PROSVETA Uradniški in uprav »lik i pro^ort: IM7 S. LawiUaU W GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' I "-»i*-- _ Si sssssaslasi Mtt« JMMT? M, I»u M UM PM^^MIM t ^—- ^ i—n-1--- - i,« . mu*. A« « o—m sito>i.m_~ CH1CAGO, ILL., PONDE1JKK, 8. JU1JJA (JULY 8), 19.16. iabaarietis* *.0* Taari,. ATBV*~NUMBttt 1SI Accaptsaos forjasiling at spscial rmU of poatsgs prerldsd far ia aacttoii 1108. Act of Pet ». »IT, authoriaad on Jum 14. lttl ~ ---- urzanov Levičarji in faaiati k pripravljajo na odločilno bitko RAZPADANJE PAR LAMENTARNIH INSTITUCIJ Domače vesti Konferenca za 'tretjo stranko' V Chicagu je zborovalo 250 delegatov Chlcafo.—V pet«k in soboto j« bila v hotelu Morriaoau konferenca za ustanovitev "tretje atmnke." (M sklicateljev med progresivnimi kongresnik! ntu bila navzoča le dva, Amiie U VVisconsina hi Msrcantonlo Iz New Vorka, priAlo pa je 2ft0 de. legatov, ki no zastopal! razne deiavake in farrnarske organizacije, Mg« za neodviano politih-no akcijo, ljudsko politično zvezo v Chicagu Itd. Konferenci je predsedovaj I'a "I II. l>oug-las, profesor jaditične ekonomije na čikaški univerzi, za tajnika je pa bil izvoljen Alfred Iti fig-liani, sin bivšega republikanskega senatorja iz Connecf iruta. Zborovale! so sprejeli platformo in izvolili eksekutivni odbor, ki ima nalogo organizirali novo stranko in sklicati' konvencijo, kadar pride čas za to, Gibanju za "tretjo stranko" so dali začasno ime "American! Comrnouvvealth I Vlit K al l'Vde r ation". Platforma poudarja, da se niora nova stranka la»riti za sledeča glavna nadela; pr«-} duk« ija za |H>rala> in ne za pro-' fit, opoMljiev Vseh brey.|a«Melnih in odprava relifa, odprava kom-1 partijskih unij, znižanje davkov i za farmarje, visoko obdavčenje kapitala, izplačilo lamusa bivšim , vojakom, jaalržavljsnje vseh naturnih zakladov, Javnih naprav in b*zi4nlh industrij ter, bančnega sinterns, "siffgle tal". Vae te zahteve ai rriora atran-ka priboriti z demokratičnim /CA/tMC/t GA£ATf... i Ai ST/tOAf* FOA VOU— j ____. A- ^ WM£N VOU &EAVE Afy v PO/?PO*£*.\ S ov j etsko-japonska obmejna komisija Tokio, 6. Jul.—-Sovjetska vlada v Moskvi je sprejela sugestijo japonske vlade glede imenovanja mešane obmejne komisije, ki naj izravna sporne točke med Rusijo in Japonsko, izvirajoče iz incidentov ria meji Sibirije in Mandžurije. BUT i M CLfAN ^ offW VOO-j TAfS _ , (omirtTurtoH Generalna stavka na Grikem proti monarhiji Atene, 6. j ul.—Grška federacija strokovnih unij se najbrž odloči za generalni štrajk kot znak protesta proti nameravani vapostavitvi grške monarhije. V prihodnjem septembru se vrši plebiscit, ki naj odloči, če se kralj vrne ali ne. -WN£N VOU 6e*ve T#£//r š PURPOtlt/ t sta«a %%«11 streeta. (Narisal Jergrr rioiTiti PROSVETA THE EN LIG HTBN M EMT _ GLAIILO Df UmUA ILOVBNIU MAIODM jlftMOTl ________ ., m mrihi 4>ten (I(mb OMmss) to 1'»'*' IIM -torttaUi « OIm* DM M Mto tou. M« M p** « .......... ■n H limUTu ntet f«# Um U»i4«4 luta (n««t CbtM«*) ••4 Ctui* N N prr yMr. ( w4 CImt« »«r tertoaa «Matrt« |I N 7—' Cm* M tu^ruru tuAuvM to MMftlMlk l^lr M M frmJaJi B«*«eto UUM«M *M*IM (Ivtie* S* (M1( • ertoau ___ A+mtbtma n trn »m — r——t—« m4 umoJKIU* »rtlcte vIII «H to ra«rM<. Olto MM* M Mori« plum. M*. wttl to Mtoraatf Mir »to« MiWM>to to m* u4 b" bre*p»»»elnlh kanadskih de^vX formirani, da b« polkija preprečila njih vkoraka*je v glavno meato. biti In Pet ponarejevalcev ti-kerskih kolkov prijetih (Tiicago.—Zvezni detektivi so zadnje dni aretirali petorlco moških, ki so dolgo <'%iim« ponarejali likerske kolke za steklenice z alkoholno pijačo. Teh kolkov ao razpečali za več ko milijon do-larjev in seveda ogoljufali vlado j za davek. Kolovodje te bande— glavni med njimi je neki Maz Kiaen—-so bivši bogati "butle^ garji" za časa prohibicije. Mafcmis Hirschfeld um* . i* "mrl na dan svoj* 6? ^ daleč od nemške domovine ki1 •lavila in še bolj razočarala L** Uko njak Magnus Hirschfeld nem4ki Njegovo znanstveno delo ie n.u* . hujši odpor zuto, ker je Hir»chf^° * ii vi jen je odkrito gradil no!0 1 Z problemih človekovega spolnega živi^ svoiem valilr^«, ______/ Kd svojem velikem potovanju okroir vč vrnil v Nemčijo, ker j« „ J IV«U pripravlja. Po kratkem bivanju na IjD je prispel v Brno, kjer je pred^d^, iembru 1932 petemu in zad^tll nJem ustavljene Lige za ,ek^lno ! ? Dobil je bil težko tfopično mala 0 7 udi v Brnu še mučila in ponoči j ^ težak napad srčn? angine, da so m* umrl. Poslušalci na kongresuTal dne med njegovim klasičnim predaZ? seksualno etnoloških problemih ni*, Z tili, kaj je predavatelj čez not prestal g •e je boril proti številnim znanstveni« sprotnikom, tako je hotel premami Z jega zdravstvenega neprijatelja. Delal zadnjega trenutka pod težo bolezni, ni w tal ukloniti, kajti imel je še velike JJ bodočnost. Kljub težkim oviram je bi optimist. , Tudi Hirschfeldov oče je bil zdravstveni nik in človekoljub v pravem pomenu Gotovo je imela Hirschfeldova ljubezen veštva in njegove svobode svoj izvor is tudi v njegovi rodbini. Rojen je bil R 1868 v Holbergu. Študiral je najprej fijo in primerjalno jezikoslovje v Breaki tem pa v fitrassburgu in Muenchenu m« in naravoslovje. S 26 leti je bil promo v Berlinu po disertaciji o živčnih bol hripi. Takoj po vojaški službi je mnogi toval po Ameriki, Afriki in skoraj po evropskih državah. Po povratku iz tu bil nekaj časa zdravnik v Charlottenbu tem je odpotoval v Pariz in London, se je pa zopet nastanil v Berlinu kot sp« za seksualne duševne motnje. Bilo je pr zgodovini zdravništva sploh, da je id« rabil ta naslov. Leta 1913 je ustanov« chom zdravniško društvo za seksualno Po vojni je položil temelje svetovnemu. za seksualno vedo v Berlinu in skoraj li bil njegov ravnatelj. Tu so se zbirali stveniki iz vaega sveta, da bi se seznii Hirschfeldovim delom. "Institut fuer & wisaenschaft" je postal kmalu središče nega proučevanja in vzgoje v zadevah ga življenja. Izkušnje, ki ai jih je bil pridobil Hi kot sodni izvedenec v seksualnih udu svojem 30-letnem delovanju, kakor tudi znanstvene nazore je izročil javnosti v nem, res edinstvenem delu "Geschlechuk To delo je visoko znanstveno in strokovi ko, da se celo Hirschfeldovi nasprotniki žajo o njem s spoštovanjem in pri Ni mogoče našteti vseh del umrlega i ki jih je nad 100, mirno pa lahko rečei je njegovo delo na polju seksualne vede no važno. Hirschfeldovo znanstveno < nje je postalo pravi mejnik v razvoju al nega proučevanja. Ljubezen do čk iskrenost in usmiljenje s trpečim, to j« pit, ki se je vila skozi vse življenje Hirschfelda. Lecitin v jajcih Da je kurje jajce eno najdragocfnfjl vil, je že davno znano. Beljakovin in m ki jih telo skoraj popolnoma prebavi in i bi za zgradbo svojih stanic, ima dosti. Zelo je razširjeno mnenje, da kuhanj« odvzame večji del prebavnoati. To m proglaša slaviti fiziolog prehrane Rd pravljico. Po njem izkoristijo zdrava vila prav tako mehka kakor trdo kuhana Neko nazadovanje v kakovosti ne naT kuhanju ali drugi pripravi, temveč starosti jajc. V jajcih je namreč še neks snov, ki n v korist celotnemu našemu organizm^ našemu živčnemu sistemu. To je lecitin, snov, ki vsebuje fosfor in m J° sicer v raznih drugih rastlinskih m «• dilih (telečjih*možganih. mleku, t ru itd.), a nikjer ne toliko kakor v j«K citin ima za nas podoben pom^n m«" mini. Naše telo ne more ne teh ivJ*t delati is lastne moči, temveč s. *» iz rastlin, ki ga edine lahko pndHujr mesa rastlinojedih živali. . V jajcih je tedaj mnogo l«*^"*' U razkroji že po razmeroma v» Jajca, ki so stsrejša nego 18 «^ več. Po drugih hranilnih snoveh o-U* jsjce sicer še vedno valil ^ nima lecltina, je izgubilo >nov. J" « množi sile nallh možganov in ti"** Trie od jekla in .tekU Z rezili is najtrše k.-v.ne , posrečilo vrtati, oblati ia rez*" novejšem času pa P^suiu i v , lavnicah z widio obdel<-*»f kaljeno steklo. Navzlic tenu. os ^ sila pri vrtanju in strutenj ^ klo lahko in gladko kakor snm.^ Vašen bo novi način llasti ^ t pliciranih izdelkov it ^ morali doelej obdelovati » " ^ šele potlej kaliti, pr« ^ in akrivlli, tako da )* irT Vesti s Primorskega .uVKTP^ET areta V KOPB^ ,n OKOLICI, kletni starčki v zaporu , i« junija 1935. — Kot ? ^ junija t. L odkr.li y 8pom,nik italijanskemu Z Ntfarilu Bauru. Sve-Jj ki to s« vršile v zelo -so fašist* najvišjih fašističnih MM J* vi Julijske Krajine Notranjosti Italije tudi iUU-kralj Viktor Bmanuei ID. k nripravah, kot tudi o od--E*. o izzivalnih govo-S nastopih »o italijanski h-Iprinašali obširna poročila, reden pred binkoštnimi praz-; go se. kot pravi poročilo, vr-Kopru in okolici obsežae ije. Tako so vse moške 6d aidev do osemdesetletnih pozvali na karabinjer-itaje, nekatere pa so tudi »silo odgnali. Brez naj-zaslišanja so jih po-IJdpeijali v znane koprske zar *in deloma tudi v Trst. Opa-fje bilo, da so aretirali in za-| predvsem one, ki so bili kdaj ■ematvu in one, ki imajo lokega bližnjega sorodrti emigraciji, kljub temu, da nikoli izpostavili v kak-političnih udejstvovanjih. i je, da so pri teh aretacijah Ji v poštev najprej vsi oni, količkaj osumljeni. I drugimi'so odvedli in pri v zaporu tudi več že one-gtarčkov, tako 78 let sta-Jožeta Straniška, doma iz e, iz Kostabone pa nekega ega starčka. Oba sta mo-palici oditi v spremstvu njerjev v kasarno, od ko-ju poslali potem v zapore imi. etacije so Re izvršile kot i je dosedaj znano v bližnjih Jienih vaseh o)crog Kopra, v Cezarjih, Pobegih, Gržo-Bertokih, Dekanih, Marezi-Sv. Antonu, Šmarjah, Kr-Sergašah, Krželi in dru- je so politične oblasti izvr-mno^t aretacije vseh sum-elementov, j>osebno pa Slo-v tudi v Trstu in okolici, irance so prkirzali v zali do 10 dni. Večinoma so mstili že na binkoštni pon-,— po končanih ceremoni-v Kopru, acije ko se vršile razme-precej mirno brez večjih ntov. Posameznike so po-v karabinjerske kasarne različnimi pretvezami, kjer h pridržali in jih potem v iJoAiljali iz vasi v ko- * in tržaške zapore. Nihče, aretiranci niti drugi, niso h, zakaj se prav za prav vrši Postopanje, ki je bilo v nh krajih tudi nasilno, jumljivo je, da je vse to Ilo med prebivalstvom ve-ruburjenje in nezadovolj-1 S "krbjo je vse čakalo na uročila. Vsa okolica je tabela v strahu in žalosti Je "inkoŠtne praznike. Ven- * končno izkazalo, da so ** te obsežne fentivnega 7An _ _ priliki odkritja spo- <*veda predvsem za-Pr,Ma italijanskega kra- H treU aretacije le ta je italijanaka vlada pred nedavnim uvedla, da je morda aa ta način vsaj nekoliko omilila veliko brezposelnost. Kljub temu pa vsi nezaposleni niso zapo-padeni v zgornjih številkah, ker jih je mnogo Izven evidence fašističnih organizacij in ki tako ae morejo biti regjitrirani. Naši otroci apaiftajo šolo anal-fabeti > Gorica, junija 1906. — Bliža ae zaključek letošnjega šolskega leta. Raamere našega ljudstva, ki postajajo v gospodarskem, političnem in kulturnem pogfedu dan za dnem neznosne j še, so ee znatno poostrile tudi na šolskem področju, dola je postala čisto navadno asimilacijsko gnezdo. Učne moči se za, učni program prav nič več ne zanimajo. Ves pouk obstoji iz prepevanja nacionalnih in fašističnih himen, risanja trobojnice, defiliranja pred ducejevo sliko, vzklikanja, telovadbe in sprehodov. Pri zaključnih izpitih po na vadi ni govora o resnih vprašanjih iz predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsakdanje življenje in predpisani v ljudski šo^ 1L Naši otroci zapuščajo šolo, a so skoro anakfabeti. Zadostuje da je učenec vpisan v fašistično mladinsko organizacijo, da je plačal predpisani znesek za izkaznico in končno da si je pre-skrbel predpisano uniformo Kdor je opravil vse te dolžnosti je z uspehom dovršil razred in se lahko prijavi za odhod v počitniške kolonije itd. Naše ljudstvo na deželi je na vae to čim dalje bolj ogorčeno, ker vidi, da otroci z obiskom šol skega pouka ne pridobijo prav ničesar ter samo zgubljajo čas. V tolažbo na ta žalostna dejstva skušajo merodajni činitelji ob raznih prilikah staršem raztol mačiti velikodušnost režima, ki skrbi za mladino, zlasti za revnejše: med šolskim letom za prehrano, v počitnicah pa s tem, da pošilja otroke v počitniške ko« onije. Dalje dokazujejo velikodušnost fašizma napram našemu judstvu z otvoritvijo novih šol n vrtcev, s primerjanjem dana šnjih razmer v naših šolah pod Avstrijo. Državni jezik, ki je neobhodno potreben v življenju, kot je bil pod Avstrijo nemški, se danes podučuje povsod brezplačno. Pod Avstrijo je moral vsakdo, ki se je hotel naučiti nemščine, posebej za to skrbeti in plačevati. Taka in podobna opravičila je slišati od merodajnih činiteljev, zlasti v bolj oddaljenih in gorskih vaseh, kjer je brezbrižnost učiteljev brezpri-merna. Naša mladina pa zna le toliko, koliko jo nauče doma starši ali pa starejši bratje in sestre. Fašistovaki učitelj, ki uči otroke — kraati Salež, junija. — Pri nas imamo nastavljenega učitelja po i opjoiekel, eč, Ena I n c: U i navajati, t ^ -"Vii.i vaa koprska % ,rJ zMi "euniformi- mJavmi varnosti, pa mi! .uabinjerjev '*« Krajih ima 27,161 brezposelnih *Munlja _ Po '1 1 ih IUt0V * bi,<> 10»,""*' ! r.^istriranih a. , - "di. m«J tem " "-sar je razvidih" ^rezpoaelnlh "'"''a zmanjkalo m! -Htanju k« ga leta, ki "''zaposlenih vilo brezpo-' nega leta * oseb. Naj-''•»muje pro-IV,. ^81 o. v iranska Be- a, plnvno 123,072, r»»m) i- "Mdnih. •"»Hnih štiride-nika, ki l\ 'J M, menu Sergii Ricchetti, ki je vzor pedagoga. Šolsko poslopje meji namreč na vrt, na katerem rastejo črešnje. Ker si je učitelj zaželel tega sadu, se je enoetav-no splazil skoti okno učilnice na sosedov vrt in si tam nabral čre- šenj. To pa še ni dovolj. Krasti značaja zaradi je po4iijal tud, otrok€ kj g0 M plazili po isti poti kot njihov u-čitelj. Mogoče pa ma učitelj le prav, ako misli, da Je v današnjih časih fašističnega blagostanja ta pot najboljša in najlažja za življenjako borbo. Na meji natreljen Rakek, 10. jun. — V postojnski bolnišnici je snoči izdihnil France SvigelJ, iz Ivanjega sela št. 22, občina Rakek. Podlegel je ranam, dobljenim od strelov italijanskega obmejnega organa. France Svigelj, po domače Ma-čunov, je bil star 19 let in sin uglednega našega posestnika. 15. junija bi moral na nabor. Ker je bil najstarejli — na domu uta poleg staršev in starega očeta le še bratec in sestrica — je bil namenjen za bodočega gospodarja. Toda v noči na preteklo aoboto se je tudi Vrance odpravil po nedovoljeni poti čez mejo. Pred Postojno, na tako1 zvanl "Raubenkomandi", gs Je' opazil italijanaki obmejni detektiv. Prijel ga je. vendar se Jej krepki France iztrgal In nkuAal pobegniti. Na detektivov« klice, naj ne ustavi, se Franc« v svojo nesrečo ni hotel odzvati. Detektiv je takrat že potegnil samokres in oddal več strelov. Dva ■ta zadela in se je France le še ^^^^^ potem pa obležal krvaveč« Eaa krogla ga je zadela ▼ hitet, druga v vrat. Netočnega obatreljenca so hitro spravili v postojnsko bolnišnico, kj«r so si prizadevali, da mu rešijo življenje. Hitro je bila izvršena operacija, a so bi- k rantJrehude jn jim Je ne* arečni Ffance na binkoštno nedeljo ob pol 6. podlegel. Užalo-ščeni ode, ki je včeraj zvedel, da je bil sin ebstreljen, se je dane« zarana odpravil g hčerko obiskat ranjenega sina v bolnišnico. Na »vajo žalost pa ga je našel mr-tvega v • prosekturi in je moralo poteči časa, da se je vži- v*A v bridko resnico. Ujari italijanskega vojaštva po- trjeni od angleških in fran-cotikih listov • (Ljubljana, 18. jun. — V zadnjem 4aeu smo večkrat poročali o uporih vojaštva, ki so se vr-šili v Comu, Pistoji, Firencah in drugih vojaških centrih, zlasti v južni Italiji. Jasno je, da o tem ni fašistično časopisje prav ničesar pisalo. Toda nepričakovano potrdilo teh dogodkov sta prinesla "Manchester Guardian" z dne 31. maja in "Tempa" od L junija t 1., ki v svojih poročilih prinašata navodila nemškega propagandnega ministrstva vaem nemških Časopisom. Prvo tako navodilo se glasi: , "Ničesar se ne sme poročati o uporih italijanskega vojaštva." Ta prepoved ministra Goeb belsa je predvsem razumljiv, ker se v zadnjem Času opaža nekako zbližanje med fašistično I-talijo in hitlerjevako Nemčijo. Da ne bi bilo to bodoče zbližanje že preje obsojeno na neuspeh, je morala nemška vlada zabraniti svojim Časopisom vesti o položaju Italije in posebno njenega vojaštva, čeprav so resnične. HOIVltl " Abesinija apelira na Združene države u pomoč proti Italiji Z; Cerkev spremenjena v fašistično kasarno Postojna, junija.—Na Planin-ški gori nasproti Planine stoji precej znana romarska cerkev. Kakor pa nam poročajo iz Postojne, so v zadnjem čaau pobrali vse cerkvene stvari, kipe, slike in relikvije, katere so odnesli v župnišče v Studeno pri Postojni. Cerkev pa ao sedaj predelali v fašistično kasarno. Mesec dpi v zaporu po nedolžnem Trat, junija 1936. — Iz Gržon Dri %Kopru poročajo, da je bil v Šmarjah aretiran mladenič Gr-žlnič. Imenovani, ki je doma iz Gržon, je bil že delj časa brez vsakega dela in zaslužka. Sel je v Šmarje ter v občinskem uradu prosil za zaposlitev ali pa podporo vsaj v obliki živeža. Na svojo prošnjo ni dobil odgovora, pač m ao ga karabinjerji poznali casarno, kjer ao ga pridržali. Poklicali so mladeničevega očeta in ga hoteli prisiliti, naj izjavi, da ga je aretirani sin doma prete pal in surovo ravnal z njim. Tt ga oče ni mogel na noben način storiti, ker ni odgovarjalo resnici. Vendar pa so kljub temu a-retiranega pridržali 1 mesec v coprskih zaporih. Zopet 200 delavcev iz Trsta odšlo v Afriko Trst, 18. junija 1905. — Pred kratkem, kot smo poročali, je ve-ika potniška ladja "Saturnia", ki je last znane Kosuličeve druž-je, odpeljala v italijanske kolonije vzhodne Afrike 4,000 delavcev iz Trsta, Gorice in severne talije. Včeraj zvečer pa se je odpeljal že drugi transport specializiranih delavcev za prista-niščne naprave s parnlkom "Te-vere" v Somalijo In Eritrejo, kjer bodo zaposleni zlasti pri gradnji cest in drugih, predvsem vojaki služečim objektom. (M odposlanih delavcev Je bilo 50 iz Trsta, 30 iz Reke, 50 iz Vidma,, 60 iz Benetk in še iz nekaterih drugih krajev. (Nadaljevanje ■ 1. ntrani.) voj konflikta med Italijo In Abesinijo. Spomenica govori o zahrbtnem in strahopetnem napadu italijanskega vojaštva na abesinske čete v Ualualu 6. decembra preteklega leta, odklonitvi abesinskih pogojev za mirno poravnavo epora, abeain-skem apelu Ligi narodov in poskusih Velike Britanije, ki je apelirala na Mussolinija, naj revidira svoje zahteve. Abesinija je iz poročila predstavnika Anglije A. Edena, ki ga je nedavno predložil parlamentu in v katerem je povedal, da se je njegov poskus za mirno poravnavo italijansko - abeain-skega konflikta, izjalovil, ugotovila, da se je Mussolini odločil za okupacijo afriškega cesarstva z oboroženo ailo. Eden je med drugim poročal, da je Mua-solini na rimski konferenci izjavil, da »e mora Italija zanašati le na svojo armado, da izvede njegove načrte v Afriki. To je bil glavni razlog, da se je Abesinija končno obrnila na Združene države z apelom, naj ji nudijo moralno pomoč v njeni borbi za ohranitev neodvisnosti. Rim, 6. jul. — Poročila iz Londona, da namerava britaki kabinet pridobiti evropske države za ekonomsko blokado Italije v slučaju, da slednja napove vojno Abesiniji, je alarmirala italijanske uradne kroge. V Rimu je doslej prevladovalo mnenje, da ae bo tudi Anglija uklonila Mussolinijevim zahtevam, v katerih je naglašal, da se ne sme nihče vmešavati v njegov spor z Abesinijo, toda stališče, ki ga je zavzela sedaj angleška vlada, kaže, da bo nastopala v tem konfliktu z večjo energijo kakor se js od nje pričakovalo. Italija je še podvzela korake, da zavaruje svoje interese v slučaju razglasa blokade. Včeraj Be je sestal komitej admiralov na izredni seji, katere se je u-deležil tudi premier Mussolini. Detajli tega sestanka niso bili objavljeni, znano je le, da ao razpravljali o grožnji Velike Britanije. Italija se zanaša na Francijo, da bo podprla njeno kampanjo v Afriki. Pokazala je, da je zainteresirana v italijansko-abe-sinski konflikt in to iz razloga, ker te boji, da ne bi sedanja napetost med Italijo in Anglijo uničila pogojev za nadaljnjo kooperacijo med njo, Italijo in Anglijo. V sedanji krizi jo Francija pokazala, da so njene simpatije na strani Italije. Francoski poslanik v Rimu sicer sodeluj« v poskusih za preprečitev vojne med Italijo in Abesinijo, in je že predložil nekaj sugestij Mussolini ju, katere bo slednji nedvomno odklonil, toda tudi v tem slučaju ne bo Francija odklonila nadaljnje podpore Italiji. Dokler bo prevladovala taka situacija, se bo Italija lahko rogala Veliki Britaniji, ki ji je zapretila z ekonomsko blokado, če se bo zapletla v krvavi konflikt z Abesinijo. mdon. 6. Jul. — Razkačeni konservativci inlilieralci v parlamentu so ostro kritizirali M. MacDonalda, ministra za kolonije in sina bivšega prtmierja. zaradi konceaij, ki Jih je v imenu vlade ponudil Italiji pred-stavnlk Anglije Eden, ki s« je nedavno mudil v Rimu ter se razgovarjal z Muaaolinijem. MacDonalda to bombardirali z vprašanji z zvezi s ponudbo, da Anglija odstopi Abesiniji kot britske Somalije, če bo afriško cesaratvo obratno pristalo na teritorijalne in ekonomske koncesije v prilog Italiji. Mac-DonaKI je rekel, da je bila ponudba le preizkusnega značaja in da bi bili Interesi domačinov v britski Somaliji zaščiteni tudi v primeru, če bi bila Italija sprejela Edenove pogoje. Schevtningen, Holandaka, 6. jul. — Kakor vse kaže, je Mussolini silno zainteresiran v preiskavo arbitražne komisije, ki j« na delu, da določi odgovarnost za incidente ob meji Abe-sinije in italijanskih kolonij v Afriki, iz katerih se je razvil italijansko - abesinski konflikt. On hoče na vsak način pridobiti komisijo, da bi izdala odlok v prilog Italiji in naprtila odgovornost za obmejne incidente Abesiniji. Nedavno je še kričal, da bo Italija izstopila iz Li» ge narodov, če se bo slednja vmešavala v njegov spor z Abesinijo, toda ta grožnja ni naredila učinka, kakršnega je pričakoval. Nedavno sklenjeni an-gleško-nemški navalistlčni pakt je v Nemčiji ublažili opozicijo proti 2enevi in rezultiral v naznanilu, da Nemčija ne bo izstopila iz Lige narodov. V primeru, da Mussolini uresniči svojo grožnjo, kar pa je dvomljivo, bodo v Ligi narodov vseeno tri močne države in Italija bi bila osamljena. To je glavni vzrok, da se Mussolini in njegovi reprezentance trudijo, da pridobe arbitražno komisijo na svojo stran, čeprav so Še prod nekaj dnevi kričali, da bo Italija nadaljevala s svojo taktiko v Afriki ne glede na javno mnenje. Roosevelt podpisal Wagnerjev zakon Njegovo upanje je "industrijalci mir" VVanhington, D. C__Predsednik Roosevelt je zadnji petek podpisal novi VVagnerjev zakon, ki določa stalno razsodišč« sa spore med delavci in delodajalci. Roosevelt veliko upa od tega zakona. G lasov i ta sekcija 7-A, ki se je prej nahajala v zakonu NIRA, katerega je vrhovno sodišče razveljavilo, Je zdaj za stalno presajena v VVagnerjev zakon, ki določa, kdo je upravičen zastopati delavce pri kokdetivnem pogajanju. Vse aporne zadeve tega pognjanja bo reševalo razsodišče treh Članov, ki bo neodvisno in bo na|N>| jurisdična oblast. Člane tega razsodišča bo imenoval predsednik še te dni. Nad tisoč stavk v fiskalnem letu Perkinaova objavila poročilo o sporih -r-— 4 . . Wa»hington, 1). C. — France« Perkins, tajnica delavskega department«, je pravkar predložila kongresu poročilo o industrijskih sporih v dvanajstih mesecih fiskalnega leta, ki je bilo zaključeno 30. junija 1934. V tej dobi je bilo 1140 stavk in sporov, v katerih je bilo prizadetih 916,720 delavcev in vseh teh sporih Je bilo izgubljenih 25 milijonov delovnih ur. Perkinsonova naglaša v poro čilu, da je bilo fiskalno leto relativno mirno. Šele pomladi 1. 1934, ko se je situacija v industrijah znatno izboljšala, se je število stavk in sporov povečalo. Delavaka tajnic« omenja svojem poročilu "dve ali tri večje in važnejše stavke, ki so izbruhnile v maju in juniju preteklega leta.' To so bile stavke proti Toledo Auto Lite Co., pri-staniščnih delavcev ob tMpadni obali in voanikov tovornih avtov v MlnneapoHau, Minn. Perkinsova je predložil« svoje poročilo o stavkah In Indu strljsklh sporih šel«, ko je kongres sprejel resolucijo, v kateri Je zahteval, da mora to storiti. Vsi prejšnji poskusi, ko ao jo urgirali, naj livršl svojo dolžnost, so se izjalovili. Sovjiti zgradi 16 /•-, tal tipa Maktini Gor ki Moskva, 6, jul. — Sovjetska vlada je odredila gradnjo novih šestnajstih letal, ki bodo tako velika kot je bilo letalo Makalm Gorki, katero je 18. m«J« padlo na tla pri Moskvi in poVsročllo smrt 49 oseb. Lot«lo Makalm Gorki je bilo največje na svetu. Nova letala bodo stala približno H5 milijonov rubljev in to vsoto so že prispevali ruski delavci v' kampanji popularne subskrip-cije. Coughlin mora ponovno spremeniti obtoinico Chicago. — Hodnik K«lly ji zadnji petek že drugič zavrge obtožnico detroitakega Župnika Coughlina, ki toži mestni odbor za parke, ker mu noče oddati "Soldiers' flelda" v Grant parku v najem za zborovanje. Sodnik je utemeljil avoj odlok, da ob tožnlca Ae vedno ni jasna, kaj "father" Coughlin hoče, nato |st je poduči! f/oughlinovega advo kata, kako mora biti obtožnica sestavljena, da bo on (sodnik) )K>tem lahko imel jasno stališče. Sodnik je tudi (Kslučll advokata da mora v«* člkašklh članov Coughlinove "Unije za socialno pravičnost" (»odpisati peticijo, kajti župnik vi-ndar ne zahteva "Holdiers' flelda" zase, temvo-glavju razlaga, da v enotnost energije in materije spada tud čas-prostor. Einstein vztraja že 25 let, da vse, kar Je v vsemirju, je v bistvu eno in isto. - i'>«tur«. Huah D. tlolt Iz W«at Virgi-nlje, najmlajši član zveznega senata« UČITELJSKA KONVENCIJA PROTJJHEARSTU Cleveland.—Konvencija Ameriške učiteljske federacije, ki se bo tukaj otvorila 25. avgusta, bo posvetila največjo pozornost Hearatovi antlrdečkarski proj>a-gandi, v kateri je uključena tudi k«mp«nj« z« forairanje učiteljev na "prisego lojalnosti." Zahte-vala bo svobodo za učitelje in Več denarja za vidrževanj« Šol. "V očigled H ea rs tov I antlrdečkarski kamp»njl," pr«vl lajava unije, "popl«v« legislatur s predlogi o prisegi lojalnosti In drugih restrikcljah, radi odpuščanja učiteljev, ker se drznejo misliti drugače kakor p« tisti, ki so na vladi ,radi napadov na Šole s strani trgovskih ibornle, vele-blznisa In rasnih lažipatriotičnih skupin, ki se zanimajo predvsem za znižanje lsvkov v lastnem interesu, kar je povsročilo drastično redukcijo šolskega poduka— proti vttmu temu bo Ameriška učiteljtka federacija pridela s protiofensivo za protokcijo šolstva in učiteljev." Nov poskus za organiziranj* delavske stranke v Chicagu Chicago, — Nekateri unljsk voditelji ao pričeli s gibanjem za organiziranje lokalne delav ske stranke. Glavna voditelja, Sar ra i ne l^iwe in David MeVty, pravita, da imata na svoji strani že deset krajevnih unij. Pri hodnji sestanek se bo vršil sredi julija. Ameriški učitelji za akademično svobodo i k-u ver, Colo. — Organizacija ameriških učiteljev in voditeljev učnih zavodov, National Kduca-tion Aasociatloa, je zadnje dni na tukajžnjem zborovanju »prsjala energična resolucijo za akad«-mifitut svobodo. Jadro te resolucij« je, da današnja šola mora obravnavati vs« plati spornih političnih, ekonomskih in eoci* sinih problemov. Drtavai retlfnl direktorji, ki m prišli v raki« relifa« administracij«. Wa«hing1ofi na konferenco, katero je sklical II. Ilopklns (na sredi), aalvlaik Tacomčanje proti obsednemu stanju Od governerja zahtevajo odpoklic vojaitva Ta coni s, Waah. — (FP) — Razen lesnih baronov je vse tukajšnje prebivalstvo proti olmed-uamu stanju, s katerim Je lesnemu trustu priskočil na pomoč guverner Martin, ki skuša z vojaštvom zdrobiti trimesečno stavko lesnih delavčev. Milico je poalal nad mirne slavkarj« brez zahteve s strani župana ali šerifa. Poveljnik milice Je pre|H>vedal vae seje in shode stavkarjev. Aretacije se vrše brez povoda, Jetnike pa drže "lucornunlcado" v konjskih hlevih vojašnice. V svojem divjem navalu na atav-karje oni dan ni kapltaliatična garda- vojaštvo—delala nobene razlike: s plinskimi bombami iti bajoneti Je razgnala vse—otroka in odrasle, stavkarje iu druge. Nekaj |»a j«, kar se "openša-parjem" z guvernerjem vred še nI (Hisrečilo dozdaj: zdrobiti stavko. Vojaštvo sic«r straži žage in lesna skladišč«, n« mere jih pa obratovati. Pod njih pro lekcijo dela le malo število gar-Jevih skebov In kompanijskih hlapcev. Vsa prizadevanja svetnih posredovalcev za dosego sporazuma In končanje stavke Jt Mlo dozi In j brez us|M*ha. I<#*ni baroni, med katerimi Je Wey#r-hauserjeva družina na vrhu, se nočejo niti sestali z zastopniki delavstva. Proti olMM»dn««mu stanju je protentiral tudi kovinarski svet v Hreroertonu in obsisill governer ja. Prevozila milijon milj z avtom šfetiregor, brna. hva Jordan, ki prevaža bolnike iz raznih krajsv države bme v kliniko državam univerz«', j« pravkar do-koisTala milijon milj votnje a avti, To AUtviki milj j« pravo-sila V dvanajstih letih In v tem času je |M»rubils štirinajst avtomobilov. l'ovprWr»o je vozila 20»JO imlj v ladnu. Največji rekord Kvr Jordaoove pa je, ker je prevozila milijon milj brez vsake avtns netgode. — Očeta nimam. — Umrl je, kajne . . * _ Ne, ie živi! — je nemirno odgovorila Sata in nekaj trmastega, svojeglavnega je zazve-nelo v njenem glasu in se pojavilo na njenem obrazu — Graščak je, zdaj deželni glavar, pa ropa kmete ... in jih bije. — Tako? — je odgovoril Sizov ves iz sebe; molčal je nekaj hipov in dejal stopajoč poleg dekleta, ogledujoč ga od ftrani: — Mati, zbogom! Na levo krenem . . . Ob-išči me kdaj, da se pomeniva kaj pri čaju . ♦ . Na svidenje, gospodična . . . stroga ste z očetom . . . Pa to je vaša reč . . . — Ce bi bil vaš sin — potepuh, ljudem nevaren, vam sovražen — kaj bi rekli? — je zavpita Sofja strastno. — No . . . rekel bi! — je dejal obotavljaje se starec. — Pravičnost vam je torej dražja od sina ... in meni je dražja od očeta . . . Sizov se je nasmehnil, zmajal z glavo in vzdihnJI: — No-no I Dobro ste pogodili I Se starce u ženete v kozji rog . . . vneme je mnogo v vasi . . . Zbogom, vsega dobrega vam želim . . . A z ljudmi bodite milejši, a? Bog z vami . . . Zbogom Nilovna Ce vidiš Pavla, reci mu, da sem poslušal njegov govor. Vse ni bilo razumljivo . . . nekaj je bilo celo strašno, ampak rssnično, le povej t Snel je čepico in zavil na vogalu ulice. — Pošten človek je I — je pripomnila Saša spremivši ga s smehljajočim pogledom svojih velikih oči. Materi se je zdelo, da je danes njen obraz večji in dobrohotnejši kakor po navadi. Doma sta sedli na zofo, stisnili se druga k drugi, in mati je oddahnivil si zopet začela o potovanju Saše k Pavlu. Zamišljeno privzdig-nlvši goste obrvi je dekle gledalo v daljavo z velikimi sanjavimi očmi; po njenem bledem obrazu se je razlilo mirno razmišljevanje. — Kadar dobite otroke, se preselim k vama za gospodinjo. In nič slabše nam ne bo tam kot tu . , . Delo Pavel že dobi, njegove roke so zlata vredne . . . Saša se je vprašujoče ozrla na mater in dejal*: — Ali nočete takoj za njim? Mati je vzdihnila: — Cemu naj mu bom? Le oviram ga v slučaju bega ... in tudi zadovoljen ne bi bil . . • Saša je pokimala z glavo. — Ne bi bil . . . — Poleg tega pa imam dela tukaj I — je dostavila mati z lehnim ponosom. — Da! — je zamišljeno odgovorila Saša. — To je lepo . . . Naenkrat je zatrepetala, kakor da bi vrgla težko bruno s sebe in Je dejala preprosto in potiho: — Tam ne ostane. Uide . . . — A kaj vi? . . . In otroci? . . . — Ne vem. To ie uvidiva tam. Z menoj mu ne bo treba računati, ne bom ga ovirala. On bo svoboden, jaz njegova — sodružica . , . Težko mi bo slovo od njega, vem, ampak naravno je, zato prenesem ... Ne bom ga ovirala. ne. Mati je čutila, da je Saša sposobna, da dela po besedah; zasmilila se ji je dekle. Objela Jo Je In dejala: — Draga moja, težko vam bol Saša se Je mehko nasmehnila in se stisnila k njej z vsem telesom. Njen glas je zvenel tiho, a krepko in na obrazu se je pojavila rdečica. — Dotlej je še daleč ... ali ne verjamete na žrtve . . . Vem, kaj delam, vem, kaj smem pričakovati . . . srečna bom, če mu bo dobro z menoj. Moja naloga, moja želja je, da pomnožim njegovo energijo, da mu dam toliko sreče, kolikor le morem! Močno ga ljubim ... in tudi on mene — vem! Izmenjavala si bova čuv-stva, drug drugega obogativa in se ločiva kot prijatelja, če bo treba . . . Vsa srečna se je mati zasmejala in izprego-vorila počasi: — K vama pridem . . . morda pošljejo tudi mene tja . . . In dolgo sta obe molčali, se tesno stiskali druga k drugi in premišljali o ljubenem človeku. Tiho je bilo, sladko-tožno in toplo. Potem se je pojavil Nikolaj, ves utrujen, in odlagajoč obleko dejal urno: — No, Sašenka, le brž izginite, dokler ste celi! Za menoj tekata od jutra dva vohuna, tako odkrito-skrito, da vsa stvar diši po aretaciji . .. Slutim . .. Nekaj se je zgodilo ... Da, tu je Pavlov govor, ki se natisne . . . Nesite ga Ljudmili, in jo prosite, da ga hitro napravi .. . Pavel je govoril imenitno, Nilovna! . . . Varujte se pred vohuni, Saša . . . Čakajte, skrite še te papirje . . . Dajte jih morda Ivanu Govoreč si je krepko mel premrazene roke, potem je stopil k mizi, začel naglo odpirati predale in pobirati razne papirje iz njih: ne-kaj jih je potrgal, druge je deval na stran. — Ni še dolgo, ko sem vse pospravil, a koliko se je zopet nabralo te ropotije . . . vraga! Nilovna, tudi za vas bo nemara boljše če ne prenočite doma? (Prisostvovati tej muziki je dolgočasno dovolj, pa vas lahko zapro ... a vi bodete morali hoditi naokolo s Pavlovim govorom . . . — A kaj bodo orožniki z menoj? — je dejala mati. — Morda pa ae sploh motite . . . Nikolaj je z zapestjem zastrl oči in dejal uverjeno: — Nekaj voham ... In pa Ljudmila bi lahko pomagali, a? Le izogibajte se izkušnjave... Priložnost, da pomaga pri natisku Pavlovega govora, ji je bila prijetna in je odgovorila: — Ce je tako, pa pojdem ... A bojim se ne . . . V lastno presenečenje je dejala uverjeno, a potiho: — Zdaj se ne bojim ničesar več . . . hvala Bogu! Sedaj vem že . . . To, kar je vedela, je sprožilo na njenem obrazu zadovoljen smeh. — Čudno! — ja vzkliknil Nikolaj, ne da bi Jo pogledal. — Torej, povejte mi, kje je moj kovčeg in moje perilo . . . Vse te ste vzeli v svoje roke in jaz ne razpolagam več s svojo osebno lastnino ... Na vse se pripravim, to jih neprijetno razočara . . . Saša je v peči molče sežigala kosce papirja in, ko so dogoreli, je skrbno zmešala pepel. — Saša pojdite! — je rekel Nikolaj in ji dal roko. — Na svidenje! Ne pozabite na knjige, če izide kaj novega, zanimivega . . . Na svidenje, draga sodružnica! Bodite oprez-nejša! — Mislite, da vas pripro za dolgo? — je vprašala Saša. Vrag vedi! Verjetno je, da se nekaj kuha zoper mene . . . Nilovna, ali pojdeta skupaj? Dve je težje zasledovati . . . kajne? — Pojdem! — je odgovorila mati. — Takoj se oblečcm ... — Pozorno je opazovala Nikolaja, a razen skrbi, ki je zastirala njegov navaden blag in mehak izraz v obrazu, ni opazila ničesar. (Dalj« prihodnji«.) Deklica se smehlja »p - — Napisal tirorget liarbariit Gospodična Sissy je bila sirota brez staršev in ni veljala za lepotico. Imela je samo lepe zobe, valovite plava lase in velike sinje oči. Čeprav je bila že v pet in dvajsetem letu, je ni še nikdo zasnubil; nekaj Ji Je manjkalo, menda tisto, kar moške privlačuje kakor luč ob večerih metulj*. Simpatija je kakor limanica, ki te zadrži, čeprav se je le lahno in mimogrede dotakneš. Spoštovanje je pa kakor loščilo, ki zdrsneš ob njem. Gospodična Sissy se sicer nI mogla pritoževati nad usodo. Stanovala je v čedni sobici in je imela prav sijajno služIm. Ze cela štiri leta je bila blagajni-čarka v hotelu, "Metropol is". Sredi velikega hotelskega predsob j« je wd«:ls v lični stek leni kletki Vsskdo Jo je lahko kakor registrirno "Drobiž prosim . . . tisoč il-lingov mi menjajte ... pet sto dolarjev . . . dva tisoč peaet . . Naša gospodična je knjižila, menjavala, telefonirala in žigosala. Okrog nje je bil vrvež; vse je tekalo sem in tja. Kadar je le utegnila, je prebirala kakšen poceni roman, zakaj globljega branja pač ni mogla prebaviti med delom. Mednarodni gostje so prihajali in odhajali, ne da bi bili sploh opazili, da sedi tam sredi Velikega predsobja v lepi stekleni kletki gos|HKlična Sissy. Menjavali so se dolgi sloki Angleži, bakrenorjavi Azijci, olj-čnorjavl Južni Američani in svetlordeči Vankeji. S časom se je gos|KNlična Sissy vsemu temu takv privadila, da že sama nikogar več opazila ni. niti tistih ne, ki so k njej prihajali. Videla Je samo njihove roke, prstane na ozkih ali rejenih prstih, dela*le listnice; gostje pa spet niso videli ničesar drugega blagajno in opazoval od vseh strani. majhno gumasto blszinico, na Morda Je bilo prav to krivo, katero je metala drobiž, da je ni nihčr prav ogledal, vsaj | * . Nekega dne s«* je goa|>odična tako ne. kakor bi si bila ona ic lela. Hlagajničarko je potreltovs vsakdo; goapodtčne Siasv mhč« "Račun ta sobo .12!" "Dve trabnki in škatlico egip tovikih . , ." Sissy zmotila. Vrnila je neki Američanki sto šilingov premalo. Dama je denar sprsvila v torbico, ne da bi gs bils preštela. ." Zbrane dame so se seveda o-gorčile, le ena je bila tako pri sehna. da je satirika duhovito zavrnila: "Izvolite svoj sistem preizkusiti še od sadaj: Eselhafte Be merkung ei n e s Impertlnenten l.uemmels (oslovska pripomba nesramnega bedaka)." Ali st* U naročili IWita ai Mladinski Hrt are je«, prijata-TV» Je edini dar trajne vrednosti U ga u m«! denar lahko poitj* IJa ali sorodnika ▼ domovino! U tvoje?« ?