QlS£jom
s~(/l66&CQ...
NO. 47
Ameriška Domovina
—1®-mit- mt-:7‘-HM—var— W#-one-^rKsearcnaBa—m—-?w-ta*-m.m« m.mi mili.m tin hm iMiiiwiii iihi—ii iiiwiHf *■
5iŠI®ri386Š«^^	.■'■< VŽfe ’:' — 'ift
AM€RICAN m SPIRIT FGR€i6N IM LAMGUA®€ ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh. New York, Toronto, Montreal Lethbridge Winnipeg
SlOV€NIAM
HORNIMG ^€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 23, 1976
LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII
Ronald Reagan stavi svoje upe na 9 držav
Ko nekateri vodilni repub likanci pozivajo Ronalda Reagana, nai opusti svojo kandidaturo, stav-Ija ta svoje nade na primarne volitve v 9 državah.
WASHINGTON, D.C. — Ronald Reagan je doslej dobil 53. konvenčnih delegatov, predsednik Ford pa jih ima 167. Za zmago je potrebnih 1,130 delegatov, oba kandidata republikanske stranke sta v tem pogledu torej napravila šele prve korake in do konca poti so. še možne vsakovrstne sprememb e. Prav na te računa R. Reagan, kateremu doslej ni uspelo zmagati niti pri enih primarnih volitvah.
Tisti, ki je pri volitvah dalj časa drugi, torej poraženec, začne izgubljati podporo tudi med svojimi zvestimi. To se sedaj Ronaldu Reaganu že dogaja. Pretekli teden so ga republikanski župani velikih mest in državni guvernerji pozvali, naj konča svojo kandidaturo in podpre predsednika Geralda R. Forda.
Ronald Reagan še ni voljan vreči puške v koruzo, svoje upe stavi na primarne volitve v devet državah med 1. majem in 1. junijem, ko je še pred današnjimi primarnimi volitvami v Severni Karolini priznal zmago Fordu. Pri teh volitvah bo izvoljenih 54 konvenčnih delegatov.
R. Reagan in vodja njegove volivne kampanje John P. Sears III. čutita, da; ho odločilno razdobje nastopilo s 1. majem pri primarnih volitvah v Teksasu, kjer bo izvoljenih 100 delegatov. Če bo tam uspelo zmagati Reaganu, potem lahko računa na uspeh tudi pri primarnih volitvah v Indiani, Georgiji in Alabami 4. maja. Dva dni kasneje bodo volili republikanci v državi Tennessee 43 delegatov. V Reaganovem taboru sodijo, da je to država, kjer bi mogli končati Fordove zmage.
Reagan uipa, da se bo dobro odrezal v Nebraski 11. maja in v Kentuckyju 25. maja, če mu bo preje uspelo ustvariti videz zmagovalca. Njegovi podporniki računajo na uspeh v Idaho 25. maja in v Montani 1. junija. Primarnih volitev v državah New York in Pennsylvania v a-prilu se Reagan ne bo udeležil, četudi bo pri njih izvoljenih 257 konvenčnih delegatov.
Jalna Afrika se bo umaknila iz Angole
PRETORIA, J. Af. — Vlada Južne Afrike je objavila, da bo v prihodnjih dneh umaknila svoje čete iz Angole, ki varujejo naprave oh reki Cunene, če bo angolska vlada dejansko poskrbela za varnost in delovanje teh naprav.
V Luandi niso obljubili le varnosti naprav ob reki Cunene, ampak so obljubili, da bosta od tam še dalje tekli voda in elektrika v Namibijo, ki je v upravi Južne Afrike.
Za enkrat varuje naprave ob reki Cunene od 3,000 do 4,000 južno-afriških vojakov.
Zopet nova obsodba v SFR Jugoslaviji
BEOGRAD, SFRJ. — Tukaj-nje časopisje je objavilo, da ie bil neki Radisav Gajič, ki naj bi se tekom svojega dela v Zahodni Nemčiji pridružil “Ustašem” in se nato vključil v raz-ne teroristične akcije v Jugoslaviji, obsojen pred sodiščem v Titogradu na 10 let zapora. --------------o-----
Ford in Kissinger dobila Nixonovo poročilo o potovanju na Kitajsko
NEW YORK, N.Y. — Predsednik Ford in državni tajnik Kissinger sta dobila pisano poučilo bivšega predsednika Richarda Nixona o njegovi zadnji Poti na Kitajsko in o razgovorih, 2 njenimi vodniki, je objavil časopis “Time”.
bremenski prerok
Pretežno jasno in toplejše. Najvišja temperatura okoli 55 F (13 C).
Premalo pozornosti možnosti vpliva tujine na umor J. F. Kennedyja
WASHINGTON. D.C. — O-srednja obveščevalna služba je v svoji spomenici posebni predsedniški komisiji, ki jo je vodil N. A. Rockefeller maja lani, izrazila mnenje, da Warrenova komisija, ki je preiskovala umor predsednika J. F. Kennedyja, ni sledila sledem v Moskvo in na Kubo, ki jih je napravil H. L. Oswald. Prav tako ne grožnji F. Castra o maščevanju nad Ken-nedyji.
Spomenica se postavlja na stališče, da za trditev Warreno-ve komisije, da je Oswald sam odgovoren za umor, ni pravih dokazov. Te imajo morda v Moskvi in Havani, tja pa jih komisija ni šla iskat, oziroma o njih. poizvedovat.
NA POTI PO TUJINI — Podpredsednik ZDA Nelson A. Rockefeller je odpotoval 20. marca na obisk šestih držav. Francije, Avstralije, Nove Zelandije, Malezije, Singapurja in Irana. Vrnil se bo 4. aprila.
Princesa Margareta izgublja simpatije
LONDON, Vel. Brit. — Prin-
Vprašanje radiacije v poslaništvu ZDA v Moskvi šlo v pozabo
Tihi dogovor med Moskvo in Washingtonom je o-meiil e I e k t ronsko prisluškovanje verjetno v obeh poslaništvih, ameriškem v Moskvi in sovjetskem v Washingtonu.
MOSKVA, ZSSR. - Razburjenje in zanimanje za radiacijo
Zdravnika sumijo zastrupitve bolnikov
‘Dr. X’, o katerem so pisali. da naj bi pred desetletjem zastrupil več bolnikov s strupom ‘ curare”, je bil razkrit kot 48 let stari dr. Jascalevich, priseljenec iz Argentine.
HACKENSACK, N.J. — Joseph C. Woodcock Jr., javni tožilec okraja Bergen, išče sprejem obtožbe proti dr. Mariu E. Jascalevichu, 48 let staremu priseljencu iz Argentine, zdravni-ku-kirurgu, ki naj bi bil pred 10 leti zastrupil s strupom “curare” večje število bolnikov v bolnišnici Riverdell, kjer je bil tedaj glavni kirurg.
The New York Times je o teh umorih, za katere naj bi bil odgovoren “Dr. X”, obširno poročal v letošnjem januarju, kasneje pa so o njih poročali tudi drugi časopisi, med njimi znani tednik “Time”.
Ime zdravnika je prišlo v javnost, ko je začela o obtožbi razpravljati okrajna velika porota, kateri so bili predloženi potrebni dokumenti. Dr. M. Jascalevich je odklonil vsako javno izjavo, pač pa je njegov odvetnik James E. Anderson izjavil na tiskovni konferenci, da njegov klient “nima ničesar skrivati”. Odvetnik je dejal, da je bilo z objavo preiskav petih po 10 letih izkopanih trupel ustvarjeno •ozračje “rimskega cirkusa”. |
Kemik, ki je preiskal trupla, j je izjavil, da je v štirih, ki jih | je doslej preiskal, našel sledi
SEN. GALE W. McGEE OBSODIL POŠTO RADI OMEJEVANJA SLUŽBE
Načelnik poštnega odbora v Senatu je pozval na zaslišanje glavnega poštarja, ker se ne strinja z njegovimi načrti in predlogi za omejitev noštne službe. — Kje je vzrok naraščajočega poštnega primanjkljaja.	-----------

WASHINGTON, D.C. — Sen. 3 bilijone dolarjev, on le po-Gale W. McGee, načelnik pošt- ' udar.ia- ha na način, ki ga na-nega odbora v Senatu, je napa- Vala §lavni Poštar’ te^a ni m0'
del in zavrnil program omejevanja stroškov in postrežbe, ki ga zadnje čase oznanja glavni •]iti dostavo Poste’ ne da bi Pre
goče doseči. Senator dvomi, da ima poštna uprava pravico ome-
poštni mojster Benjamin F. Bailar. Za prihodnji ponedeljek je povabil Bailar j a in njegove
je to odobril Kongres.
Previsoke plače!
Ko pritožbe nad postno službo
glavne pomočnike “kot edine na splošno rastejo in so vedno priče” na tajno zasedanje svoje- glasnejše, trdijo poznavalci raz-ga senatnega odbora, kjer bodo mer, da je glavni vzrok težav v pojasnjevali in obrazložili svoje previsokih plačah poštnega u-izjave in predloge zadnjih ted- službenstva. Te so v zadnjih le-nov.	tih porastle za 50' v več, kot pla-
Sen. McGee je proti omejitvi če ostalega uslužbenstva zvezne poštne službe, o kateri je govo- vlade. Tako na primer zasluži ril v zadnjih tednih glavni po- sedaj dostavljalec pošte letno
štar Benjamin F. Bailar.
$14,044 in še $1,945 robnih do-
“Jaz sem proti očitnemu po- datkov, skupno torej $15,989. skusu glavnega poštarja iti mi- Poštni mojster na deželi, ki ima mo Kongresa kot ustavnega or- morda komaj za par ur dela na gana, ki odreja politiko, je de- dan> dobi letno $17,004. Pred-jal sen. McGee pretekli teden v delavec dobi letno z robnimi ko-govoru v Senatu. Četudi je bil Nstad $19,164. glavni poštar pred nekaj tedni Leta 1970 je poštna uprava, ki pred senatnim poštnim odbo- le bila tedaj še del zvezne upra-rom, ga je sedaj sen. McGee ve> plačala za uslužbence na ra-pozval ponovno pred odbor. čun plač $6.46 bilijonov dolar-Omejitev .poštne službe ^ev' bi postno osobje dobilo
v poslopju poslaništva ZDA, ki strupa “curare”. Ta strup upo-je bilo nekaj tednov v ospredju. ! rahljajo nekatera indijanska česa Margareta, sestra kraljice j je začelo prehajati v pozabo, plemena za svoje puščice. Strup Elizabete, je uživala na splošno j ko sta obe strani povedali svoje l6 izredno močan in ohromi v v britanski javnosti dosti sim-| mnenje in se na tihem dogovo- Par minutah dihalne organe, če-patij. Sedaj, ko je dvor objavil, j rili za nek kompromis, da sta se z možem lordom! ZDA so baje odstranile neke Snowdonom razšla in bosta ži- j posebne elektronske naprave, s vela vsak za sebe, so se oglasili i katerimi so mogle prisluškovati kritiki.	| razgovorom kremeljskih vodni-
Tako je list Sunday Mirror i kov, ZSSR pa je omejila svoje
mur sledi neizogibna smrt.
-----o----
Stroški za olimpiado v Montrealu rastejo
QUEBEC CITY, Kan. — Kvi-
zadnjo nedeljo Margareto ob-j‘obsevanje’ elektronskih naprav beški finančni minister Ray-
dolžil, da ne “dela dovolj” za na vrhu poslopja poslaništva svojih $70,000 letne plače in da i ZDA.
bi bil čas, da se bolj posveti | V ameriškem poslaništvu so svojim uradnim opravkom. “V j dejali, da se doslej zaradi ne-bistvu mora Margareta jasno [ varnosti radiacije še ni nihče pokazati vsakomur, da je pri- j prijavil, da hoče iz Moskve, pravljena obrniti hrbet lahko- i Poslanik Stoessel, o katerem miselni in neodgovorni družbi, so trdili, da trpi na posledicah ki jo je tako dolgo privlačeva- : radiacije, je redno v svojem lila,” je zapisal Sunday Mirror. radu.
mond Garneau je dejal, da kažejo zadnje številke, da bo primanjkljaj olimpijskih iger v Montrealu letošnji julij presegel bilijon dolarjev.
Stroški so doslej dosegli 1.38 bilijona dolarjev in še vedno rastejo. Minister je dejal, da je treba iskati nove možnosti varčevanja.
je zadeva Kongresa
Senator smatra za malenkost napoved poštnega mojstra, da bo prihranil 2 milijona dolarjev z zaprtjem 186 malih poštnih uradov na podeželju ZDA. Opozoril je posebej na to, da predvideva pošta 14.2 bilijonov dolarjev samo za plače poštnim u-službencem. Upravitelji poštne službe vidijo v sedanjih omejitvah le predhodnika omejitve poštne službe na splošno. Sedaj so ustavili večkratno dostavo pošte v velikih mestih, kjer ja ta še obstojala, v načrtu pa imajo tudi ustavitev vsake dostave pošte ob sobotah in baje tudi “posebno dostavo”.
Da se mora poštna uprava pobrigati za omejitev svojih izdatkov, tega sen. McGee ne zanika, posebno še, ker je možno, da bo primanjkljaj do konca sedanjega finančnega leta narastel na
CLEVELAND IN OHIO NISTA KRIVA DEJANSKE SEGREGACIJE SOL
Šolski predstavniki Clevelanda in države Ohio so skušali zveznemu sodniku Franku J. Battisti pretekli Tetek ob zaključku sodne razprave, ki jo je sprožila tožba NAA-CP proti šolskemu ■ odboru Clevelanda in države Ohio, češ da sta odgovorna za dejansko segregacijo šol v Clevelandu, te očitke zavrniti.
Zastopnik šolskega odbora Clevelanda odvetnik Charles F. Clarke je trdil, da šolski odbor ni ne odgovoren in ne kriv za dejansko segregacijo dela šol v Clevelandu, ker je do te prišlo na temelju naselitve prebivalstva.
Zastopnik državnega šolskega oddelka Mark O’Neill, je dejal, da ta ne more biti kriv za segregacijo, katere vzrok je v naselitvi belega in črnega prebivalstva na področju Clevelanda. Po njegovem državni šolski oddelek ni dolžan nastopiti proti taki dejanski segregaciji šol.
Da ni nobene razlike med segregacijo šolstva, pa naj je nastala iz karšnihkoli razlogov, tako stališče je doslej sprejel samo eden od sodnikov Vrhovnega sodišča, je u-gotovil Charles F. Clarke. On je trdil, da so zastopniki šolskega odbora Clevelanda dokazali neutemeljenost trditev, da naj bi določitev meja šolskih okrožij in krajev gradnje novih šol kazali nagibanje k segregaciji.
Pravni zastopnik clevelandskega šolskega odbora je razpravljal s sodpikom Battisti-jem o zgodovinski odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA leta 1954, ki je končal “ločene in enake šole” kot neustavne in prepovedal vsako pravno rasno segregacijo v šolah. Ta odločitev je bila omejena na pravno stran, ni pa proglasila za protizakonite tudi šole, ki so imele črho ali pretežno belo večino na temelju naselitve prebivalstva.
Charles F. Clarke je posebej opozoril sodnika, da niso ne črni starši ne črni šolarji in ne črni učitelji nastopih proti sedanjemu stanju v šolah Clevelanda. Edina priča, ki je jo tožitelj NAACP predložil, je bila neka bivša učenka, ki je trdila, da je bila od neke učiteljice zapostavljena zaradi rase, pa še ta je izjavila, da se ne spomni imena te učiteljice. “NAACP skuša reči, da zaradi ene izmed 6000 učnih moči pade senca na celoten šolski sistem,” je dejal Clarke.
O’Neill, zastopnik državnega šolskega oddelka Ohia, je opozoril na odločbo državnega glavnega pravdnika, ki zahteva od državnega šolskega oddelka zadržanje državne šolske podpore šolskim o-krajem, ki so krivi segregacije. Poudaril je, da država ni imela nikdar vzroka v tem pogledu nastopiti v Clevelandu, ker ta ni bil nikdar
kriv namerne segregacije šol. To je dognalo tudi zvezno sodišče v Cincinnatiju 1. 1964, ko je izjavilo, da šolski odbor Clevelanda ni kriv obstoja čisto belih šol v Clevelandu. Tudi zvezne oblasti niso nikdar krivile Clevelanda odgovornosti za šolsko segregacijo.
Zvezni sodnik Frank J. Battisti bo celotno vprašanje proučil in verjetno enkrat v pozni pomladi ali zgodnjem poletju izrekel svojo sodbo. NAACP zahteva prevažan j e šolarjev v celotnem okraju Cuyahoga kot sredstvo za odstranitev šolske segregacije v mestu Clevelandu. Predsednik clevelandskega šolskega odbora črnec Arnold Pinkney se je izjavil proti prevažanju šolarjev samo v Clevelandu, ker bi to privedlo do povečanega bega prebivalstva iz Clevelanda, ki je že tako v zadnjih ducat letih izgubil nad 100,000 prebivalcev.
povišanje plač za 40 L tekom zadnjih pet let, kot so ga ostali zvezni uslužbenci, bi znašali ti izdatki zdaj nekako 9 bilijonov dolarjev. Ker so dobili poštarji povišanje za skupno nekako 60' v, so izdatki za njihove plače porastli v taki meri, da jih tudi povišana poštnina ne krije več. Visoka poštnina je povzročila padanje količine pošte in s tem tudi padanje poštnih dohodkov. Kot pri vsem drugem se je tudi tu pokazalo, da je mogoče ceno nekega blaga ali službe gnati navzgor samo do neke določene meje.
iz Clevelanda in okolice
Druga obletnica—
Jutri ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Mary Ivanšek ob drugi obletnici njene smrti.
Balincarske tekme—
Prihodnjo soboto in nedeljo, 27. in 28. marca ob enih popoldne bodo v Slovenskem domu na Waterloo Road balincarske tekme. Je še čas za prijavo. Prijatelji tega veselega športa vabljeni k sodelovanju!
Tajnica sporoča—
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162- KSKJ sporoča, da bo pobirala asesment v četrtek od pol šestih do pol osmih zvečer v dvorani pod cerkvijo sv. Vida.
Asesment—
Prihodnji četrtek je 25. dan v mesecu, ko večina naših društvenih tajnikov in tajnic pobira asesment. Vsak društvenik in društvenica naj se prizadeva, da ima v redu svoje društvene stvari.
Cancer Society prosi—
American Cancer Society Cuyahoga okraja nujno potrebuje stare rjuhe za obveze rakastih bolnikov. Sedanja zaloga takiR obvez je zelo izčrpana. Lepo prosi posameznike in podjetja, da bi jih darovali in oddali v Lakewood podružnici na 12007 Detroit Avenue ali v East Cleveland podružnici na 16502 Euclid Avenue. Pridejo pa jih tudi iskat, če pokličete 241-1177.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Zvezna
/
trgovinska komisija je obdolžila General Motors monopolnega nadzora nad nadomestnimi deli za poškodovane avte. Objavila je, da se bo prizadevala ta monopol, ki je v glavni meri odgovoren za visoke cene nadomestnih delov, končati.
DALLAS, Tex. — Državni tajnik H. Kissinger je včeraj v govoru tu svaril Kubo pred novim vmešavanjem v druge države, tudi pred nastopom proti belim režimom v Rodeziji in Južni Afriki, že preje je Kissinger povedal Moskvi, da sedanji odnosi ZDA do ZSSR ne bodo prenesli “nobene nove Angole”.
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče je odločilo, da imajo mesta pravico zahtevati, da njihovi uslužbenci živijo v njih.
BEJRUT, Lih. — Seja vlade pod vodstvom predsednika Franjieha je sklenila sklicati parlament na zasedanje v četrtek, da bi pripravil možnost za odstop predsednika Franjieha in izvolitev novega. Možnost sporazuma, ki naj konča državljansko vojno, ki je znova zadivjala z vso srditostjo, je dana, če se jo bodo holete le vse stranke poslu-žiti.
Radio Kanada vodi “mrzlo vojno” proti ZSSR?
MOSKVA, ZSSR. — Glasilo sovjetskih delavskih unij Trud je obdolžil Radio Kanada, da v svojih ruskih in ukrajinskih oddajah “vodi mrzlo vojno” proti Sovjetski zvezi v nasprotju z določili Evropske varnostne konference, podpisanimi lani v avgustu v Helsinkih.
NEW YORK, N.Y. — Varnostni svet je včeraj razpravljal o položaju na zahodni obali Jordana v navzočnosti zastopnikov Palestincev in Izraela, ki so se včeraj prvič srečali v Varnostnem svetu. Izrael je doslej seje Varnostnega sveta ZN, na katerih so bili navzoči zastopniki palestinskih Arabcev, bojkotiral.
LONDON, Vel. Brit, — Britanija je pripravljena posredovati v Rodeziji, če vlada te pristane na postopno predajo oblasti črni večini v teku dveh let.
BUENOS AIRES, Arg. — Vse kaže, da se oborožene sile pripravljajo na prevzem oblasti in odstavitev predsednice Izabele Peron. Ta je včeraj sklicala vlado na izredno sejo, da bi preprečila nastop vojakov.
WASHINGTON, D C.— Sargent Shriver je včeraj objavil, da je opustil svoj napor za dosego demokratske predsedniške kandidature.
ASPEN, Colo. — Pevka in igralka Claudine Longet je bila včeraj tu pred sodiščem v zvezi z ustrelitvijo bivšega svetovnega smučarskega prvaka Vladimirja Sabicha, s katerim je zadnje leto skupaj živela.
Mmišm 'Domrnim
mmm «/ic-^x-«ToTiT

6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
523.00 na leto; 511-50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec*
*	Kanada in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec*
Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBŠCRIPTION^RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 month*
Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 month*
Friday Edition $7.00 for ohe year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 47 Tuesday, March 23, 1976
Treba je ohraniti mirno presojo
i.
Zopet smo v letu predsedniških volitev, ko je obi čaj, da lete očitki, utemeljeni in še večkrat neutemeljeni, na vse strani. Prenekateri naši poročevalci na radiu, televiziji in časopisju so nagnjeni k senzacionalizmu in k pretiravanju v prepričanju, da bodo na ta način lažje in uspešnejše pritegnili poslušalce, oziroma čitatelje.
Zadnje tedne je v ospredja razprava o ZDA in njihovem položaju v svetu. Vse govori in piše o tem, kako so ZDA izgubile svoj vpliv in težo v mednarodni politiki, ker jim po vietnamski vojni manjka odločnosti in volje dosledno in trdno braniti koristi svobode in svoje lastne pred Sovjetsko zvezo, ki uporabi vsako priložnost za uveljavljanje svojega vpliva in moči v delih sveta, kjer je doslej prevladoval zahodni vpliv.
V zvezi s tem nas stalno opozarjajo na prevlado sovjetskega vpliva v afriški Angoli, na utrditev sovjetskega vpliva v Gvineji-Bisau, v Somaliji in v zadnjih dneh v Mozambiku. Sovjetski vpliv je začel siliti že na samo Zahodno poluto, kjer je kubanski Castro postal zopet zelo razgiban in delaven. Tako naj bi se pogodil z Jamaico o vežbanju njenih policijskih sil in pripravljal upore v državah Srednje in Južne Amerike.
Liberalni krogi, ki prevladujejo v plasti izobražencev v naši deželi, poudarjajo stalno, naj bodo ZDA zadržane, naj popuščajo, naj iščejo mirno sožitje, katerega uradno proglaša za svojo mednarodno politiko Sovjetska zveza še od časa Nikite Hruščeva.
Tako politiko ZDA dejansko vodijo že dolgo. Pokojni predsednik John F. Kennedy je bil zadnji, ki je izjavljal, da bodo ZDA uporabile vse svoje sile za o-hranitev in obrambo svobode, da jim za to ne bo žal ne gmotnih sredstev, ne znoja in ne krvi. To je bilo v času, ko se še nismo globje vmešali v Indokino. Predsednik L. B. Johnson je v volivnem boju 1964 odklanjal poseg v Indokino, pa se dejansko istočasno pripravljal nanj.
Nesrečno vodenje vojne v Indokini, kjer so imeli glavno besedo politiki namesto vojakov, je rodilo odpor, ki so ga levičarji in njihovi podporniki odlično u-porabili. Z obsežno kampanjo so zlomili v javnosti ZDA voljo do nadaljnjega odločnega odpora komunističnemu osvajanju. Predsednik Nixon je to spoznal in skušal vojno v Indokini končati čim preje s pomiritvijo z Moskvo in Pekingom. Uspelo mu je le delno, kajti v Parizu sklenjeni konec bojevanja je bil vreden le toliko, kolikor so stale za njim trdne in odločne ZDA.
Verjetno sta Nixon in Kissinger vedela, da take odločnosti in volje manjka, pa ?ta le upala, da bo mogoče vsaj nekaj let ohraniti položaj, kot ga je pariški sporazum ustvaril. Watergate je uničil vpliv in ugled R. Nixona v domači javnosti ter ga stvarno popolnoma ohromil. Njegov odstop je bila le nujna posledica tega spoznanja.
Novi predsednik G. R. Ford je bil očitno preslab za kakršenkoli odlopen nastop v mednarodni politiki. V Moskvi in v Hanoiu so to hitro spoznali in začeli pripravljati pohod na jug v Indokini kljub pariški pogodbi. Njihov račun se je izkazal za pravilnega, ko je Kongres ZDA odklonil nadaljno podporo Kambodži in Južnemu Vietnamu.
v Polom v Indokini je povečal neodločnost in malodušnost v ZDA in povečal pogum v Moskvi. Ta je začela tipati na vseh koncih in krajih, kje bi bilo mogoče Zahod oslabiti in ustvariti nove lastne postojanke. V vojne sitih ZDA so liberalni krogi pozivali k zmanjšanju oboroženih sil, ker so bili odločeni ZDA zadržati pred vsakim novim oboroženim posegom v kakršni in katerikoli mednarodni spor.
Ko so ZDA zmanjševale svoje obrožene sile, so jih Sovjetska zveza in njeni sateliti krepili in izgrajevali. Sedaj slišimo tako z desne kot z leve trditve, da so ZDA prenehale biti prva vojaška sila na svetu ali so vsaj na tem, da to vsak čas prenehajo biti, ker jih Sovjetska zveza prehiteva na vseh področjih.
Ta opozorila so začela ljudi buditi iz mrtvila. Tisti, ki kaj mislijo, so se začeli oglašati, da ZDA ne smejo zaostati, da ne smejo nikomur prepustiti svojega prvega mesta, ker bi to postalo skrajno nevarno^ ne le za ^svobodo drugod po svetu, ampak na 'kraju tudi za našo lastno. To je zdrav pojav, ljudje spoznavajo staro resnico, da more živeti v miru samo tisti, ki je močan, ki je trden in o katerem vsi vedo, da bo svojo moč uporabil proti vsakemu motilcu svojega miru in varnosti.
aJJlJllSKA DOMOVINA, MARCH 23, 1976
Če hočemo stvarno presoditi moč nasprotnika, se moramo znebiti vseh predsodkov. Truditi se moramo za čim boljše in čim zanesljivejše podatke o njem, o njegovem vodstvu in ciljih, pa tudi o odločnosti in volji do tveganja.
(Še pride)

BESEDA IZ NARODA


izpod mm sv, štefama m okolioe
Chicago, 111. - (LXXXXVIX.) — Ni kazalo drugega, kakor da se selim. Stanovanje, dosti veliko, sem našel v slovenski naselbini. Tukaj sem z delom nadaljeval. Dobil sem v pomoč “konzorcij”. Denem ga pod narekovaj. Nisem si vedel z njim kaj začeti. Od začetka smo se sestajali v nekem hotelu v mestu, kjer so stanovali nekateri člani “konzorcija”. Dr. Faleža in Humarja ni bilo več. Falež je odšel v Italijo. Ob slovesu mi je rekel:	“Izdaj nekaj številk. Če
vidiš, da ne bo šlo, pa pusti.” Toda tukaj se je mož uštel. Sem svojevrstna trma, ki zlepa ne popusti. Pozneje smo imeli sestanke “konzorcija” na mojem stanovanju. “Konzorcij” je hotel popravljati vse, celo članke dr. C. Žabota. Uprl sem se. Tiskali so Hrvati, nevešči slovenščine. Bilo je polno tiskovnih napak. Pri korekturi sem popravil, toda stavec je zagodel po svoje. “Kakšna korektura,” me je pri seji vsekal neki učeni profesor. Nisem mogel biti vedno v tiskarni. Enkrat sem potožil, da so težave, za vse sem sam ... Spet odgovor od druge pametne glave: “Ah, kaj, ljudje ti pošljejo dopise, neseš v tiskarno, tam ti natisnejo, nato razpošlješ, to je vse . . .” Večkrat so zahtevali nemogoče stvari. Spoznal sem, da ti ljudje, dasi učeni, ne razumejo prav nič o izdajanju lista, čeprav je bil samo mesečnik. Imel sem vedno kak obisk. Hišna gospodinja je enkrat rekla:	“Komaj
ste prišli sem, že imate toliko o-biskov.” Da mi je zagrenila bivanje, je večkrat privlekla od kod psa. ki se je izgubil na cesti in ga zaprla v shrambo tik mojega stanovanja. Pes je vso;
van rešil sin Frank, star 11 let. Rešil se je iz avta in kričal na pomoč. Ko je številna množica Slovencev hodila kropit umrli žrtvi nesreče, se je skoraj vsakemu stisnilo pri srcu in težko je krotil solze, ko je gledal poleg mrtvega očeta tudi majhno mrtvo Irenko, belo oblečeno in s prvoobajilnim vencem na glavi. številni venci, skoraj vsi s slovenskimi napisi, eden tudi s slovensko zastavo, so pričali o tem, kako spoštovana je družina Franka Čandir. Pred dobrim letom se je družina preselila iz slovenskega okolja v Niles, da bi oče imel bližje do tovarne, v kateri dela. Govoril sem s člani družine, pa tudi s člani družine ubite Marije Čandir. Kako lepo ti otroci govorijo slovensko, kako vljudni so. Sina Adolfa Čandir, ki je izgubil mater pred nedavnim, sem vprašal: “Kako, da tako lepo vsi govorite slovensko?” Povedal mi je: “Pri nas doma govorimo samo slovensko. In slovenski jezik je jezik moje matere in očeta, zakaj bi se ga sramovali.” Zamislil sem se in primerjal nekatere naše novo-naseljenske družine. Pogreb je bil v petek. Čakali so, da prideta tudi oče in mati iz Slovenije. Pokojni Frank zapušča ženo Dorothy, 14-letno hčerko Dorothy in 11-letnega sina Franka. Poleg tega tudi dva brata: A-dolfa in Romana z družinami, v starem kraju pa očeta in mater, ki sta prišla na pogreb, in še nekaj sorodnikov. Pogreb je bil v petek, 12. marca. Cerkev sv. Štefana je bila skoraj premajhna. V velikem številu so prišli učenci kat. farne šole v Nilesu s sestrami. Tudi oba dušna pastirja. Mašo Vstajenja je opravil ob somaševanju p. dr. Vendelina
noč tulil in lajal. Zenska je bila Rupnik p. Tomaž, ki je imel le-članica “Društva ljubiteljev ži- P° pridigo, slovensko, nato pa vali”. Za Božič mi je poslala še angleško. Naj blagi France in karto, na kateri je bil naslikan angelček Irenka počivata v mi-— pes. .. Ne, tukaj ne bom o- ru božjem. Žalujočim iskreno stal. Ker sem prišel do prepri- sožalje!
Čanja, da s “konzorcijem
ne
bom mogel izhajati, in ker so I F sredo, 10. marca, smo polo-vedno bolj letela polena pod no-j žili k večnemu počitku 88 let ge od onih, ki bi morali idejo !staro Frances Gregorich. Umrla podpirati, sem sklenil odstopiti. J6 v Domu presv. Srca za stare Naj gospodje, ki se tako pona- 'ljudi po dolgem hiranju in bosa jo z izobrazbo, pokažejo, kaj
lehanju. Preje je živela na 22nd Pl. Bog jo je rešil trpljenja. Pokojna Gregorich je bila v svojem življenju zelo delavna. Z možem Gregorjem sta bila stebra farne cerkve sv. Štefana in sta tudi razumela tegobe slovenskih naseljencev, ki so prišli sem v Chicago. Mož Gregor je bil dolgo let predsednik društva KSKJ Marijinega čistega spo-list	izhaja	že	26 let,	spretno vo- Imetja, žena Frances je bila taj-
di krmilo.	j niča vse dotlej,	dokler se dru-
(Daljč sledi)	jštvo ni združilo	z društvom Sv.
*	j Ane. Ko je mož	Gregor umrl in
Izgleda v zadnjem času, da je se ji je zdravje vedno bolj slab-nam Slovencem usojeno hoditi šalo, je živela v Domu za stare skoraj tedensko na slovenske ljudi. Kljub temu, da ni imela pogrebe. Skoraj sami mladi, kaj prida denarja, je še vedno
znajo. Na seji v februarju 1954 sem podal ostavko. Menda so je bili kar veseli. Uredništvo je prevzel bivši orožniški podpolkovnik g. Stanko Palčič, upravo pa V. G. Izdali so samo dve številki, aprila 1954 se je mesečnik “SD” preselil v Kanado. Hvala Bogu. In pa dr. Čuježu ter Vladimirju Mauku, ki še danes, ko
ljudje nas zapuščajo. Poročali smo že o dveh prav žalostnih pogrebih: Mrs. Stanke Bence in Marije Čandir. Zadnjo nedeljo, 7. marca, je Čandirjevo družino spet zadela nova tragedija. Brat moža umorjene Marije Čandir, Frank Čandir se je z dvema o-trokoma peljal po Damen Ave. Na mostu je prišlo do nesreče. Kako, nihče ne ne. Pravijo, da je voznik izgubil kontrolo nad vozilom. Zavozil je v ograjo mosta in avto s tremi potniki je padel 40 čevljev v globino. Voznik Frank Čandir, star 37 let, in njegova hčerka Irenka, stara 10 let, sta bila na mestu mrtva. Po čudežu se j c skoraj nepoškodc -
podprla farno cerkev in tudi za misijone je rada kaj dala. Bila je članica Oltarnega društva in društva Sv. Ane KSKJ. Zapušča Franka Petricha, Antona in Jakoba Petricha, katerim je bila teta, in še več sorodnikov. Naj počiva v miru!
*
Slovenski križev pot vsak petek v postu je vedno posebno duhovno doživetje. Na prvi petek v marcu je bila udeležba naravnost krasna. Pripomogli so tudi pevci, ki so prišli k vaji za Veliko noč. Slovenci, vztrajajmo!
Cardiss Collins je bila preko božičnih praznikov z drugimi kongresniki na Kitajskem. V poročilu, ki ga je izdala, pravi, da morajo študentje namesto na počitnice iti na delo na farme in v tovarne, da se seznanijo z življenjem delavca. Kaj bi rekli naši študentje v Ameriki, ki včasih ne vedo, kaj početi od dolgega časa, če bi jim oblasti ukazale take “počitnice”? Škodilo bi gotovo ne . ..
Ženske farnega Oltarnega društva so imele v nedeljo, 7. marca, v veliki farni dvorani ta-kozvani Bunco Party. Dvorana je bila polna, veliko dobitkov, gotovo bo tudi fara dobila velik del čistega dobička. Naš župnik p. Tomaž pravi, da naše orgle “kašljajo”. Članice bodo gotovo skuhale kak, čajček v obliki podpore, da se bolezen pred Veliko nočjo ozdravi.
Upam, da bom lahko drugič kaj bolj veselega napisal. Lepo vse skupaj pozdravlja
“Toti Štajerc”
šlaiišoam Oltarnega dnsšfua pri iarip ¥si§fe§vzeti
CLEVELAND, O. — Drage sosestre članice Oltarnega društva Marije Vnebovzete. zopet se obračamo na vas za pomoč. Kakor veste, bomo imele prodajo peciva od 27.-28. marca. Upamo, da nam boste tudi sedaj pomagale, kakor ste v preteklosti. Ker smo obljubile našemu dobremu župniku č. g. V. Tomcu kar lepo vsoto za cerkev kot “velikonočno darilo”, bo treba kar precej speči.
Lahko pomagate s tem, da doma spečete in prinesete v šolsko dvorano, alfi če je katera, da bi lahko. prišla p omagat našim pridnim ženskam pekaricam. Te se trudijo in težko delajo; treba je precej moči in volje, da se naredi okoli 2000 krofov. Če bi katera hotela priti pomagat, naj pokliče predsednico Pavlo Adamič, tel. 481-8263, da vam bo povedala kdaj priti.
Te pridne ženske začnejo, že ob 6. uri zjutraj v soboto ali pa že v petek popoldan. V postnem času smo, ko se moramo malo; žrtvovati za dobro delo, saj gre le za dobrobit naše lepe cerkve. Stari rek pravi: “Položi mal dar Bogu na oltar”, upam, da ne bo ta prošnja ostala samo na pa-Pirj u.
Še eno prošnjo imamo. Kakor veste, vsako leto za Veliko noč dobre ženske pridejo čistit' cerkev. Tudi to delo vrše že dolgo iste osebe; prav bi bilo, da bi prišle kake bolj mlade, če ne za cel dan, pa vsaj za par ur. Čistile bomo 6. aprila po sv. maši zjutraj.
Prosim vse ženske in dekleta, ki niste še članice našega društva, da pristopite k nam. Čim več nas bo, bolj bomo močne. Vsako prve nedeljo v mesecu imamo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši. Pridite v sprednje klopi in pripnite si svetinjico in s ponosom se kažite, da ste ZVESTE ČLANICE Oltarnega društva fare Marije Vnebovze-ie!
Želim vsem vesele in blagoslova polne velikonočne praznike, enako tudi vsemu osebju pri Ameriški Domovini in obilo uspeha v bodočnosti! Naj bi še dolgo izhajal ta naš lepi in koristni slovenski časopis! Hvala za vse usluge!
S sestrskim pozdravom
Rose Bavec, taj.
isseia stavenskim it!čilim m fantom
Češnjicah v Selški dolini, pred vojno je živela z možem v Prim-skovem pri Kranju. O Božiču leta 1945 je bila izgnana iz Slovenije; tako je postal praznik miru prva postaja na trnjevi poti, ki jo je vsak izmed nas prehodil iskaje novih domovin s težo starega kraja v srcu. Mau-serjevi so odšli v Ameriko, živeli so v Ridgewoodu v lastnem domu. Družina je pridno pomagala pri slovenskem delu v cer-, kvi in po društvih, hčerka Marija je igrala na našem odru. Poleg poklicnega dela je gospa Julija tudi slikala; bila je samouk in njene podobe krasijo mnoge slovenske domove. Ko sem jih pred nekaj leti v tej gostoljubni slovenski hiši prvič videl, nisem mogel verjeti, da je ostal ta božji dar tako dolgo skrit.
Ob teih obalah Združenih držav smo slovenski rojaki kot ena družina:	od Connecticuta,
mimo New Yorka, New Jersey-ja do Washingtona. Zato je | smrt med nami smrt v vseh na-
CLEVELAND, O. — Slovenski možje in fantje od fare sv.
Vida kakor tudi od drugod, bodo. imeli prihodnjo nedeljo, 28. t. m., popoldne priložnost, da se skupno duhovno pripravijo na najpomembnejši praznik naše vere, na veliki praznik Gospodovega .Vstajenja, ki je pred nami. To duhovno pripravo bo vodil č. g. Jožef Božnar. Začela se bo ob dveh popoldne; zaključila pa s sv. mašo ob štirih. Vse može in fante prosimo, naj pridejo že nekaj pred drugo uro v cerkev, da se za obnovo po svoji moči kar se da notranje tudi sami pripravijo. Zasedejo pa naj tokrat prve klopi.	✓
Po govoru bo priložnost za veiikončno Spoved. Kdor le more, naj. jo že tokrat opravi. Dobro pa jo bo opravil, če se bo na njo resno pripravil. Ves ta teden za to še posebej prosimo Boga za -to veliko milost!
Vsak človek v svojem življe- 1 ših domovih. Taki trenutki nas nju greši. Naš greh je posledica vedno znova zbližajo, ob njih pa izvirnega greha. Prvi človek je ne štejemo le vrstnikov, ampak razžalil Boga, svojega .Stvarni-! tudi vrste tistih, katerim bomo ka, ker ni ubogal njegove zapo- | zaupali našo dediščino, s katero vedi. Bog pa je neskončna lju- j smo prišli v to zemljo. V Cirilo-bezen. Ni zavrgel človeka. Na]vi hiši v Washingtonu, kjer so
zemljo je poslal svojega Sina, da bi ga poučil, da ga reši za večno življenje.
Naši duhovniki so Jezusovi namestniki. Oni nadaljujejo Jezusovo poslanstvo med nami z oznanjanjem božjega nauka, z opravljanjem sv. daritve, s podeljevanjem sv. zakramentov, med temi tudi zakramenta sv. pokore itd. Molimo zato ves ta teden tudi za vidovskega kaplana č. g. Jožeta Božnar j a, ki bo vodil nedeljsko duhovno obnovo za nas clevelandske može in fante! Naj bi bila ta duhovna obnova slovenskih mož in fantov še prav poseben dan velikih božjih milosti zanje, za vidov-sko župnijo in za vso ameriško slovensko verno skupnost!
Janez Sever
ili pogreks Julijeve iaiisirfeve
NEW YORK, N.Y. — V četrtek, 11. marca, je umrla V Washingtonu, D.C., newyorška' rojakinja gospa Julija Mauser. V našem času in svetu, ko gre vse hitro v pozabo in ko nam večna novotarija vsak trenutek jemlje mir, se le prevečkrat šele takrat zavedamo, kaj smo za vselej izgubili, ko spremljamo mrtve k zadnjim počitkom. V ponedeljek smo v Washingtonu vželi slovo od skromne in dobre Julije Mauser, žene našega newyorskega rojaka Leona in matere gospe Marije Mejačeve iz Washingtona.
Gospa Julija je bila rojena v
Mauser j evi živeli zadnji čas, je lepo preskrbljeno. In morda je gospa Julija s to mislijo v srcu lažje umrla. Pokopali smo jo pri Sv. Janezu Evangelistu v Sii-versp ringu, ob naj starejši farni cerkvi v Združenih državah. In ob tej cerkvici, na pokopališču, ki leži okoli nje, kot po slovenskih vaseh, in na bregu, s katerega se vidi do Cirilove hiše, bo gospej Juliji počivati lažje.
Sv. mašo sta darovala župnik msgr. Louis Albert in rev. dr. Franc Blatnik. Od pokojnice se je s toplimi besedami poslovil dr. Blatnik, ki je na predvečer z washingtonskimi Slovenci molil rožni venec v pokopaliških Žalah.
i Na pogreb so prišli zastopniki KSK Jednote, društva Bishop Baraga, Ženske zveze in Lige. Med drugimi so bili na pokopališču iz okolice: prof. Sani Bohince, Bogomir Chokel z gospo, ravnatelj Bill Lavrich, dr. Valentin Zarnik, dr. Ciril žebot z gospo, od slovenske sekcije Glasa Amerike gospa Justina Laipomikova, Konrad Mejač in Stane Šušteršič, iz New Yorka: gospa Tončka Babnikova, gospa Marija Sturmova, Helka Puceva, Karel Klezin, Simon Kregar in Tone Osovnik, iz New Jer-seyja družina inženirja Janeza Puca in iz Connecticuta Armin Kurbus.
Po pogrebu smo bili gostje pri dr. Cirilu Mejaču in ob spominih preživeli lep popoldan v tej prebujajoči se pomladi.
Delimo žalost z gospodom Leonom in družino Cirila Mejača!
Simon Kregar
Sporne jedrsfe elektrarne
Naša črna
Večina v javnih umobolnicah
WASHINGTON, D.C. — Le okoli 4% vseh duševno bolnih v naši deželi je v privatnih zdrav-tvenih ustanovah, vsi ostali so v kongresnica Mrs. javnih.
Ameriški ekologi opozarjajo javnost, da 56 jedrskih central v ZDA ni dovolj zavarovanih za primer nuklearnih nesreč. Strokovnjaki predvidevajo, da so takšne nesreče možne, in neka-' teri med njimi so zato odstopili i s svojih funkcij.
Edina J. E. v zvezni državi1 Vermont je prenehala obratovati, ker so'vsi trije vodilni inženirji te družbe odstopili. Z računalniško simulacijo so ugotovili, da obstoječi sistem zavarovanja ne more preprečiti nesreče. Odstopil je tudi projektant jedrske centrale v državi New York.
Opozorila te vrste so se začela množiti z vseh strani, pred-sem od strokovnjakov za jedrsko energijo. Prof. Kendall, jedrski fizik na tehnološkem j institutu v Massachusettsu ; (MIT), resno opozarja, da lah-l ko pride do katastrofe never j et- ; nih razsežnosti, v kateri bi smrt : doletela več kot 55,000 ljudi, ki žive v premeru 40 km okoli ver- :
montske jedrske centrale, medtem ko bi bolezni zaradi seva-nja, uničenja tkiva, onesnaženja in drugih posledic ogrozile prebivalstvo v mnogo širšem območju.
Dejstvo, da so, morali zapreti J. E. v Vermontu,- poudarjajo strokovnjaki, je, dokaz, da niso zagotovili zadostnih varnostnih ukrepov za te koristne,’ toda skrajno nevarne energetske objekte.
Tem pesimističnim ugotovitvam strokovnjakov seveda močno nasprotujejo velike družbe, ki so vložile ogromna sredstva v razvoj in gradnjo dragih jedrskih naprav za proizvodnjo e-lektrične energije.
Eden v o d i 1 n i h nuklearnih projektantov Richard Briden-mauigh je pozval vse nuklearne strokovnjake v ZDA, da se odpovedo sodelovanju pri gradnji J. E., dokler ne raziščejo varnosti vseh 56 J. E., ki stojijo na o-zemlju ZDA.
OTEHlR.. A
-\r
MARCH 23, liHG
L«
Iz slovenskega Toronta
Resnična pravljica
Tudi komunistična nebesa imajo svojega vratarja, ki spušča prišlece notri. Preden pa komu odpre vrata, se temeljito prepriča, če prosilec zasluži biti sprejet v rdeči raj. Tako se je zgodilo, da je prišel pred komunistična nebeška vrata kaj ču-
Prpostanek 678.
Pomoč je šla na tri kontinen-v mestih, zlasti v Bangkoku, in te: v Južno Ameriko, v Afriko
blagajni $150,.
čudne kostume. Ob njih smo se .letovišču. Jezero je ob tem času
za veliko revščino (85%) rižnih kmetov, mestnih ljudi v ‘slums’ in pa gorskih plemen, ki jih oni na tretji strani skušajo pridobiti zase. Silno se nam smilijo deset tisoči beguncev na mejah. Mnogi se sploh ne morejo vrniti v Laos, ker bi jih tam takoj pobili, drugi so morda na rdeči
in v Azijo. Organizacija je
mogli pošteno nasmejati. Tudi tujci, kateri so prišli na ples, so priznali, da je to nekaj imenitna- j nega. Zraven tega smo bili še
den zemljan. Vratar, j e hotel ve- , strani. Vsekakor ne enih, ne deti, kakšna je njegova karakte- drugih tukaj ne morejo in tako Hstika? Kaj ga priporoča za se y ubogi ljudje tukaj borijo fdeča nebesa? In ga je vprašal: |za življenje in smrt. UNO nekaj Kcikšna je tvoja preteklost, da'pomaigaj pa vseeno stradajo in Misliš, da spadas. med kbmuni- ^e]a nimajo, vsem so napoti, lično posmrtno, družbo?	I g0g Se j.jp usmiii. Bog sam ve,
Kandidat za rdeči raj je obo- j^aj nas ge čaka v bodočnosti, avljajoče odgovoril:	Na zem- Zaenkrat nam ljudje še zaupa-
li je bil moj oče bogat indu- j0 >> ^o ve povedati Marija strijalec. Mati je izhajala iz Frančiška Novak.) srednjega stanu, iz obrtniške družine. Jaz sam sem bil uspešen pisatelj. Ko sem podedoval veliko vsoto denarja, sem se o-ženil s hčerko barona.”
Ni čudno, da je vratar, ki je Poslušal to zgodbo, kar hropel °d jeze. “In ti misliš, da ti bo ta i-voja preteklost pomagala priti v komunistična nebesa,” je robantil nad prišlecem.
Prosilec pe je ostal miren in Jo pohlevno pripomnil:	“Hotel
sorn dodati še nekaj, kar bi me
Mogoče priporočalo. To je mojejnes irne. Pišem
3VTarx.
se namreč Karl
7p.1r
Politični voditelji
Nekdo je zapisal za vse čase .veljavno bridko resnico: “Težava za politične voditelje je v tem, da niso nikdar gotovi, ali jim ljudje sledijo ali jih zasledujejo.”
Največji zmagi ljudskega zaupanja v ameriški zgodovini je sledil padec zmagovalca, preden je potekla njegova predsedniška doba. Podobne težave okuša da-v Kanadi predsednik vlade. Ko je.prvič kandidiral, je vse drvelo za njim. Sedaj mu pa že očitajo vse mogoče nerednosti, njegovo nagibanje na levo, njegovo stremljenje po autoritar-nosti in podobno. Pred leti je s svojo krilatico o “pravični družbi” potegnil večino Kanadčanov za seboj, danes pa večina istih volivcev zahteva njegov odstop. Tako vsaj vedo povedati njegovi nasprotniki. Ponavlja se stara človeška zgodba, ki pravi, da oblast vodi do zlorabe oblasti, zloraba oblasti pa vodi do padca.
Bili pa bi krivični, če bi vedno vso krivdo pripisovali samo voditeljem. Vedeti namreč moramo, kako silna je spremenljivost ljudske naklonjenosti. Kako hitro demagog zaseje nezadovoljstvo nad vodilnimi oseb-nostmj v srca človeka. Nekaj na pol resnice, nekaj namigavanj in precej laži in delo je opravljeno. Komaj so se polegli navdušeni klici “Hozana”, že se slišijo iz istih ust zahteve “križaj ga!”
Na robu svobode pišejo
IZ JAKARTE, Indonezija:
‘Razmere v svetu so res zelo llaPete. Povsod vre. Kot kaže,
Se bo z Angolo končalo, kot se le z Vietnamom. Ravno včeraj Sem brala v časopisu, da so v ^ftgoli praznovali zmago s pomočjo Rusije in Kube. Tudi v vzhodnem Timorju ni veliko ^°ljše; zahodni Timor je pod Indonezijo, vzhodni je bil pa pod °rtugalsko. Ko so se začeli ne-Tiri v vzhodnem,\se je veliko eguncev zateklo v zahodnega. akarta — šolska mladina in atolieani — so skušali z denar-110 Pomočjo, pomagati beguncem -vnva Prošnjo tamkajšnje duhov-seine.
Obupno bi bilo, če bi zaupali V človeške moči. Da, Bog lahko 'Se to obrne v dobro in to pre-PHčanje nas napolnjuje s pogu-^l0rn in voljo nadaljevati naše j. O- Gotovo je, da božje Kra-■Tstvo raste in se bližamo konč- j 1 Kristusovi zmagi — seveda j	Postni CftS —
breko velikih preizkušenj.” (Ta- j	Čas darovanja
>v,° ^se sestra Doedata Hoče- j Zadnjič sem na tem mestu o-•1	S menil kanadsko organizacijo za
*	j “razvoj in mir”. Poročal sem, da
IZ TAJSKE	'je v letu 1975 zbrala čez 7 mili-
^ Stavke in nemiri so tudi tu'jonov dolarjev darov. Ta denar ‘ dnevnem redu, tako da je je bil uporabljen takole:
•°ial ministrski predsednik od- j Za socialni in gospodarski in bomo imeli 4. aprila razvoj je bilo porabljenega volitve. Američani se bo- $5,250,896.
Za hitro pomoč pri katastro-
pravila svoje družbeno-gospo- j postreženi s kranjskimi kloba-darske načrte v 56 državah. De- sami in pustnimi krofi, da je bi-nar je šel za taka dela, ki zapo- |la to res pristna slovenska zaba-slijo domačine, da si potem lah- ,va. Predvsem je bila namenjc-ko sami naprej pomagajo.	na naši mladini, da tudi ona
Nekaj številk naj pokaže raz- ; spozna naše šege in navade, liko med razvitimi in nerazviti- Imeli smo precej dela s prT-mi deželami. Številke v oklepa- pravo kostumov in vsega druge-jih veljajo za nerazvite države: ga Cestitati jim moramo za ves Na enega prebivalca pride na- Jtrud; ki pa ni ,bil zaman. Na-
prikladen prostor za zimski šport. Imajo tudi svojo plesno skupino v narodnih nošah, katera se že pripravlja za poletne nastope.
Ponosni smo na našo mladino, da se zanima in trudi ohraniti kulturo svojih staršev. Društvo Slovencev v Sudburyju ji bo vedno stalo ob strani in ji po svoji moči pomagalo.
Naj še sporočim, žalostno no-. vico. Prek kratkim nas je za vedno zapustil rojak Luis Racic.
rodnega dohodka $3,610. ($245.) : pravili so tudi lep denarni do- jBL je eden med prvimi Sloven
Pismenih je 97% (40).	j biček, ki je šel v njihov fund ;
Na 1000 prebivalcev pride 18 ; 2a bodoče stroške. Odkar je bil ' rojstev (40).	j lansko leto ustanovljen mladin-
Dolgost življenja 71 let (52). jski 0ddelek društva, so že več-Umrljivost otrok: na 1000 roj- kraj; pripravili svoje prireditve, štev umrje 22 otrok (110).	! kakor piknike poleti in podcb-
Pogonske sile pride letno na eno osebo 5,360 kwh (240).
Te številke jasno govore, kako velik prepad vlada med razvitimi in nerazvitimi deželami.
Zadružna kolona
no.
V januarju so celo imeli zimski popoldan na Slovenskem
ci v Sudburyju, ko so prišli pred leti iskat kruh v tukajšnje rudnike. Bil je zaveden Slovenec in je mnogo let vodil društvo Bled. Društvo Slovencev v Sudburyju izreka iskreno sožalje ženi Betki in otrokom.
Marija Šluban
LETHBRIDGE, Alta., marca pa božji dar. Dano nam je raz-1976. — Te vrste so namenjene viti jih in morda pomnožiti. To v popravo in pojasnilo članka, 1 pa naredi družina in okolje, ki ga je v slovenski in angleški iskupnost, ki jo spet sestavljajo
Centralna kanadska banka (Bank of Canada) je nenadno zvišala obrestno mero od 9% na
9.5%, torej za celega pol pro-J izdaji Ameriške Domovine na-1 kaj različni posamezniki. Greg centa. Razumljivo, da so temu I pisal naš znanec inž. Stanko; je sin slovenskih staršev, Ka-sledile tudi ostale banke. Kaj ;Meršol. Tam omenja uspehe |nadčan po rodu, vzgoji in raz-naj vse to pomeni?	jGrergoja Kv. v hokeju in base- Ivoju. Dvomim, da bi mu bilo
Centralna banka je hotela s to ballu pod nekako udarnim na- Idaho doma, tj. v naši ljubljeni potezo povedati, naj ustanove,! sldvom. Da ne bo napačnih domovini razviti talente kot tu-
ki dajejo posojila, malo manj mnenj o tem, posojajo, naj bodo bolj izbirčne, malo pojasniti, komu posojajo, skratka, naj dajanje posojil zavirajo, da ne bo porastla inflacija. Vsako finanč-
moram zadevo kaj, in to v dveh športnih vejah, ki sta tod kos naroda in dolge uspešne zgodovine, doma V Ljubljani sem bil dr. Mer- pa hokej v razvoju, baseball pa šolovim otrokom počitniški malo, če ne celo nepoznan. Slu-no raztezanje povzroča porast športni učitelj in trener. Vsi | čaji so nanesli, da mu je bilo cen in s tem inflacijo.	[štirje so v počitniški'plaval- možno od nežnih otroških do
stopiti
hove
v nekaj tednih popolnoma u-po človeško rečeno res v veliki nevarnosti, da vrsta na to lepo deželo.
^»knili srpo
Pride
gotovo veste za veliko razliko ‘ Ul 15%, bogatih in izobraženih
^ fah in nesrečah $1,016,334. i Za vzgojo ljudi, kako je treba , pomagati $370,062. j Za administrativne stroške $512,390.
AIR CANADA i JAI CARTERJI 1976
v domovino in obratno, Cena od $326.—
zahtevajte sezname.
BrSi
Cena $683.-
28. april — 12. maj skupina
VSE NAVADNE KARTE, Florida, Havaji. Zastopamo WARD AIR, SUNFLIGHT itd.
Najem avtov, garantiramo cene, potni listi in vizumi, prošnje, prevode, INCOME TAX.
JETER URBANC, notar KOMPAS EXPRESS fR, KAREL ZUZEK 635 A Bloor St. W.
IG. 534-8891	Toronto, Ont. MGG 1K8
Če je centralna banka dvig- [ni šoli nila obrestno mero in za njo tudi druga bančna podjetja, po-, meni to za navadnega zemljana, ki bi potreboval posojilo, da bo denar od sedaj zanaprej zopet dražji, posojila bodo ne samo težko dosegljiva, ampak tudi mnogo dražja. Tako se bo marsikdo premislil in ne bo najemal posojila, ker bo zračunal, da ne bo zmogel visokih obresti. \
To je ena stran kovanca. Druga je pa tista, ki govori o naložbah. Prihranki, naloženi na bančnih računih, se bodo obrestovali bolje. Zopet se bo vnel boj za prihranke ljudi. Kdor bo dal večje obresti, ta bo dobil več vlog. Iz vsega tega je razvidno, da bo poteza centralne banke dosegla, da bo manj denarja v obtoku in da bodo ljudje bolj hranili kot trošili.
Tudi finančno zadružništvo — Hranilnice in Posojilnice, se morajo ozirati na te ukrepe.
Znano je, da večina Credit Unions plačuje za vloge večje dividende kot navadne banke in da so posojila cenejša kot drug-je.
Konservativen glas o Credit Unions. Novi vodja parlamentarne opozicije in vodja konservativne stranke Joe Clark je dal sledečo zanimivo' izjavo:	“Mi
smo družba različnosti; naša e-konomska politika mora aktivno podpirati mala podjetja in krajevne podvige kot so Credit Union, krajevnega značaja.”
Do sedaj še ni bilo podobne izjave iz konservativnih vrst na federalnem nivoju.
vodili smo jo nekaj let trije absolventje Beograjske športne šole — splavali. Bili so resnično dobri otroci; pridni u-čenci in talenti na več poljih. Stanko, ali kot so mu rekli Pu-ti, je bil izreden plavalni talent. Tretji dan pouka je ‘zakravljal’ v bazenu tako odlično in stilno pravilno, da so ga povabili v tekmovalni del plavalnega kluba Ilirije, ki je bil takrat eden od najboljših plavalnih klubov takratne Jugoslavije. Pa je imel Stanko več ambicij in več ciljev, plavanje mu je postala le postranska veja obširnega mladostnega udejstvovanja, športno pa je vpregel vse svoje moči v umetnostno drsanje na ledu,
zrelejših fantovskih let sodelovati in se razvijati med dobrimi tovariši-športniki, pod mladini predanimi, požrtvovalnimi učitelji in trenerji. Njemu in predvsem tem gre zasluga in zahvala njegovemu napredku. Šport umakne mladino s cest, jo telesno in duševno zaposli, s tem pa usmeri od morebitnih neprilik, ki jih rodita dolgočasje in brezdelje1. Maturiral je in ve, da so profesionalni športniki v časti in ceni le, dokler so na višku, to pa so le najboljši in hudo redki. Ostal bo. v normalnem življenju, kjer naj šport igra veselo, stransko in dopolnilno vlogo do razvoja celega človeka, vrednega člana zdrave družbe.
kot ste gotovo razbrali iz stro-|Torej ne namerja v profesiona-kovnih člankov o tej panogi, ko (le, če bi se mu nudila redka piše ocene in kritike predvsem prilika. Kruh te sorte je težak, svetovnih in olimpijskih tekmo- čeprav mikaven. Pokojni ženi vanj- v tej stroki.	in meni gre zasluga samo v to-
Meršolovi otroci so bili kos hko, da sva ze od nežnih let vsakih mojih počitnic, rastli podprla vsako zdravo stremlje-smo drug ob drugem na prijet- |nje za vse stvari, ki so jih otro-nem ljubljanskem kopališču od ci vzljubili. Vsi štirje so šli sko-jutra do večera. Vzljubil sem ta j solo skavtizma, ljubijo zlasti nadebudni kvartet in oni menda
Pustita zabava v iusihuf^fu
SUDBURY, .Ont. - V soboto, 21. februarja, smo imeli v Sudburyju izredno lep in vesel zabavni večer, ki je bil povsem drugačen od naših običajnih plesnih zabav.
Naša Mladinska skupina nam je priredila lepo presenečenje. S spodbudo Društva Slovencev so organizirali pustno zabavo, ki je bila dobro pripravljena, j Prišli so oblečeni v zanimive in
mene, saj so prisrčne vezi ostale med nami tudi v taborišču in vse do danes v novem svetu. Kdorkoli je srečal dr. Meršola in njegovo prijazno, pa žal prerano umrlo gospo ženko, je vzljubil njihovo preprostost in občudoval velike talente, ki sta jih oba posedovala predvsem v znanju številnih tujih jezikov. Od spoznanj njiju je zrastlo prijateljstvo do otrok,, ki so v o-vem okolju kot novonaseljenci izredno uspeli. Stanko je inženir, ostali trije pa so sledili očetovi poti v zdravniški poklic in sijajno uspeli. . .
In menda je Stanko v takem prjateljskem občutju, morda celo iz nekake hvaležnosti napisal tisti hvale polni članek o nas in Gregovem športnem udejstvovanju in uspehih, ker nas je pred leti za nekaj dni obiskal, se z otroci spoznal in od takrat spremlja napredek in rast mojega drobiž! (ki je že pod vrhom in delno zdoma), posebno Gregorja, najmlajšega,
Talente. človeku ne dajemo ljudje. Prirojeni šo, različni, vsi
naravo in taborjenja, ribolov in jago. Dekleti sta bili zelo u-spešni v plavanju, košarki, fanta v nogometu, baseballu in hokeju na ledu. Pa je nam vsem mamina smrt prekrižala mnogo načrtov, na dotedanjo končno pot so se prikradli oblaki in cvetje je zamenjavalo marši kdaj trnje ... Pa nam je vsem vprav šport pomagal do povezave in/ moči v prehodu neredkih težav in trdot.. . Vsi so bili po svoje oškodovani in ogoljufani za brezskrbno mladost, vsi so po bvojih močeh pomagali domu, da smo uspeli. Važno je, da radi športa in pomoči domu ni prav nič trpela šola, vsi so maturirali, shodili lastna pota, oz. še študirajo, počitniški čas pa jim izpolnjuje delo
Pota usode so res čudna. Gregorju je mamica kupila prvo baseball rokavico, pa je mesec dni nato odšla v večnost, mlado j zmagali nad življenje ji je končala prometna !samo tri. In vprav
nesreča, trok
12-leten zastopal zahodno Kana-
Ni videla napredka, o-ne Gregorja, ko je £e ne
ligašev”, kjer je lethbriško moštvo doseglo 2. mesto v Kanadi.
*
Lethbridge je po velikosti tretje mesto v Alberti, za Edmontonom in Calgaryjem, pa skoraj desetkrat manjše, saj ima komaj 49,000 prebivalcev. Smo pa ponosni na to malo mestece, ki je bilo pred leti uradno priznano kot najlepše in najčistejše mestece v grupi mest s pod 50,000 prebivalcev. V marsičem pa mesto prednjači pred cmenj enima mestoma, posebno v športnih ozirih. Zelo razvit in priljubljen je hokej na ledu, 1100 mladih igračev od 8. do 18. leta je uradno registriranih v različnih starostnih grupah. Torej izbire in rivalstva dovolj kar v domačem mestu, da okoliških športno urejenih krajev ne o-menjam posebej.
Pred leti je bilo naše mestece Lethbridge izbrano kot organizator in prireditelj II. kanadskih zimskih iger, ki se vrše vsako četrto leto. To je mladinsko vsekanadsko amatersko prvenstvo v zimskih športih, tj. športih, ki se goje pozimi v dvoranah, arenah ali pa v prosti zimski naravi, za mladine do 20. leta.
Te H. kanadske zimske igre so se vršile lani februarja. Organizirali so jih v dobi štirih let sami prostovoljci, katerih število je ob izvedbi 14 dni trajajočih iger narastlo nad 1200. Koliko, dela, priprav in žrtev, saj je bilo vse delo neplačano, pa zvezano z žrtvami, odgovornostjo in tudi nehvaležno kritiko. Materialno sta seve podprli organizacij o in potrebe država in pokrajinska vlada Alberta, saj smo dobili krasno novo areno za zimski šport in drsališče za hitrostno drsanje. Milijonski stroški in tisoče delavnih ur. Prostovoljni organizatorji so bili iz cele južne Alberte, tekme v raznih športih pa so se tudi vršile po bližnjih okoliških krajih, kjerkoli razpolagajo z ustreznimi drsališči, dvoranami itd. Lethbridge je bilo središče in. pozorišče otvoritvenih svečanosti, vseh finalnih tekem in svečanega zaključka izredno uspešnih zimskih iger. Mesto je zbralo nad 3000 tekmovalcev, izbrancev 12 kanadskih pokrajin ter Yukona in Severo-zahodne-ga teritorija, s številnimi vodji, trenerji in spremljevalci.
Tekmovalci so stanovali kot v športnih vaseh v šolah, ki so že leto prej organizirale pouk z dodatnimi urami, tako da so študentje imeli v času iger 14-dnevne počitnice in so mnogi ppmagali pri igrah, mnogi pa sodelovali kot tekmovalci. Te zimske igre so torej zbrale na tekmovanja udeležence od Nove Scotie do severnega Yukona. Seve so bile v posameznih pokrajinah dolgoletne priprave in za vse udeležence izbirne tekme, zmagovalci pa poplačani s častjo zastopati kot najboljši svojo pokrajino.
Tod smo imeli na božičnem hokejskem turnirju otvoritev nove zimske arene in izbirno tekmovanje 6 najboljših albert-skih juniorskih hokejskih moštev. Našemu mestnemu klubu NATIVE SONS je uspelo premagati vseh 5 moštev in si s tem priboriti pravico zastopanja Alberte na zimskih igrah. Desno krilo v tem klubu je igral že drugo leto tudi Greg Kv., 17-letni, poleg dveh najmlaiši med izbranci. Naš klub NATIVE SONS — tj. igrači so bili povprečno 18 let stari, vsi pa fantje iz mesta, oz. okolice, torej res “rodni sinovi”. Niso bili velikih postav, a vsi res spretni, odlični drsalci, hitri in tehnično zreli. In kar je najvažnejše, vsi borbenih src. Razen dveh vsi študentje. Celo predsezono so 40 tekem, izgubili tu bi rad po-
(den od dvajsetih! j Tako so torej NATIVE SONS igrali z ostalimi reprezentancami in izgubili samo eno tekmo. V finalni tekmi proti Novi Scotii, fizično mnogo večjemu in močnejšemu moštvu pa so zaigrali eno naj lepših iger. Do zadnjega kotička razprodana a-rena, tj. nad 6000 ljubiteljev hokejske igre, jih je nagrajala z burnimi ovacijami gol za golom, do zmage, ki je bila po čisti, hitri in kombinacij polni igri res prepričljiva. Končni rezultat 6:3, torej najboljši v Kanadi, plačilo za trud in zmago pa zlata medalja. Mnogim so se orosile oči, ko so jim poklanjali zlato nagrado, saj je bila dolgoletna pot vadb, odpovedi in naporov do te zmage, ki je bila gotovo vsem višek in krona dotedanjega športnega udejstvovanja. Tako je bil torej Gregor le eden od najboljšega moštva ... Ves tale članek je bil napisan in namenjen pojasnitvi. . .
*
Del zimskih iger je obsegalo tudi tekmovanje v telovadbi, kjer je bilo zanimivo, da sta dve udeleženi reprezentanci vodila naša trenerja. Neki Hrvat (imen mi ni uspelo najti) je vodil izbrance iz Britske Kolumbije, Slovenec, menda iz Dolenjske, pa ontarijsko moštvo. Ker so potekale tekme zimskih iger na več krajih istočasno in na kakih desetih krajih, telovadbe nisem videl, bil pa sem ponosen, ko mi je Dimnikov Štefan o obeh pripovedoval in z obema govoril. Torej tudi kanadski šport vodijo ljudje rtaše krvi.
*
Sicer sem lani opisal same kanadske zimske igre podrobneje v posfcbnem članku, ki pa ne vem, ali j e . dosegel uredništvo, ali.. morda pa mene v res neredni poštni dostavi tista Ame-' riška Domovina ni dosegla . ..
Pak
MALI OGLASI
Kmalu pride
Bungalov s 3 spalnicami blizu golf igrišča v Euclidu z garažo, za 2 avta naprodaj za $36,900. George Knaus Realtor 481-9300
(49)
V Euclidu zidana dvostanovanjska
Odlična, 10 let stara, 3 spalnice, velika kuhinja z vgrajenimi štedilnikom, razvedrilnica, osrednje zračenje v pritličju, garaža za 2 voza in pol. Odlična naložba!
Nov zidan renč
Nedaleč od Rt. 91, 3 krasne spalnice, jedilnica, velika kuhinja z vgrajenim štedilnikom, vsa podkletena, priključena garaža za 2 avta. Pripravljena zu Vašo izbiro dekoracije.
Willowick renč
$42,500, prav kar prijavljena, lepo dekorirana, 3 spalnice, jedilnica, preproge, razvedrilnica in ena soba v kleti, velik lot, garaža za dva in pol avta.
UPSON REALTY
UMLA
489 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
Help wanted — female
Factory Help, Wanted Female, light assembly and furnace brazing operator. Call 881-6677 between 9 a.m. and 4 p.m.
"EUCLID Lady Needs Live-in Companion, Housekeeper. References. 486-6995.
-(47)
pravil, previsoko hvalo, ki jo je Gregorju v svojem članku -zapisal Stanko M. Ni bil najboljši
do !V. Ontariu (Thunderbay-ju) i kanadski igrač, le 'eden od 'naj-v kanadskem prvenstvu “malo- boljšega juniorskega moštva. E-
Waitress Wanted
4- hours daily, 10 a.m. to 2 p.m. Marty’s Cafe, Marquette and Hamilton. Call 881-5033.
(49)
Help wanted Male or Female
CUSTODIANS Wanted for Slovenian Home
Good opportunity for a couple or family to supplement income. Must have knowledge of Slovene language. Gall 442-0142 or 481-5378 after 6 p.m. for further information.	(x)
MARCH H, 1576
BOHI
Druga knjiga
Edi
x Pegasti se je dobro zavedal, svojih prs — “imam jaz njegova da lov na divje prašiče, najsi bo naročila.”
že močvirske ah gozdne, postane “To se pravi, da bi jutri pri lahko tudi za odrasle kaj neva- tistih prašičih moral jaz uboren. Kaj šele za golobrade mlad- gati tebe.” Presukani je na eno ce. Lepe priložnosti, ki se ponu- oko na pol zamežal. ja, pa ne kaže zavreči. Zavoljo “Ubogati —” Ris je stegnil, mesa in maščobe, ki je le kar roke predse: “Lov je lov. Pamet-nič več ni. Kdo ve, kako bo z ni lovci se podvržejo tistemu, ki medvedi, ki dajejo največ masti izmed njih najbolj pozna kraj in najboljšo? Ne. Jutri mora na in divjad. In menda ne boš re-lov, po Reki se pa šele po jutriš- .kel, da si v lovskih stvareh ti njem spusti. Pha! če bi bil .bolj izveden kakor jaz.”
Brest dorna' Tako pa—nič. Pre- “Hič ne bom rekel. Ne grem sukanemu Lisjaku poreče. !z vami.” Presukani se je obrnil Ris se je obrnil in odšel v kočo in se koj lotil pečene ščuke. Se mladcev. Presukani si je pekel je bila med pogovorom ravno nad žerjavico za komolec dolgo prav ohladila, ščuko. Pegastega, ko je vstopil, “Tudi prav!” je samo po strani pogledal in' Trdo, da se je kolišče potre-koj pokazal, da se ne mara me- sai0, je odšel Pegasti Ris iz koče niti z njim. Ris je to dobro ra- v temo zunaj na mostišču. Gre-zumel. Kljub temu je ogovoril q6 si je s stisnjenimi zobmi še-mladca, da ne bo mogel kdo petal v povešene brke: “Če mis-kasneje kaj reči, če se kaj naro- lig, Presukani, zavoljo moje be naredi:	„ hčere Kaline ostati doma, si se
“Mladec Lisjak! Za jezercem.zmotil, kakor se ni še nikoli no-pod razcepom Dolge Doline je.ben lisjak.”
krdelo divjih prašičev.”	Nad Velikim jezerom je ležala
“Zaradi mene naj bode, če ho- zjutraj gosta megla. Kar nika-eejo,” je malomarno odvrnii mor se ni videlo. Komaj slemena Presukani in naprej Vrtel ribo koč.
nad žerjavico.	Kljub pustemu jutru je na ko-
“Jutri bi šli nadnje.”	lišču Ostrorogega Jelena že od
“Pojdite, če hočete!”	prvega svita veselo šarilo nekaj
Risa je grebla Lisjakova vne- golobradih mladcev. Še puh ni marnost, da bi najrajši pograbil nikomur poganjal pod nosom, mladca za vrat in ga stresel ka- razen Ponirku. Zatikali so si za kor mlado, neubogljivo ščene in pas nože, iz kresilnika in brona-bi zakričal nad njim: “Ti smr- ste, ki so bili pa kaj redki, na-kavec! Kaj ti nič ni mar očet- penjali in preskušali so loke, ne-nega rodu? Kaj!” Pa je moral kateri so se bili pa oborožin jezo potlačiti. Mirno je povabil cei0 s sulicami. Nestrpno so ča-
ki bi rad pjčil, pa ne more. Dre-|vaki, eden izmed* novih, težkih : in dva stara lažja, pa so veselo :drseli po jezerni gladini, ki jo je pravkar obsijalo sonce. Kmalu so zginili za Brdom. Takrat ije tudi Presukani Lisjak planil po pristajnem mostu navzdol in odrinil na jezero. Kam? Kamor j koli. Samo k jezercu v Dolgi .dolini ne. Pa ga je ravno tja najbolj vleklo.
Kalino so mladci kar občudovali. Skozi brzice je znala spraviti drevak, kakor - bi ga sami ne zmogli. Le kako se bo vedla na lovu? Res je ta in oni Zorno že. videl, da je znala dobro napeti lok. Pa vendar — Ženska je le ženska.
Tiho, da niti vsi ptiči niso koj odleteli, je priveslal Pegasti Ris s svojimi tremi drevaki v jezerce na razcepu Dolge doline. S pritajenim' glasom je pričel ukazovati. Koj je sprevidel, po kateri stečini se bodo prašiči umaknili,
kadar jih dvignejo z ležišč. Ponirku in Brzelu in še nekaterim mladcem in Zorni Kalini je velel, naj splezajo ob stečini na drevesa, od koder bodo lahko streljali na bežečo divjad, ne da
bi postavljali sami svoje življenje v nevarnost. Merijo naj pa le bolj na manjše živali, ker šibko izstreljena puščica se starega merjasca sploh ne prime.
(Dalje prihodnjič)
Lisjaka:
“Kaj ti ne greš z nami': “Naj gre Brest.”
“Ga ni doma.”
‘Kam pa je šel?”.
kali. Ris se pa kar nič ni maral | zmeniti, da jih odpelje na lov j na prašiče. Je že vedel zakaj. Se mu nikamor nič ni mudilo.
! Sonce je že motno pogledalo
Ris je že hotel odgovoriti, da 'skozi meglo, ko je Pegasti stopil
ne iz svoje male koče. Močan lok, In je kar nabit tul, težko sekiro in tri su-jlice je nosil s sabo. Brez noža j pa tako nikoli ni bil. Tik za iRisom pa je šel postaven mla-
re ve, pa se je spomnil, bo prav, če se zlaže, naravnost povedal:
“Po Reki navzdol.’
“Po kaj?”
“Gledat za Ostrorogim.” j dec, prav tako oborožen. “Kdo “Takooo —” Presukani je od- !pa je —?” so ugibali mladci, maknil ščuko iznad žerjavice in j“Ooo — Saj ni mladec. Le Zor-se na široko razkoračil poleg'na Kalina se je tako obleka in ognjišča. Roke pa je uprl v bok: opremila in gre z nami na lov.” “Potem sera prav za prav jaz ; “Kalina! Kalina! Kalina!” je gospodar na kolišču.”	.šlo od ust do ust po vsem koli-
Zvestemu hlapcu, Pegastemu šču in v vse koče in prišlo na Risu, je Presukani do grla pre- j ušesa tudi Presukanemu Lisja-sedel. Nič več se ni mogel po-: ku. Pohitel je ven na mostišče tajevati. Trdo, kakor bi pribi-jin videl Zorno, ki je s polnim jal, je zavrnil trmoglavega če- tulom puščic na hrbtu krepko trtega sina Ostrorogega Jelena: j zamahovala z negodnimi mladci “Če ti je rekel, si. Če pa ne—' vred z veslom in vodila drevak Za teh par dni —” Ris se je z proti plitvini za Brdom. Lisjak iztegnjenim kazalcem dotaknil je zasikal kakor gad v precepu,
L \t/' -


mmmm
i
ililSi

J kiŠ J
ism
VETRNA TURBINA — V času energetske krize iščejo nove možosti pridobivanja elektrike. Ena od teh je vetrna turbina, ki jo vidimo na sliki pri preskušanju v zveznih laboratorijih v New Mexico.
feei
1970
ZAHVALA
ob ■ smrti naše ljubljene sestre in tete
if E111E KALUŽA
ADMIRALICA — Fran McKee je prva admiralka v ameriški vojni mornarici izven področja zdravstvene oskrbe. Odgovorna je za vprašanja varnosti v Ft. Meade, Md. Doma v Alabami, je stopila v vojno mornarico ZDA. v kateri je po 26 letih dosegla čin admirala.
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MATI, STARA MATI IN PRASTARA MATI
MARY URBAS
ki je preminula 24. marca 1974
Dve leti že Te zemlja krije v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
žalujoči:
Hči in Sinovi Vnuki in Vnukinje Cleveland, Ohio 23. marca 1976.
MALI OGLASI
Oddajo stanovanje
3-sobno stanovanje v okolici E. 55 St. in St. Clair Avenue cddajo odraslim. Kličite 391-0164 med 9. dop. in 12.
______	-(48)
ftBOLPH J. SSNiRKK
Prodajam nepremične, stanovanjske, trgovske in industrijske. če kupujete ali prodajate, me kličite na domu 942-1845 ali v uradu 944-5440. Sem prepričan, da vam bom lahko ustregel. Povezan z Yakkel Realty 32610 Vine St. Willowick, 6. 44094.
(49)
Za vsafeovrsina tiskarska dela
«« priporoča
TISKI« AMERIŠKE DOMOVINE
fill? St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
Najlep** izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE PRIVATNE TISKOV).\>

Rojena je bila 29. junija 1891 v vasi Smrje pri Ilirski Bistrici, Slovensko primorje. Umrla je 3. februarja 1976. Pogreb je bil 6. februarja 1976 iz želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na pokopališče Kalvarija.
Prav iz srca se zahvaljujemo župniku Viktorju Tomcu za opravilo pogrebnih obredov z mašo in pridigo. Zahvaljujemo se organistu Ivanu Riglerju za igranje na orgle in petje pri pogrebni maši.
Zelo lepo se zahvaljujemo vsem, ki so ranjko prišli kropit in molit za zveličenje njene duše v pogrebni zavod, vsem, ki so okrasili krsto s cvetjem in venci, posebno iskreno se zahvaljujemo darovalcem za maše, za Starostni dom na Neff Rd. in druge dobre namene. Vsem naj Bog bogato povrne!
Lepo se zahvaljujemo udeležencem pogrebne maše in pogrebnega sprevoda. Iskreno se zahvaljujemo želetovemu pogrebnemu zavodu za vso postrežbo in skrbno vodenje pogreba. Krsto so nosili nečaki umrle.
Draga sestra in teta, počivaj v miru!
Žalujoči:
ANTONIJA VRH v Ameriki in HELENA BARBA v Sloveniji
sestri;
JULIA NOVAK — nečakinja ter več drugih nečakinj in
nečakinje v Ameriki in Sloveniji, ter ostali sorodniki. Cleveland. O., 19. marca 1976.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
GRDIN0VA POGREBCA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
&RD3N0VA TRGOVSKA S POKfŠTVOi
15301 Waterloo Road
531-1235
1 AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN07A
PRIČA? — Dekletce se je spravilo na stol, od koder gleda civilno poroko svoje mame na sodniji Howard okraja v državi Missouri.
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta: vsote so neomejene nad Si,000.
•	Nasa ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.: nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti m pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431).
ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481 18144 Lake Shore Blvd., Cleveland
LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleveland
FRANK SEGA, društvo št. 226, Tel. 261-2501 251 E. 246 St., Euclid, Ohio
i ^ ir*<!'*******************m*+r*+***+++***+*++i*+4++<*++*+*+r******+*+*rl