politične in so zadevale več ali manj vse Slo- trebne in nepotrebne dalj vence ki niso dopustile, da bi se bil po pravilih občni zbor sklical poletniški čas, in spominjaje se slavnih dveh nosti več, kedar smo jih prebrali, in v vezati dati v bukve, v kterih potem še leta in leta do v take, ki nimajo vred- take, ki si jih moreš odbornikov, koja nam je po 5. občnem zboru pobrala nemila smrt, prvega Matičinega predsednika, ljubljenca slovenskega naroda, dr. Lovro Tomana brih svetov in podukov najdeš spada naš 99 Pravnik slovenski" to poslednjo vrsto vsacem listu svo- vega , in marlji- , po slovstvenih delih svojih slovečega prof. Ant. Janežiča, kterih spomin bode živel, dokler živi narod slovenski, povabi občni zbor, da hvalno časti tudi njun spomin, kar vstávši vsi storijo z vzklikom „věčna jima jega prvega tečaja je dokazal to lepo. Kdor je dozdaj ta list imel, prepričal se je sam, ki ga je prebiral; drugim, ki ga niso še imeli, naznanjali smo obseg vsa- cega lista 9 besede pamet!" odbor ✓ _ se Razun tega omenja 9 ULI ,, T VVUU I11UU * kako hoče Matičin še obseS poslednjega iz kojega so se lahko prepričali, da naše prazno hvalisanje. Dostaviti imamo danes le lista, kteri je ta 99 častiti, kar izvé občni zbor iz taj niko vega rokah prof. Hudodelstvo težke telesne poškodbe še v poročila, zakaj niso društvene knjige došlé matičarjev, in daje hvalo neutrudnemu tajniku Dedno pravo Nekaj o Brez mlinarski postavi in o tarifi za goveje meso. vdeležbe županijskoga načelnika ne mogô započeti so- Lésarju, kar zbor pripoznava. Omenivši dr. L. To- seske niti pravde zaradi motjene posesti. — Samovolj jemanje že podrtega lesa po upravicenih do gozdnih služ manovega daru naznanja, da je odbor sicer že zahvalo izrekel gospej Luj izi Tomanovi, vendar pa nasvetuje, naj jej še občna skupščina zahvalo naznani za veliko- po dr. L. Tomanu ter objavlja odborov sklep, da si Matica pri domaćem umetniku Franke-tu na-roči dr. L. Tomanovo sliko v pravi njegovi velikosti. Občna skupščina odobri oba predloga. Potem poroča tajnik prof. Lésar o delovanji od- nosti se ima za tatvino kaznovati proti previsokim davščinam od služeb" Obrazec prošnjo Temu pa dodajamo iz istega lista čbo za prihodnj še bil na leto ki se tako JLi €b 1 \J VJ KM VJ U Ck pilUUUUJU iUlV y IVA OV> glCIOl, VttaV'AV • novim letom 1871. nastopi „Pravnik slovenski" drugi borovém od 1. sept. 1869. do 1. dec. 1870. 1. tako-le : 99 Družbenikov je od V.—VI. občnega zbora Matici tečaj. Obilna duševna podpora prvega slovenskega prav niškega lista in priznanje dosedanjih gg. naročnikov nam je spričevalo, da je korišten in potreben, ako resno hočemo, da jezik slovenski zadobí v javnem življenji na novo pristopilo med kterimi je ustanovnikov .... Glavni knjigi je danes poslednja številka o lanskem občnem zboru bila jej je fH % ^^^ f 9 ^ T £ 9 ^^KĚ^ ^ ^ **______ _^_ od tod prirastek za 231 11 1864 1633 tisto veljavo, ktero že imajo vsi drugi razviti jeziki pri svojih domačih oblastnijah. „Pravnik" se bode trudil, tudi za naprej širiti državoslovne znanosti, ktere so v ustavni državi potrebne za vsakega državlj on bode razpravljal pravosod m P |U », za- udov. deve, da postane glasilo izobraženih državljanov v obče preteklih šestih letih jih je ali pomrlo ali od- ter domačih pravnikov in žup na poseb Ker ado volj ni, ako se stroški naročmna za stop naznanilo 226, zato koneční spregled v poročilu ne iščemo v tem početji gmotnega dobička, ampak smo kaže samo 1603 ude ; pri sinočni, to je XVIII. odborovi seji pa je novih udov sprejetih bilo 31, danes toraj jih Matica šteje 1634. 23. dec. plačajo, je „Pravnik", ki bode tudi za naprej dvakrat na m Odbor se je bil sešel trikrat m sicer 9 1869. skupščini k XVI. skupščini 9 30. nov. 1870. vsaj dve tiskani poli obsegal in navadno in 15. dan avg. 1870. 1. k XVII. XVIII. skupščini hajal gold ? ta-le za leto pri vrednistvu prejeman za «au^owuij *J) uu. UUV. iU I \J. I. XV A » IU. OtikUpBUlIil , in *± gUlU. Ć*\J , U(Jl i*U UtJlL'U W«» LOtClUlCU , Cta danes koj po občnem zboru se snide v XIX. skup- slušatelje pravoslovja in učitelje narodnih šol pa samo y jti^ ^ i _ # vi — ^ ji v « i i • j • ti j t • i i • %t %/ • y__ • i v _ leto po pošti ali na dom pošilj ^UlU. , CiGk o 1 W tetu JIU JJ U O 11 "" v* v Ui v/* gold. 20 kr., za pol ali četrt leta po razmeri za ščino 9 da izvrši za prihodnje leto. potrebne volitve in sklene o tajniku polovica Naročevanj časnike v našem cesar- Mnogih sej raznih odsekov ne stvu je najceneje s poštnimi nakaznicam (Post anweisungen), ktere do 10 gld. samo 5 kr. veljajo, pri bene uradnije ne krati pravica o zadevah našega slo iq u- tt ____\r____• • •_____ i i* čem se prihrani do 18 kr. Dopisi. venskega jezika, vladi res znano ni postopanje ces. uradnikov resnici nismo vedeli, ali deželni ali se t V • Na Dunaj dee Imé našega veliceg Pre je přivábilo 2. dec. (večer pred rojstnim dnevom morebiti le norčevati hočě z" nami, zatiranimi sloven 8kimi kmeti, da se tako predrzno resnici bije v obraz ! Od tište dobe zagledalo je vnovič več vladinih razgla-sov beli dan, vsled kterih bi se uradovati moralo v ker OíUYCUOauiu, unui vuíuu a aZiULUljl V CULÍ JCZUO.U, pa &CÍ., vkljub vsem razglasom, smo dandanes ondi, kjer smo pesnikovim) na Dunaji tako velikánsko število izobra- slovenskem, nana edino razumljivem jeziku ženih Slovencev in Slovanov skupaj ; — spomin nesinrt-nega našega rojaka se je praznoval tako slavno, kakor bili pred 20 leti, si pač druzega misliti ne moremo, ali je to samo v velikem središču mogoče. Na slovensko da vlada nima moči siliti v to , da se besedo tt se je bilo zbralo okoli 900—1000 Slovanov. aujejo > ali pa da je vse njeni ukazi spol Obširna sobana, pristranske sobe in galerij prepolne, in zarad pomanjkanja prostora so bile pa pride kmet, ki je steber države gola čenčarija. Ako y tacim sklepom > osnovalni kam 80 bode obrnila vlada, ako pridejo dnevi nevar odbor niti ni mogel toliko vstopnic* in povabil razpo- nosti stiske? In kdo je to zakřivil? — Slišalo se je slati, kakor bi se jih rado sprejelo bilo. Razen društva na taboru vipavskem od 12.000 mož enoglasno zahte „Slovenije", ktero je besedo dajalo stroške skrbeti imelo, videli smo ta večer tudi mnogó všemu temu pošiljajo nemški dopisi od okrajnega gla starejših tukaj živečih Slovencev v svoji sredi, na pr. varstva v Postojni, od sodnije v Vipavi, posebno pa od nektere imenujem) bili so nazoči v (precej visoke) vati slovensko uradovanje, in vendar se nam vklub ministeri- naše „precartane" davkarije. Tako smo dobili pred 14 jalni tajnik in slov. pisatelj Cigale, dvorní svetovalec dnevi nemški dopis od okrajnega glavarstva zarad se-Nap ret, ud državnega sodišča dr. Dolenec, advokati kaûja drv in gozdnega oskrbovanja, da smo prisiljeni dr. Pogacnik, dr. St . dr. P bat ličnejih Slovanov smo videli g. Kud dr Ch bili daleč okoli iskafci člověka, da nam je pretolmačil profesor Robič in drugi'naši rojaki! Izmed od- težko. umljivi dopis in nam ga prevodil v domači jezik. ravcev-aod ru. Znani so mi izgledi, da so kmetje plačati morali veliko skeg oo>vg(« poslanstvo«, puuuuiuitvc% v>coau"Biuvauo&c uu direktorja Bil ka, več častnikov hrvatskega polk podpornika česko-slovanske mladine Leo voj ih polda itd. Različna slovanska društva so bila po odbornikih zastopana. Tudi Rumuni so nam bili poslali m deputacijo in s tem izrekli svoje simpatije do Slovanov. ppstopanjem si pač vlada in njeni organi nikdar prido denarja, da so važne razsodbe, poslane jim od vipavske sodnije, poslovenjene imeli. Poznam ga, poštenega župana, ki je rekel, da bolje bi bilo, roko si odsekati dati, kot župan biti, ako nemščine ne razume. S takim Govorniki so bili 7 razen v adnjem listu v programu omenjenih dveh Slovencev (Suklje in Levec), od druzih Slovanov : Kl in Srb Izajl y Hrvat > bili ne bodo zaupanja ljudstva! Poslanci naši! ne zgu bite nobene priložnosti in odkrivajte, bodi priležno ali nepriležno, naše rane, in zahtevajte z vso pogumnostjo naj se dá ces. uradnikom obrok, v kterem se sloven-ščine naučiti morajo, ali pa odpovedati se slovenskemu obširen bi bil, ko bi hotel na drobneje govoriti o izpe- kruhu. — Drugi pot kaj o naših gozdnih zadevah, ako 1 • • t\ • . i # i »li trn tYi i a n vio /va ^ \ Rus M ona s ter ski, CehAvgušt enak predmet: povdarjanje slovanskega edinstva Govori so imeli večidel Pre programa D in petdeset izbranih glasov močan pevski zbor, virtuozna produkcij kontrabasu vam je drago. Iz idriskih hribov 22. nov. k. Ne bode dolgo SI adek godba Ijenj 7 uda dvorne opere, slovanska vojaška in naše hribe in doline pokrivala bode rahla odeja , navdušeni govori, lep red in izgledno razum to je nas povzdigovalo. Pozdravilnih telegramov beli sneg Mirovalo in tiho bode vse, vsak v svojem smo dobili 20 od vseh krajev. Iz Ljublj iz v «v vu * suu uiajuv. jjjuuijauc c/, in ±. iz Gradca 2 (od hrvaške in slovenske mladine) Prage Zůriha, Novega mesta, Maribora Ptuj - Celi y iz Kranj Ob Rocolja pri Trstu, Gorice, Metlike, Crnomlja ples; teli I kotiču, dokler se ne bode zopet oživila in omladila mati narava. Vse bode počivalo po težkem delu trudo-polnega leta. Le narod naš ne sme spavati in križema držati rok v zakurjeni sobi. Ravno nam, ki živimo na popolnoči se je še le razhod začel kmetih, z zimskim počivanjem narave odpira se čas i da I ^ V V* ^/vj/VAUVVi OU OU M. îa^UUU £ÀCk\J\jL y ni bilo. Zadovoljni in ponosni so bili mladi da si si lože za narodno in duševno omiko marsikaj oskr bimo. Kdor pa dandanes dobro pozná naše razmere ? na vršenje m izidom slavnosti tem laglje, ker so ravno prej tišti večer nemški študentj in velikansk ______ pač čuti, da priprostemu sicer poštenemu našemu ljud- imeli velikansk zbor stvu primanjkuje še več podučenja. In kdo je tišti studenec, po kterem narodu našemu more dotekati če- tepež in škandal med seboj. ČastiteH Prusije in pa Avstrijci so med seboj bili in lasali se, dalJe več vsestranske omike? Odgovor na to vprašanje zastave trgali in divjali kakor běsni. In v nemškem ugane vsak lahko: duhovni gospodje so v.prvi taborji je zmerom kultura, pri nas pa surovost? Trst 25. nov. D (Beseda v ojanski čitalnici) je vrsti, v drugi učitelji ljudskih šol, in poleg njih rodoljubi druzih stanov. Ne govorim pa od tistih ljudi, 7 bila jako zanimiva. Lepi govor g. Gerlanca je vsa ro- visoko nad kmetom nos vihajo, se še celó kmeta doljubna prsa ogrel. Deklamacije kmečkih deklet °gibljej°.> ga zaničljivo gledajo; ti ne bodo, če mislijo so veselo kazale dat začel kako je mladi naš narod že zave- bodo ali ne mislijo, pri narodu našemu nič opravili. Le do se obnašal spodov Naš pevski zbor je po navadi hvalevredno ; pristopil mu je prijazno zbor mestnih go ki nas je ta večer s svojo nazočostjo počastil Prav izvrstno pa je govoril kmet Juri Ger dol o oko ličanih kraje gori omenjenih mož se obračam in jim klíčem: skrajni čas je, zbujati in oživljati duševno življenje na kmetih. Treba je kmetu odpreti pozná. veči svet, kterega se došlé ne t ploska m ___________ _____ ______Njemu ne dopuščajo dandanes denarne stiske klicev mu ni bilo ne konca ne da ki mogel si še omisliti časnikov in potrebnih korist- , in po pravici. Ostale veselice s tombolo in pie bere, temu je svet som ne popisujem, «.ci % rade na kratko popisujejo ker vem 9 da 77 Novice" take reči Nad Vipavo 25. nov. (Slovenski jezik uradnijah?) Začudili smo se bili mi, priprosti Kmetje, ----— —> ------ -77 -— ko smo brali razglas naše deželne vlade, s kterim se mma ^asa V8akl dan Piebiratl listov. Ob nedeljah pa je po obžalovanja vredni Janški dogodbi umiriti mislilo - vznemirjeno ljudstvo z zagotovilom, da se nam od no- * 7 si v nih knjig. Kdor pa dandanes nič ne pred očmi zaopažen. Smoli potem mi krivi tega, če kmet ne bere časnikov in knjig? utegne mi zdaj kdo v obraz reči. Ne ! tega jaz nikdar nisem in tudi zdaj ne trdim, vsaj tudi sam vidim, da kmet 0 poletnem težkem delu Drago ! Vred. zeló rad bere, samo da ima kaj. Nobene sramote bi tedaj Iz Ljubljane. ne dobili tisti gospodje, ki priliki občnega zbora „Matice * časnike imajo, ako bi jih še slovenske" 1. t. m. nas Je poleg nekterih velečastitih se najprvo vcepilo Matičinih družbenikov iz Stajarskega, Goriškega itd. po- 1 « • V M • V I •! A _ .JI • : _______1 1 • V f I 1 I • i A W « H I rk d i tem kakemu kmetu ponudili. kmetu veselje do branja; potem dala bi "se še tu in častilo tudi mnogo odličnih rodoljubov iz Hrvaške, Slavonije, vojaške Krajine, Dalmacije, srbské Vojvodine in tam kmečka čitalnica ustanoviti, povsod neobhodno potrebna. Toraj pristopimo kmetu, prikupimo se mu Reke poireona. Auraj pnotupiuiu auieiu, pritt.upiLuu oo mu, x»«».^ — merodajnih po svojem političnem stališČu, vc-imejmo v časti njegove pravice, spoštujmo in cenimo ljavnih po svojem stanu, posestvu itd. Ta shod hrva- ve- njegov stan, vsaj prva podpora vsaki deželi je umen pošten in delaven kmet in trdno poljedelstvo, • A a t * m <* • * • / y # • ških zato so lika v to srbskih in slovenskih rodoljubov bil je lepa pri , nadaljevaje razgovor preteklega meseca da neprecenljive zasluge ki jih kmetiški narod. To vam dragi rojaki v prevdarek! Iz Dola poleg Save 27. nov. D. P. (Most pri ljajo sv. Jakobu — silna potreba.) Dolgo se že ni nič čulo izreki: Novice" imajo za naš v Sisku, so razgovarjali se tukaj v očigled velikih zgo dovinskih dogodkov, kteri državam in narodom postav- se konečno porazumeli v sledeči nove temelje, ter iz našega kraja in misliti bi bilo, da ni nikake reči, 1. Zedinstvo južnih Slavenov, začeto o postanku ktera bi nam znala težiti srce. Vendar temu ni tako. naroda, je ostalo skozi vse véke svetovnih dogodkov Stanovitno deževno vreme napravilo nam je sila velike neprenehoma živo v narodnem čuvstvu in se javlja proti vodé in škodo na vseh stranéh, in akoravno je že ve- drugim narodom v zedinstvu jezika. 2. Južni Slaveni, kteri pod različnim imenom Slo- liko vpadla, smo vedno še prisiljeni voziti se v Ljubljano čez črnuški most, po še enkrat tako dolgi poti vencev, Hrvatov in Srbov živé v deželah monarhije kakor bi bilo potrebno potem, ko bi se vresničila habsburške, čutijo dandanes enake narodne potrebe. Da splošna želja, da bi se namreč napravil pri sv. Jakoku se tem zadovoli in tako zagotovi narodni obstoj, zedin-most čez Savo. Mnogo se je že o temu dogovarjalo javajo oni vse svoje moralne in materijalne tudi na pravém kraji v resnici na jih hočejo upotrebovati za svoje edinstvo na književ ; moči ter in, kakor se čuje, tum ai<* ^«»^m » x^»«*^* izpeljavo omenjenega mosta mislilo. Kaj vendar je tega nem, gospodarskem krivo, da je vse zaspalo? Se je nepotrebnost mosta in političnem polji. Je 3. To svojo odločbo naznanijo državnikom monar besedi bije habsburške in vsem drugim narodom, kteri živé v isti državi, da izvedó, kako hočejo južni Slaveni na pri sv. Jakobu na Savi dokazala, ali se enega verjelo?! Omenjeni most bi bil všemu okraju vsi naši dolini v neizmerno korist. Kmalu bi se pričel vsaki postavni način delati za vresničenje svojega edin-kazati velik vsestransk napredek, in že zdaj obilna stva v navedenem smislu na svojo korist in pravico, kupčija bi se veliko povzdignila, ker vsak mrmra in nikomur pa na škodo in krivico. premišljuje, predno se podá na tako silovito dolgo 9 m kar je največ, nepotrebno pot čez črnuški most v Ljub- novali svoje delovanje tudi na to, kako ljano, daodlaga svoja opravila, dokler le more. To Južni Slaveni v habsburški monarhiji bodo os- pomagali za dovoliti v jednakih potrebah svojim bratom unstran je ob času velikih vodá; kako pa, kedar je voda manjša, meje, s kterimi so jedne narodnosti. ^ ,. * . i y c\ i • ili* i v r rv • • rekel bi, da še m se ali je takrat bolje? Nikakor ne! slabeje. Življenje je člověku najdražje blago, tega si na Št. Jakobškem brodu čez Savo nisi svest. Nam vsem je še v živem spominu žalostna dogodba, ki Doseganje svojega namena naslanjajo južni Slaveni v monarhiji habsburški posebno na društva in skupščine, na zbore in časopise, da se je tudi po časnikih letos spomladi brala , a, BU un CJMI ocvupuo rvuiiOLi UUUU VOl JU^U brodu pri sv. Jakobu utonile dve ženski in jih je še Slaveni monarhije habsburške delali sporazumno v vsa več v smrtni nevarnosti bilo. Zraven tega, da se da kor, kadar in kjer bode za to prilika. vsak pomaga ka so na Za obvarovanje skupne koristi bodo vsi južni po- kem vprasanji, ktero gostoma mnogo različnih nesreč dogaja — kterih na- števati bi zmanjkalo „Novicam" prostora se tudi ne se tiče njihovih posebnih zadev. Ker južni Slaveni kot pošteni avstrijski državljani more vozovom "veliko" nakladati ker vedno teče glo- ne bodijo poti tihotapstva, je bilo soglasno sklenjeno, boka in široka struga, čez ktero se mora voziti in za- da se ta izreka razglasi po časnikih, da svet pravo muditi veliko zlatega časa. Potreba omenjenega mostů izvé in se odstrani ono ugibanje vzlasti nemškega čas je tedaj tako očividná, da vsakemu, kdor je že kteri- nikarstva o „jugoslavenskem kongresu ", ktero po svetu krat primoran bil po tej poti se voziti, mora mi potr- n?si sanjanje, o kterih niti v Sisku niti v Ljubljani ni diti, da iz komarja ne delam vola. — To je izdihljej vsega našega okraja. Zato mislim, če pride do na-tančnejega razgovora drugače rati to velekoristno podvzetje. bilo ne duha ne sluha. Možje 9 ki so se v dogovor naj se dovrši most tako ali zbrali, prezreli so politiki, nego da ne bi računili s fak torji, s kterimi se računiti mora, in da bi delali vrto ♦ ** bode vsak pri volji, po svoji moči podpi- glavno politiko. Al njihove enolične potrebe in stiske, po kterih vsled centralističnega dvalizma na eni strani čedalje večo škodo trpi starodavno državno pravo tro- jedne kraljevine, na drugi pa naravno narodno pravo Vr. Znano nam je, da tako ravná že mnogo gospodov. Todi mi iz lastnega prepričanja priznavamo silno potrebo in avtonomija deželna, siliio južne Slavene avstrijske — i __„.-r. J ^ „„ „i---—i________i.. i . 1 .1 . Jt . i »... . J . • J •• ^ V»« — - ^ • —■ AWN/ vm ^ V/ Js/ * a v 4M-j « ¥ W MAAM v j^r \/ WIV V/ JL VI F V V-r V -T ^ r MP Vf V CJ V M U MV ^ KJ A A £J VJ* J €A U V JL f V %Jm f U tega mosta, in le to obžalujemo, da se nikdo za to stvar krepko ne monarhije, da si kot brat bratu roke pružijo in požene. Gospodu dopisniku, ki vse razmere na tanko pozná, tedaj svetujemo, naj skusi, da se zberó župani vseh občin, ktere po-trebujejo tega mostů, da se prvič vidi, da ta most ni samo dvem viri » bus unitis" prizadevajo si doseči na postavni poti to kar vsako pleme samotež doseči upanja nima. Iz tega ali trem vasém potreben, in drugič da se pomenijo, s čem da bi Čuvstva OVŽivila se je iznova Že leta 1848. jako bujna prizadeti pripomogli, da bi se ta mostnaredil; tretje bi potem ideja jugoslavenstva, ki se ne Sme dati zadušiti bilo, da se župani vseh teh občin obrnejo docestnegaodbora okraja svojega, da on prevdari, kako in kaj : k j e namreč bi se most napravil, koliko stroskov po preračunu izvedenca bi priza-djal in odkod bi se pripomo čk i dobili. Ako je potreba za ve- vec, ako nočemo, da pogine narod slavenski. (Poslaviti prihod naših bratov iz Juga) dalo je _ ____lepo priliko slovesno obhajanje godú Preširnovega v lïkï okraj dokazana," pa * bř vsi sYseYčanf ne' mogli iz~ sVoJegT d7narja deželnem gledališču, ki ga je osnovalo dramatično dru- po predstavi v gledališču pa zabava dovršiti most, potem jim ostaja se ena pot, in to je, do dežel- štvo m. nega zbora. Znano je, da deželni zbor vsako leto nekoliko tisoč v národní Čitalnici. Gledališče V VSeh prostorih pre goldinarjev odloči za ceste in mostove, in da seje iz deželne bla- lû0 kazalo • nag;m ljubIjenim gostom, da je danes gajnice pomagalo ze množim cestam xn mostovom. — Te poti, kakor r J J J ~ - ° 7 J smo tukaj jih kazali, nastopite brž in krepko, pa pojde! Er r'v: - ; : '; • Vred. ^VtliV JLAiftíMlJIV J V^ UUUIJLU 1JI4MAJWU*—* gVWVUI y VIMI J V V4WMVI osobito veljalo njihovemu prihodu. Živa pohvala nji hova pa, s ktero so sprejeli igro )9 Popřej mati", še po t sebno pa Fr. _Potočnikovo „Banovo surko" inigralke — (Službo oskrbnikovo v deželni delalnici kranjski) gospodičino Brusovo, gospo Odijevo in gospodičino Zu- je c. k. ministerstvo notranjih oprav podělilo g. Karolu pančevo in pa gospode Susteršiča, , ««j-v.» Jeločnika, kakor tudi pevanje gosp. Medena in gospo-dičine Neugebauerjeve, kazala je očitno, da visoko ce-nijo razvitek slovenstva pri nas. Po dovršenih pred- cesarske gospôske za plačilo po Nolija Kajzela in Tekavčiču, bivšemu tajniku c. k. okrajne gosposke ■ v Novem mestu. wk (Stare Šestice od leta 1848. in 1849.) jemljejo kr. stavah v gledališču pa je v čitalničini dvorani kralje- jih tudi menjajo ; in če morejo, vala taka prisrčna radost da v se nikoli ne pomnimo (Odbor take. tta UliĐlUUA IttViUDfc, V*c* OU umu»! UW j/v/iuuiujv Po topli napitnici, s ktero je prvosednik čital- 10. dne t. m. društva za Kranjsko) je imel Na vrsti je bilo: predlog nice dr. Jan. Bleiweis pozdravil premile nam goste in o prošnji za zboljšanje materijalnih zadev ljudskih uči kteri pozdrav je isto tako toplo odzdravil Slovencem teljev na Kranjskem; 2) nasvèt o razpošiljanju knjig slavni gosp. Mrazović, vrstile so se v eno mer navdu- iz društvene knjižnice; 3) zapopadek novega imenika šene zdravice in pesmi naših izvrstnih pevcev, dokler ljudskih učiteljev na Kranjskem. O prvem predlogu se ni polnoči odbilo, ki nas je v prijaznih pogovorih pre- doloci, da bode odbor učiteljskega društva precei, ko JUl UVJIJLIVVU. v/uwiiu ^ O.X uno jv v piijauum ^u^vivim v/ «vxvvii ^ um wuuu vuwvi uiuobVd , ay hiteia, da nismo vedeli kdaj. Drugi dan ponoći so nas se zopet skliče deželni zbor, slavni odbor deželnega zapustili gospodje iz Dalmacije, v soboto opoldne pa zbora prosil, naj konečno dožene pravne raz- vsi drugi s živim prepričanjem, da ideja bratovskega mere ljudskih učiteljev na Kranjskem. jedinstva — ni prazna domišlija. Pozdrav, poslan po 4) abecedni imenik vseh učiteljev na Kranjskem s pri« telegrafu prevzvišenemu biskupu Strossmajer-u v stavkom, kje in kdaj je kdo rojen in kdaj je stopil v Diakovar, je odzdravil ljubljenec jugoslavenskega na- ^»u «u^u, posebni šolski dobrotniki in 8) društvena knjižnica. ker gledé na 5. točko gori navedene iz- Naposled se je določilo, naj se razpiše darilo 50 gold. reke bode ob novem letu vsaki dan začela v vojaškem za najboljši kratki spis o naravoslovjialisfiziki Sisku izhajati „Siidslavische Zeitung", ki bode tudi za učence v ljudski soli v obsegu treh tiskanih Slovencem nemški organ, in da so bili izbrani možje ki osnovajo spomenico. ) pol s posebnim ozirom na obrtnijstvo in gospodarstvo. (Iz Spis mora biti jedernat, izviren in lahkoumeven za šol odbora: vožne ceste do kolodvorov sko mladost. Rokopisi naj se pošiljajo odboru učitelj Žu- skega društva za Kranjsko zadnji čas do konec šol svoje stroške skega leta 1871. Darilo se bode izplačalo pri jesen napraviti in vzdrževati vožne ceste k železniškim po- skem občnem zboru učiteljskega društva v Ljubjjani. (Nov vodnjdk) so nam mestni očetje na St. Ja gorenske železnice in pa razmere žandarmerije do panij.) Ker se dotične občine branijo, na m ker stajam (štacijam) med Ljubljano in Trbižem tudi gospodarji te železnice naprave in vzdrževanja teh kobškem trgu obljubili narediti, ko so letos staro štérno vožnih cest nočejo na-se vzeti, je c. kr. deželna vlada zasuli. Al zdaj ni duha ne sluha o tem! In vendar je vprašala deželni odbor, ali ne bi bilo treba, da se pn- potreba očitna, ker okolica naša ki je popřed imela pravi in prihodnjemu deželnemu zboru predloži náčrt tudi poleg redute vodnjak, nima nobene javne šterne. deželne postave, ktera bi odločevala, na čegave Drznemo se tedaj v tej zadevi poprašati si. magistrat: stroške se imajo vožne poti k železničním postajam kako in kaj? napravljati in vzdrževati, in koliko teh stroškov bi se (Pri c. Mnogi St. Jakobčani. deželni sodniji tukajŠnji) je bila plačevalo iz deželnega zaklada. — Na to vprašanje je dne t. m. konečná kazenska obravnava z gosp. Jož, deželni odbor v seji 25. novembra sklenil deželni vladi Regali-o m zavoljo pregreška draženja k sovražnosti odgovoriti to, da on v soglasji z deželnima zboroma v zoper narodnosti po §. 302. kaz. post., ker sta ga bila Solnogradu in v Lineu take deželne postave, ktera bi dva mestna čuvaja obtožila, da je neki dne 24. julija deželni blagajnici naložila novih stroškov veliko, nikakor ne more priporočati, ker je popolnoma naravno, da t. ponoči, ko se je vrnil „Sokol" iz nekega izleta, v predmestji kričal: „Živio Slovenci, Nemcem pa po tre- vso skrb in vse stroške za" nápravo in vzdržavánje buhu". Po zanimivi obravnavi, pri kteri je zatoženca vožnih cest do železnice prevzamejo vdeleženci, to so zagovarjal dr. Razlag, je sodnija g. Regali-a izrekla v prvi vrsti tisti, kteri imajo neposrednji dobiček od nekrivega. C. k. državno predsedništvo je koj na 9 železnice, namreč: železničini gospodarji, kterim se pri podelitvi privoljenja za napravo železnic nalo- naj bi povedalo pritožbo na viso sodnijo. Danes dne t. m. se začne konečná kazenska žila vselej tudi skrb za vožne poti kželeznicam. — Vsled obravnava zoper viteza L. zavoljo pri nas redkega hu-pritožbe neke županije, da je c. k. okrajna gosposka v dodelstva dvojnega zakona, ki utegne dva dni tra- da potem j^/i iivjtiuu uuí\vj aupauijc^ ua jo vj< rv. utviajua guouuoaa v uvvjviuvt« va» UJ u ) ^ o opravilih okrajne policije ne podpira o pravém času z jati in bode jako zanimiva, ker se zatoženec dolži žandarmerijo, in da se mora vselej in za vsak primerljej se je postavno oženil v Meksiki leta 1866. na-njo zarad podpore žandarmerijske obrniti, je c. kr. pa drugokrat 1868. še v Ljubljani. Tudi pri tej obrav deželna vlada z dopisom od 19. oktobra t. 1., št. 8092, navi je dr. Razlag zagovornik, in sliši se, da imajo deželnemu odboru odgovorila, da imajo c. kr. okrajna zunanji časniki že svoje poročevalce o tej reči najete. svoj čas naznanile svojim bralcem važ- v« V/V • «K» v. ——• v» V W VVřl u V Wi^ V T Vt X1UI J V*Vf A 1X1 V V/ • IA JL • V Uk l MJ U l* glavarstva povelje, občine v opravilih krajne policije radovoljno in hitro podpirati, kedarkoli se taka podpora od žandarmerije zahteva, da pa tudi ni nobenega „Novice" bodo niše reči te obravnave, kakoršne (Delitev oblacil ubogi nas še ni bilo. mladini) bode jutri f zadržka, da se županija v silni in nujni po- na praznik Matere Božje, v čitalničini dvorani ob pol trebi krajne policije, kedar tedaj ni časa še le do do- enaj stih dopoldne. Odbor katoliškega društva vabi tičnega okrajnega glavarstva obračati se in žandarmerijo uljudno vse dobrotnike in dobrotnice, naj se blagovolijo na pomoč klicati, naravnost na poveljnika žan- udeležiti mile te svečanosti. Kakor slišimo, dobi 40 darmerijske strážnice za podporo obrne. Gotovo dečkov in^O deklic popolnoma zimsko obleko. da bode to naznanilo c. kr. deželne vlade dobro je, aa bode to naznanilo c. kr. deželne vlade dobro — (Čitalnica naša) napravi v nedeljo, 11. dne došlo županom, ki so morali tudi v silni potrebi od t. m. tretjo „besedo" zimske sezone. Program jej je T% •• 1 T\»i - • . . • - • . ... . .. i ^ y-v w . • é * vi * 1 1 T 1 1 ___ * _ O A__* _ Poncija do Pilata hoditi, predno na pomoč. so dobili žandarmerijo 9> 1. „Očetvina" za sopran iz opere „ ta-le: možki zbor od L a b 1 e r-ja. Faust" od Gounod-a. Aria Berilo # Fr. Ravnikarj Heidrich od Humel 99 Cerkvica", čveterospev od računi prav. Pa saj bomo žalibog doživeli , čigavo bo crnalft . vînlnn/»Al in crlíisOvír nrarn t _ 1 Hanuvrihra to, XTí^«.^-, i w 1 / a 1« X m m t # A V\ /\ r? o Vv « I ^ Trio za gosle, violončel in gla el-na v As. 6. „ťopotnik", moški zbor s y(J gospodov na obéd v Budi, med kterimi jih je bila čveterospevom od Ant. Nedved-a. Po vsem polovica od vsake delegacije; tudi gosp. Svetec je bil pravo decembra je Njegovo Veličanstvo povabilo Popotnik", moški zbor s 90 gospodov na obéd v Budi, med kterimi jih je bila samo tem ob 99 Kovač", vesela igra v enem dejanj uri zvečer Začetek vmes Iz francosko -pruskega bojiŠČa 29 u. m. so (Unidan obsojene Aichelburgovke), ki je hotela se začeli hudi boji. Francoska armada je že enekrat prestopiti k protestanški veri, niso hoteli sprejeti planila iz Pariza nad nemško armado od gg S. Hvaležno potrjujem milodare za ubogo rodovino přejete liko krvi teklo, vendar zdatneg > da je spet ve- se ni na n o beni strani L. N. N. M H. NN L. J L. NN. dr. S. R. R. Mikl. F doseglo. Nemci se o svojih zmagah lažejo tako, da se Dr. Jan. Bleiweis celó nemški časniki „kralj kralj u orčujejo iz poročil, k jih pruski bodo ob reki L pošilja. Podoba je, da odločilne bitke (izgovarjaj Loar) zato se Nemci Danes v* je umri đolgi hudi bolezni gospod Jožef Jedlička še nič ne pripravljajo na bombardiranje Pariza. Vsega druzega živeža imajo neki v Parizu še dokaj, le frišno inženir juž. železnice v Mariboru. Vsem prijateljem in znancem blagega rajnega narod- goveje vživajc tudi telečj soli in včj meso jim je pošlo že tako, da konjskega mesa so povžili veliko, pa njaka naznanja ta přežalostní dogodek Ljublj 1870 Pet Gr ass e 11 v tej da i psov in maček. Kako neusmilj oj ski ) kažej divjaj ekdanja „šiba tem divjakom božj Nemci mnoga sporočila in take dogodbe, Atila je bil še iangelj proti soseščini Neuville-et-Tuis je nekdo s Novičar Iz Dunaja. domaćih in ptujib dežel. Glasi o premembi ministerstva so potihnili, odkar se vsa pozornost obrača v delovanje delegacij v Peštu. Vendar nekteri časniki za gotovo puško vstřelil, pa nikogar vstřelil. Na to pride truma Prusov z nadlajtnantom v vas; župana so hudo otepli in ga izpustili proti temu, da je plačal 10>00 frankov, vas pa je morala 2000 frankov globe plačati; potem so zaprli vse moške v cerkev, oropali so vas, čez ženske pa so planili vojaki, da je bila sramota. Tako delajo pripovedujejo ;u. Vendar nekteri ćasniKi za gotovo oyj ua Ulia OAauiUia« ueiujv da Potocki nikakor noče več ostati kulturonosci, ki so psovali dogodbe v dalmatinskom minister, ker še za to upanja nima, da bi zahtevanju j1 P or u ladija „ Iz New-York v severni Ameriki je te dni galicijskega deželnega zbora mogel zadostiti. Ogersko. Iz Pešta. — Odbori delegacij še niso toliko izvršili svojih nalog, da bi bila dozdaj kaka javna Beust in voini minister Kuhn sta bila od odgovore na raz-da bode vzlasti Ontario" Francozom pripeljala 18 milijonov pa tronov, 90.000 pušk, 2000 pistol in 55 kanón Iz Ruskeg seja bila. Minister Gorčakov ki so ruski vladi očitale da razposlal delegacij poklicana v Pešt, da dajeta vladam odg trgala parižko pogodbo od leta 1856. Minister enim je raz- lična vprašanja Mnogo seje bralo boij enim manj prijazno odgovarja, da s to odpovedj ogerska delegacija vojnega ministra zarad silnih voja-ških stroškov hudo zgrabila, al napovedani vihar se je že vlegel in se bode kmalu spremenil v milo mavrico. Danes je cislajtanska delegacija imela menda prvo javno ne misli na boj otresti se hoče sramotne po godbe. Da se stvar z lepo poravná, napravi se vladni zbor (konferencija); da bi pa ruska vlada preklicala kar je enkrat rekla, ni misliti t ; m 99 Reform" dobro sejo v ta namen, da ministru Kuhnu dovoli 4 milijone P*"avi v ako hoče stare pogodbe vzdržavati, ne bi smeli za doplačilo čez dovoljene izdatke letošnjega leta. Pretresovanje rednih stroškov se bode menda do bo- jih sami prvi trgati tako ; priliko, so zavezniki 1815 f leta sklenili, da noben Napoleonovec se ne sme več žiča dognalo, izrednih pa pride še po vrsto. Na dr. Rechbauerjevo vprašanje: koga ima v francosko-pruskem boji avstrij ska vlada za svojega sovražnika, ali Prusa ali Francoza? je Beust odgo- voril božiču na vsesti na franeoski prestol, al vsedel se je Napoleon III «« j__n.___ DJ> častili in še „rešitelj (Rett der Gesellsclbaft) ste ga Iz Rima da nikogar; al treba je bilo priprav se bile homatije drugače zasuknile ako bi svetuje zvezo z Rusijo v ta Tukajšnji liberalni časnik „Tribuno" 9 da bi bilo treba vlada zSrabi Korziko braniti meje avstrijske. Na vprašanje dr. Giskre, kte-remu srce kipi o prijaznosti do Prusov, je Beust od- Tirol 9 Malto 9 in konec, da italijanska Nizzo, Trst in laske veliko na tem ležeče, da ostane govoril, da Avstriji je v prijaznih razmerah z Nemčijo, v zedinjevanje Nem- Listnica vredništva. Nekterim gosp. dopisnikom: Danes ni bilo mogoče. čije pa se ne bode vtikala. Pozvala je avstrij ska V delegacija tudi skupnega državnega finančnega ministra v Pešt in ga vprašala: koliko bode konec prihodnjega leta premalo denarja v avstrijski kasi? in dobila je grenki odgovor, da primanjkava bode znesla 80 mili- banaske 6 fl. 20 Žitna cena v Ljubljani 3. decembra 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domafíe 5 fl 3 fl. 88. soršice 4 fll 20 rži državni kasi pridobilo z jonov gold., tedaj za nekoliko milijonov čez vse se-danje direktne davke. Vendar je minister to kislico s tem osladil, da je rekel, da blizo 60 milijonov se bode dolgovi, ki jih ima še iztirjati, z dobičkom starega zdaj preklicanega drobiža, z dolgom za dalmatinski upor, ki ga ima avstrij ska blagajnica še tirjati od ogerske itd., in tako bode-— po njegovih be-sedah ki se bodo s tem dobili 4 fl 2 fl ječmena 2 fl prosa 2 fl. 90 ajde 3 fl. 60. Krompir 1 fl. 80. Kursi na Dunaji 5. decembra 5% metaliki 56 fl. 20 kr. Ažijo srebra 121 fl. 25 kr Narodno posojilo 65 fl. 60 kr. Napoleondori 9 fll. 88 kr prav za prav zmanjkalo le kakih 20 milijonov 9 da se bodo izdali „renten- Loterijne srećke: 8cheini". Ta račun pa je prejšnji finančni minister dr. Bresti hudo pobijal in dokazal, da novi minister ne v Gradcu na Dunaji 3. dec. 1870: 67. 44. 4. 19 52. 9. 55. 57. 49. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 31. decembra. Odgovorni vrednik : Jožef Golé. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljubljani.