Kupujte Lojne bonde; Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ICTORY BUY vniTfeD •tatb« >VAR BONDS SlAMPS Oglasi v tem listu so uspešni EN AKOPRAVN O EQUALITY neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki aiu Kupujte vojne bondel The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ICTORY BOT WAR ONDS STAMPS XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 4, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 259 S TREH JAPONSKIH KRI2ARK IN PETIH RUŠILCEV ^ Guadalcanal so pričele prihajati važne vojne potrebščine za ameriške bojne sile. ^IHOD SILNE AMERIŠKE MORNARICE V VO DOVJE SOLOMONOV ^^ASHingTON, 3. novembra. ki jih je poslal 'oimi admiral Robert L. Gy s Pacifika, je razvid- , & je bilo v pomorski bitki 11. na 12. oktobra v i If.''' Savo otoka pogreznjenih lifcf japonskih križark in pet j^cev. ^^edovanje avstralskih čet napredujejo ameriške i (j 1*5 Guadalcanalu za jatami l^J"'ških bombnikov, ki "meh-sovražnika, so avstralske .Napredovale na Guiani v ®^ko Kokodo, v vodovje So- o . ameriška mornarica, ki jo ^ kda- ----------' ' • ■ pa je dospela najmoč- -"»aJ pomorsko poveljstvo ° v akcijo v to vodovje. da se je vso J loi skupino otočja ze- ^'lo z vitalno važnimi voj-fotrebščinami. PROŠNJE ZA VSTOP V ŽENSKO MORNARIŠKO RESERVO WASHINGTON. — Tiskovine za vstop v žensko mornariško reserve se pošljejo vsem prosilkam, ki jih zahtevajo. Ženske, ki bi se rade vpisale, naj pišejo na Naval Officer Procurement Office v najbližjem District Naval Headquarters in naj navedejo starost, vzgojo, poročni stan in, ako so poročene, poklic moža in starost otrok. Umik japonske mornarice Japonci so umaknili svojo i mornarico najbrže iz strateških razlogov v upanju, da se bodo drugje lahko bolj uspešno postavili Amerikancem po robu. Prihajanja ameriških ojačenj Na fronto na Guadalcanalu prihajajo neprestana ameriška ojačenja in vojne potrebščine. Med ostalim prihaja na Guadal- MORNARICA NAZNANJA NOVE TEČAJE WASHINGTON — Navy Department je objavil ustanovitev novega tečaja za specialiste, — Specialist (S) (Shore Patrol). Ta tečaj velja za prejšnje redarje, ki so se prijavili za obrežno patrolo. Prošnje naj se pošljejo Žensk ne bo treba klicati k prisilnemu delu Tako izjavlja William Knudsen, ravnatelj vojne produkcije, ki je obiskal v 36 državah 550 tovarn. na Navy Recruting Station v do-canal tudi mnogo novih ameriš- g tičnem kraju in prošnji naj se kih bombnikov in bojnih letal. | priloži priporočilno pismo s Nove potrebščine, ki jih je j strani sedanjega delodajalca, industrijo. Knudsen je dalje PORTLAND, Ore., 3. novembra. — General William S. Knudsen, ravnatelj armadne produkcije, je danes izjavil, da se je na svojem potovanju po 36 državah, kjer je obiskal 550 tovarn, kjer izdelujejo vojno produkcijo, prepričal, da začasno še ni potrpbno "draftati" ženske za vojnb industrijo. "Prav lahko počakamo, ko se ne bodo ženske več prostovoljno javljale za delo v vojni industriji, kamor jih prihaja doslej tisoče in tisoče," je rekel general Knudsen. "Ko se ne bodo več prostovoljno javljale, bo še Iz Življenja naših ljudi po Ameriki Milwaukee, Wis. -r- prostovoljno sta se javila k marinom Oscar in Adolph Dolenšek. — Že pred časom pa so vstopili v službo Strica Sama Joseph in Johny Pornath ter Albert in Joe Držaj. Slednji je že na Irskem in je prideTjen kot sar^ent radijskemu oddelku. RUSI SO SE NA KAVKAZU ZOPET UMAKNILI PRED NEMCI To je izza srede preteklega tedna že sedmi ruski umik. - V Stalingradu pa zadajajo Nemcem težke udarce. 10 MILIJONOV NEMCEV POBITIH ALI ONESPOSOBLJENIH ZA BOJ poslala Amerika na Guadalca-1 zii'oma s strani šefov policije, nal, so že v akciji in njih sila se' ze znatno pozna. Dejstvo, da je nova pomorska sila, ki je dospela v to vodovje, bila zmožna potisniti japonsko mornarico iz tega vodovja, je najbolj razveseljivo v 89 dneh, odkar so marini invadirali Guadalcanal. izpremembe distriktov, tičoče lastnikov hiš v Clevelandu se ^ četrtek popoldne ob S llw , ®b dveh popoldne se je pričela važna seja, na ^teri bodo sprejete določbe glede izpremembe ^1 faznih distriktov na vzhodni strani mesta. % ima pričeti v mestni b) V lokalni bussines distrikt iz comercijalnega distrikta na vzhodni strani E. 82. ceste, med številkami 747 in 807 E. 82. cesta vključno. c) V C—1 apartment-hišni *5^^^stno zbornico in katera distrikt C—3 komercijalni dis-* sprejem nove sekci-jtrikt med E. 72. cesto in E. 76. soba št. 217, seja tako Zoning odbora, ki bo o ordinanci št. 1401 !(j'J|^^tera ordinanca je zdaj Se -1—AW, na podlagi Hi •^1 se revidiralo stran št. I, gradilne zone, na kate-^ izpremenilo; \y trgovski distrikt oni del ^Industrijskega distrikta Od St. Clair Ave., N. E. 1 ^ed East 55. cesto in E. Ju m med Carry Ave. N. %' "^ight-of-way" od Penn-2 ^ železnice cesto, južno od Detour Ave., do 937 E. 72. cesta, 932 in 923 E. 73 cesta, 918 in 914 E. 75. cesta in 928 E. 76. cesta. IZČRPAVANJE NEMŠKE ARMADE MOSKVA, 3. oktobra. — Gi-orgij Aleksander, načelnik ruskega tiska, je objavil v današnji "Pravdi" članek, v katerem BRAZILSKA DUHOVŠČINA PODPIRA VOJNO RIO de JANEIRO, Brazilija, 2. novembra. — Katoliška cerkev v Braziliji je oficijelno obsodila totalitarske metode ter pozvala ljudstvo Brazilije, naj stori vse, kar je v njegovi moči, v obrambo človečanstva in krščanske civilizacije. Dokument je napisal dvanajst dni pred svojo smrtjo kardinal Se-bastino Leme de Silveira Contra, podpisalo pa , ga je 16 nadškofov vse dežele. POMANJKANJE KAVE NEW YORK, 2. oktobra. — Na konzulatu države Brazilije, kjer se producira največ kave na svetu, so včeraj komaj dobili dva funta kave od nekega lokalnega trgovca. Peter S. Schweitzer, partner neke trgovine s kavo, je rekel, da so mu telefonirali s konzulata ter ga za božjo voljo prosili, naj jim pošlje par funtov kave. On jim je poslal dva funta kave, katero je odvzel naročilu od nekega hotela. Ko bo kava racionirana, ne bo za konzulate nobenih o-mejitev. \ j® E- 61. cesto in E. 63. pravi, da je ustvarilo izčrpanje S Y od imenovane ce-1 Nemčije, ki so jo izčrpale ruske JSht-of-way" do vštevši j armade, ugodne vojne pogoje in moo TT AO r^^o4■r^ __2 ________IVI-.v ____ m 1032 E. 62. cesto E. 63. cesto in E. 64. številkami 971 in • 63. cesto, vštevši števil-i ^ 1004. E. 64. cesta, ed E. 64. cesto in 13 čev- pri zavezniških narodih. Aleksander je dejal, da je padlo na ruskih bojiščih stotisoče nemških častnikov in vojakov, s katerimi bi se morali Anglija in Amerika prej ali slej boriti. SVARILO PRODAJALCEM ŽGANJA Prodajalci žganja v Cuyahoga okraju, to je gostilničarji in lastniki raznih klubov, so bili posvarjeni naj nikar ne višajo dejal, da so se ženske izborno izkazale in obnesle kot delavke v vojni industriji. Knudsen je dejal, da je ameriška vojna industrija dosegla 50 ali 60 procentov produkcije, ki jo je zmožno ameriško ljudstvo, ki šteje 130 milijonov duš. Waukegan-North Chicago. 111. — Na operacijo se je podala dne 7. oktobra v bolnišnico sv. | Terezije tukajšnja rojakinja Mrs. Frances ■ Svite, iz 1102 Park Ave., North Chicago. O-peracijo je srečno prestala in se ji zdravje polagoma obrača na bolje. Joliet, 111. — Dne 24. oktobra je umrla Helena Šraj, vdova, stara 65 let in rojena v Suhor-ju nad Metliko, Bela Krajina. V Ameriki je bila 45 let in »zapušča dva sinova in hčer. — Dne 26. oktobra je umrl John Šile, star 58 let in doma od Sodražice na Dolenjskem. Zapušča ženo, dva sinova in tri hčere. Naročnikom na znanje! Butte, Mont. — Pred tedni je prišla vest iz Rentona, Wash., da je tamkaj umrl za rudarsko boleznijo John Muhič, po domače Blažečev Janez, star 53 let in doma iz Hinja pri Žužemberku. V Ameriki je bil 35 let in zapušča več vnukov. OČE 9 OTROK VSTOPIL V ARMADO ROCHESTER, 2. novembra. — Martin J. Pfuntner, 37 let stari mesar in oče devetih o-trok, je vstopil prostovoljno v armado Zedinjenih držav. Pfuntner je pojasnil svoj odlok s sledečimi besedami; "1'rav zato, ker sem oče devetih o-trok, čutim za dolžnost, da do-prinesem svoj delež k temu, da bodo moji otroci še nadalje lahko v demokraciji in svobodi živeli." . Njegova žena je izjavila, da se popolnoma strinja z njegovim odlokom. Ely, MiniK ----Frank Zgonc, slovenski kandidat za okrajnega komisarja, je odstopil od svoje kandidature, ker pričakuje, da bo kmalu poklican k voja- Našim cenjej|^m naročnikom in čitateljem naznanjamo, da se je občutno polomil naš stroj za tiskanje lista, radi česar smo prisiljeni dajati list v tisk drugam, kar nam povzroča seveda i velike neprilike pri urejevanju j " _ m karianju m,ta. j mAi so Ker je bil današnji list .tiskan j 26. preteklega meseca, že snoči pred polnočjo, nam ni, jg Eleanor Roosevelt, pred-bilo mogoče objaviti rezultata I sednikova žena med svojim o- biskom v Londonu osebno govorila z mnogimi ameriškimi vojaki, ki se nahajajo tamkaj. Med onimi, katerim je segla v roko in jih ogovorila, je bil tudi korporal Teddy Gradišek, sin dobro poznanega čikaškega rojaka Franka Gradiška, ki je že Vzhodno od 66. Place ^ ,v!^° od Motta Ave., do in 1007 E. 64. cesta, 988 in \ '^•son Rd., in severni ko-r 66. Pl. I J. št. 978 in 982 E. in od št. 971 do 947 Q ^t. « 'Vsti 5f Q^n QRR T? višje, kakor znašajo , 1, - v 9 . f" aktualni novi davki na žganje, ] 69 ; ki so postali* pravomočni v po- '' %. n-io J Gostilničarji so bili va od št. 918 do 952 posvarjeni, da ne smejo delati posebnih profitov s prodajo v. Sf Q9« TT 79 "^^njših mer in da morajo prav ^^Ijučno ' I tako še nadalje prodajati dvoj- VREMENSKI URAD POTREBUJE ŽENSKE PILOTE WASHINGTON. — Weather Bureau je izdal poziv za 75 ženskih pilotinj, ki bi vzele tečaje vremenoslovja, ki začnejo meseca januarja v Massachusetts Institute of Technology, University- of Chicago, California Institute of Technology in University of California. Prijave naj se vpošljejo na U». S. Weather Bureau, Washington, D. C. do 939 E. 70. cesta \ °sest 5 volitev, o katerem nam je znano, da ga naročniki težko čakajo. Toda pomagati se hipno ne da in vzelo bo nekaj tednov, preden bo stroj popravljen. V očigled teh neprilik, ki nas same najbolj prizadevajo, prosimo torej naše cenjene naročnike in čitatelje, da blagovolijo te težkoče vzeti v poštev ter da nekoliko potrpe, ako ne bo v tem času list v vseh ozirih tak, kakršen bi moral biti. Storili bomo vse, kar je v naših močeh, da bodo vsi nedostatki čim prej odpravljeni. — Uredništvo. TREBA JE ŠE VEDNO BOLNIČARK WASHINGTON. — FSA Administrator McNutt je izjavil, da pomanjkanje ženske sile je bolj akutno in resno na polju bolničarstva bolj kot v katerem drugem pogledu vojnega napora. Rekel je; "Bolničarstvo ni le .vellH^a -narodnega pomena, ampak njegova važnost v vsem zavezniškem vojnem naporu se ne more prieceniti. Program bol-ničarske oskrbe v Združenih Državah je ozko spojeno z o-nim Združenih narodov." Lokalni uradi Rdečega križa, vojske in mornarice morejo dajati na-daljne informacije. MOSKVA, 3. novembra. -— Številčno superiorne nemške čete ogrožajo dohode proti južnemu Kavkazu kakor tudi izhodišče železnice, ki vodi v Grozni, kjer je središče bogatih oljnih polj. Sovjetsko poveljstvo naznanja, da so se ruski brambovci umaknili, in eiccr že sedmič izza srede preteklega tedna. lio.ji v notranjosti Staliiigrada V notranjosti Stalingrada kakor tudi južno in severnozapad-110 od tega mc£'ta |)a zadajajo Rusi Nemcem težke udarce. V nekem severnem sektorju Stalingrada so zapodili Rusi Nemce iz več utrjenih poslopij v tovarniškem delu mesta. V južnih predmi^tjih Stalingrada so Rusi pobSL200 Nemcev. Severnozapadno od Stalingrada pa so Rusi pobili nadalj-nih ,200 Nemcev. Poročila s Ka\kaza Poročila s fronte pri Nalčiku naznanjajo, da so Nemci odpo-Idicali večino svojih čet od Moz-doka ter- jih;vrgli proti Rusom v prizadevanju, da odreže jo rusko levo krilo obrambe v dolini Terek reke. MOSKVA, 3. novembra. — Grigorij Aleksandrov, šef ruskega propagandnega urada, je izjavil, da je bilo na ruski fronti pobitih ali onesposobljenih za boj 10 milijonov nemških vojakov. dolga leta aktiven v naših kro- pomanjkljivi zalogi mesa. VEČ KOKOŠI WASHINGTON. — Kokošje-reja postane letos važna obrt za farmarje, ki se odzovejo pozivu Strica Sama za 200,000,000 več kokoši tekom jesenskih in zimskih mesecev, da se odpomore gih. Presto, Pa. — Jos. Krek mlajši član društva 166 SNPJ, se je hudo pobil na roki pri delu v tovarni in moral je oditi v j posvetiti svojo polno pozornost bolnišnico v Pittsburghu. Želja I produkciji jajc in perutnin, po- Poljedelski department stremi, da se to večje število kokoši producira in razpečava tekom takozvane mrtve sezone, tako da morejo kokošjerejci in farmarji je, da kmalu okreva, ker on je edina pomoč bolnemu očetu in veliki družini deset po številu, ki so vsi člani SNPJ. ARETACIJA NACIJSKE-GA STRAŽNIKA STOCKHOLM, Švedska, 2 novembra. — Neki kvizlinški j La Salle, 111. — Pri delu v stražnik je zasledoval neko nor-lpremogokopu se je ponesrečil trebnih leta 1943. iV Nobenih E. 72. ceste, med in Bittern Ave. vhodna stran E. 76. ce- L' ^ , ®tour Ave., južno do Čevljev severno in vzpo-St. Clair Ave. E. 79. cesto in E. 82. v *^0 od Broad Ave. do severno in vspo- no mero ob reduciranih cenah cen pa ni določenih za prodajo mešanih in "fancy" pijač. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Al Leveč, 1049 E. 71 St., so se dne 25. oktobra zglasile vile rojenice in pustile v spomin krepkega sinčka, ki je tehtal 6 in pol funta. Mati in dete se dobro počutita. Mladi oče je bil do pred kratkim zaposlen v Cooper's garaži. Garaža bo za časa vojne zaprta. Čestitamo! Seja podruž. it. 3 SMZ Clair Ave. Člane podružnice št. 3, Slovenske moške zveze se opozarja, da se udeležijo seje v četrtek večer, ob 7:30 uri v Slovenskem j je bila deležna za časa njene domu na Holmes Ave. 1 bolezni. Zdravje se ji vrača Mrs. Ana Spelič se je vrnila iz bolnišnice in se sedaj zdravi na svojem domu, 1377 E. 171 St., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, kartice in darila, ki jih veško žensko v Švedsko, kjer jo je hotel z nasajenim bajonetom prisiliti, da bi se vrnila z njim nazaj preko meje. Ženska pa je apelirala na švedsko vojaško oblast, ki je dala stražnika aretirati. Žensko je zalotil stražnik v bližini švedske meje. Oba sta bila na kolesih in stražnik je pozval žensko, naj mu sledi na obmejno stražnico. Ko sta se približala švedski meji, je ženska nenadoma skočila s svojega kolesa ter stekla peš preko meje, stražnik pa za njo, kjer ga je švedskb vojaštvo aretiralo. Poroka V soboto, dne 3. novembra, ob 10:30 uri se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebovzetje na 'Holmes Ave., Mr. Joseph Avsec tukajšnji rojak John Prazen. I in Miss Mary Mersnik. Nevesta Padel mu je kamen na nogo in mu zdrobil palec. Nahaja še pod zdravniško oskrbo. — CENE V ZADNJI VOJNI WASHINGTON. — Ako se vam zdi, da so cene sedaj visoke, poglejte nazaj v zadnjo vojno. Decembra I. 1920 je tucat jajc stal 92 centov. In ko je cena padla, je urno strmoglavila navzdol. Cene poljedelskih pridelkov so padle za 54 odstotkov med majem 1920 in majem 1921. Ravno to vrsto gospodarskih skokov lioče O PA preprečiti s tem, da zamaši razne zakonske luknje v sedanji kontroli cen. Iz bolnišnice Mrs. Josephine' Samsa-Lesko-vec se je včeraj vrnila na svoj HALIFAXOV SIN UBIT WASHINGTON 3. novembra. — Lord Halifax, angleški poslanik v Washingtonu je bil obveščen, da je bil v bojih v Egiptu cTonil ubit njegov sin, kapitan Peter Wood. \ je hči Mrs. Jennie Mersnik, 659 E. 160 St., ženin je pa sin Mr. in Mrs. Martin Avsec, 705 E. 160 St. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se poroke udeleže. Mlademu paru čestitamo in želimo vse najboljše v zakonskem življenju! ANGLEŠČINA V EVROPI LONDON, 2. novembra, — C. Boyicestein, holandski minister prosvete, je pričel z gibanjem, da bi ge po vojni poučevala angleščina kot prvi jezik za domačim jezikom v vseh šolah Evrope. Izid volitev O izidu včerajšnjih volitev bomo objavili natančno poročilo jutri. Žalostna vest Poznana družina Albina Princa je odšla pred kakimi šestimi meseci na farmo v Greenwood, Wis., kjer ji je dne 22. oktobra umrl najstarejši sin Albin "Billy" Princ, star 15 let. Truplo je bilo prepeljano dne 26. oktobra v St. Paul, Minn., kjer je bilo WASHINGTON. SE POTREBUJEJO ZA VOJNO SLUŽBO Marsika-1 meriških poslovnih pisarn,, dr- teri Amerikanec more direktno prispevati k vojnemu naporu, ako pomaga vladi rešiti neko nujno potrebo. Vojska in mornarica potrebujeta pisalnih strojev. Pol milijona istih. Ameriške tovarne pisalnih strojev, sedaj izdelujejo topove in vojne dom iz Huron Rd. bolnišnice, (upepeljeno. Poleg ž a 1 o stnega' instrumente in morejo dajati kjer je prestala operacijo. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu 835 E. 154 St. očeta in matere zapušča tudi j vojnim oblastim le tretino po-brata Leona. Prizadeti družini ■ trebnega števila pisalnih stro-izražamo naše globoko sožalje. I jev. Ostalo treba dobiti od a- žavnih in mestnih oblasti in od zasebnikov. Te pisalne stroje bo vlada Združfmih držav kupila ob najvišji ceni, ki je veljalo za stare pisalne stroje ob nakupu dne 1, februarja, 1941, brez ozira na rabo po onem dnevu. Vlada bo nakupovala stare pisalne stroje potom zanesljivih trgovcev pisalnih strojev, ki bodo pri tem nastopali kot agentje federalne zakladnice. STRAN 2. 1 ENAKOPRAVNOST 4. novembra, "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 I.ssued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dy Carrier in Cleveland and by Mail Out ot Town; (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta); Por One Year — (Za celo leto) ..................................................................................$6.50 Por HaU Year — (Za pol leta) .....................................................................................3.50 UREDNKOVA POŠTA Por 3 Months (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.00 8y Mai] In Cleveland, Canada and Mexico: (Po po£ti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ...............................................................................$7.60 Por Half Year — (Za pol leta) .....................................................................................4.00 tor 3 Months — (Za S mesece) ..................................................................................... 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države); Foi. One Year — (Za celo leto) ____________________________________________ Por Half Year — (Za pol leiai ................................................... ..$8.00 ... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 PROSLAVA OBLETNICE NAPADA NA GRŠKO IN CEHOSLOVAŠKO Črška in cehosloyaska obletnica sta bili praznovani v New Yorku in v Londonu na lep in dostojanstven način v prostorih Freedom House-a in v prostorih "Friends of Greece" v New Yorku. Ko se spominjamo križeva pota Čehosiovaške, sočustvujemo mi Jugoslovani s trpljenjem velikega bratskega naroda, s katerim smo se že v prvi svetovni vojni skupaj borili in potem, v Času miru do izbruha nove vojne, kakor tudi zdaj v teh usodnih časih, skupno živeli in stremili za istimi cilji in ideali. Čehoslovaška je bila prva slovanska in demokratska država, ki se je zrfišila pod ogromno težo pangermanske-ga nacističnega navala. Čehoslovaška je stopila v vrsto vseh svobodoljubnih narodov,*ki se nahajajo v boju za zmago svobode in v to skupnost začasno pod jar mi jenih, a upira jočih se borbenih narodov, je Čehoslovaška prinesla vso težo svojega pozitivnega in konstruktivnega sodelovanja, svojega progresivnega in plemenitega naroda. Jugoslavija je bila v prvi svetovni vojni zaveznik Čehosiovaške in je sodelovala z njo v Mali Antanti. Danes pa sta zopet zedinjeni v složnem delu v političnih in gospodarskih organizacijah jugovzhodne Evrope, v stremljenju za svobodo in za novo skupnost svobodnih narodov v svobodni Evropi. Zato pa se tudi Jugoslovani kar najprisrčnejše pridružujejo željam predsednika Roosevelta in velike ameriške demokracije ter upajo na lepšo bodočnost čehosiovaške republike. Kakor brez svobodne Jugoslavije ne more biti svobodne Evrope, tako tudi ne moreta brez svobodne čehosiovaške zavladati v teh predelih mir in red naprednega in svobodnega, človeštva. Ves svobodni svet je praznoval s prisrčnostjo in največjimi simpatijami do male in trpeče Grške obletnico zavratnega in zločinskega napada fašistične Italije. Grčija je svobodna balkanska zemlja, ki je v tem kraju Evrope važen faktor civilizacije in miru, ter svobode in neodvisnosti ^alkana. Zvest pripadnik gesla: "Balkan balkanskim narodom," je Grčija vedno podpirala politiko svobode in ne-odvisnoit'ti balkanskih narodov. V vseh bojih na Balkanu je zvesto in trdno podpirala najprej Srbijo, potem pa Jugoslavijo. Grčija ni hotela vojne. Ko pa je bila napadena, ko sta bili njena samostojnost in neodvisnost ogroženi po ogromno nadmočnem sosedu, se je junaško uprla in vzbudila občudovanje in navdušenje vsega sveta. V nobenem svojih zavratnih napadov osišče ni bilo bolj okrutno in bolj grozno, kakor'v slučaju Grčije, a kljub temu se njen narod ni udal in junaško nadaljuje svoj boj za svobodo. Grčija danes trpi in strada in prenaša zvrhano mero grozot italijansko-nemškega tlačitelja, a vendar dobro ve, da bo zmaga njena Njen junaški odpor ji je prinesel to veliko zadoščenje, da je potolkla vse Mussolinijeve legije, ki ljub svojemu 20-letnemu pripravljenju na vojno niso mogle premagati svojega malega, a junaškega nasprotnika. Z Grčijo in Čehoslovaško nas vežejo ne le prijateljski odnošaji, temveč tudi skupni ideali močne jugovzhodne in balkanske skupnosti v svobodni Evropi. Jugoslavija, ki s svojim žilavim odporom, z oboroženo vojaško akcijo, s sabotažo in z vsemi drugimi sredstvi odpora, v£?.k dan nanovo dokazuje svoje veliko življenjsko silo, pozdravlja čehoslovaško in Grčijo s prisrčno in globoko vero, da se bomo, ko napoči dan svobode, zopet našli : kui)aj v delu za obnovo novega svobodnega sveta. Vsem bo ustreženo Cleveland, O. — Po odkritju častne plošče vojakom v Slovenskem domu na Holmes Ave. so se slišale pritožbe "zakaj pa našega ni na častni plošči." Povedano naj bo, da to ni krivda vodstva, ampak je krivda onih, ki niso pravočasno oziroma niti prijavili imen vojakov, če prav se jih je pozivalo v časopisju. Vodstvo ne more vedeti kdo je odšel in kdo ni odšel k vojakom, čeprav so vse stmpatije na stra-nih onih, ki v armado odhajajo. Prosili smo za ko-operacijo in tisti, ki so sodelovali in zaprošeno storili so dobili vso postrežbo in ono, kar jim je bilo obljubljeno. Še ni prepozno, tisti, ki še niso na častni plošči bodo na ploščo vpisani po vrstnem redu prijave in sicer bo ponovno odkritje na Silvestrov večer z isto svečanostjo, kakor so bili prvi na častni plošči, še nikoli ni bilo vse popolno, ravno ,tako ni moglo biti to, še posebno, če jo publika prošena za sodelovanje. Tem potom ponovno prosimo, prijavite vaše sinove, brate ali može, ki služijo, oziroma, ki bodo še odšli v armado Strica Sama takoj, da se o njih napravi seznam in pusti vpisati poleg drugih na častno ploščo. Vse prijave morajo biti javlje-ne vodstvu korporacije najmanj do božičnega večera pri tajništvu ali poslovodju v točilnici. Napišite ime in priimek vojaka ter naslov staršev, brata ali žene prijavljenega. Direktorij Slovenskega doma na Holmes Ave. je sklenil, da bo obhajal Silvestrov« v domovih dvoranah in polovico čiste ga dobička bo šlo za vojake, kateri so ali bodo vpisani na čast ni plošči. Prosimo vas ponovno sodelujte z direktor!jem in prijavite vaše sinove, brate ali može pravočasno. Nič vas ne stane, vse stroške nosi korporacija in delniška društva, ki so tozadevno darovala precejšnje vsote. Vsak vojak slovenskega po-kolenja bo z veseljem vpisan na častno ploščo v ponos staršev in vse slovenske naselbine. Direktorij je tudi sklenil, da se bo na poseben in odličen prostor vpisalo na častno ploščo imena vseh bolničark, katere služijo v armadi ali se aktivno udeležujejo aktivnega vojnega napora. Iskrena želja direktori-ja je, da se prijavi njih imena na naslov korporacije neglede ša hvala društvom za lepe prispevke, da se je delo omogočilo In stroške delno-krilo. Ponovno opozarjamo starše na Silvestrovo k novemu odkritju novih imen in prireditev, katere delni dobiček bo šel za one vojake, ki bodo vpisani do Sil-vestrovega na častni plošči. Pohitite, da bo tudi vaš sin, brat, mož, mogoče vaša sestra med častnimi imeni na častni plošči Slovenskega doma na Holmes Ave. •Tajništvo Slovenskega doma. Jugoslovanom v 23. wardi Da bi se pospešilo prostovoljno vpisavanje naših mlade-ničev v ameriško mornarico za časa sedanje vojne, je Mr. John E. Lokar, županov tajnik, s pomočjo poročnika ameriške mornarice, katerega ime je Dombey, organiziral v naši slovenski naselbini Slovenian Navy Recruiting Committee. Namen tega slovenskega od bora je, da bi zainteresiral naše Jugoslovane, ameriške državljane, da bi prostovoljno vstopili v ameriško mornarico, ki jim daje toliko ugodnosti in prilike, da se priuče rokodelstva in drugih profesijonalnih del, katera bodo lahko nadaljevali pozneje v civilnem življenju. Člani tega slovenskega odbora so ljudje, ki so poznani v naši slovenski naselbini kot voditelji verskega, političnega, trgovskega in bratskega udejstvo vo, kadar kriči desno, in narobe. Zdaj govori o nesporazumijeva-nju med zavezniki — poglejmo torej v Hitlerjev tabor! Res je, da tam vsi gledajo za istim ciljem in da so vsi enako do jedra prepojeni s sovraštvom in pohlepnostjo. Ali na taki skupnosti se ne da izgraditi enotno usmerjenega stremljenja in medsebojnega pomaga-nja. Ne kadar je skupni cilj plenjenje, grabež in nabiranje sužnjev. Že pri vstopu v vojno se je pokazalo, da je Hitlerjeva os tako kljukasta, kakor njegov križ. Kolesa in kolesca, katera je o-besil nanjo se obračajo vsako po svoje — tudi politična skupina diktatur se je podala v vojno le postopoma, ker je vsak i poginil, ker se je boril za svoj obstanek. Narodi umirajo le, kadar jim zmanjka duševne si- ma tudi ogromne dele civil®' prebivalstva. Kakor v časih barskih navalov, so začeli le za borbo in za žrtve. Le ta-jni narodi v Evropi zopet Ži' nomadski način življenja, preseljevanje milijonov ^ pejcev ima dvojen poi^^J strani osišča je bil prenos krat so obsojeni na smrt, kadar pozabijo na svojo brezpogojno pravico do svobode in do svojega razvoja. Volja do boja mora biti primarni odgovor, pravi refleks hovih mož je v vojaškem narodne duše na vsako grožnjo, jn se nahaja izven zemlje Najveličastnejši primer take y bojih, bodisi da tvori p"®' volje do boja dajejo v tej vojni ly zasedenih ozemljih. Tudi Rusi, ki brez premišljevanja vr-.i^j Hitler uspel, da zares ni bil " je til • Kali dov, izinuče 'avl težil; žavam. %jeb: stva dvosmeren. Večji ' bilo m žejo v boj svoje najdragocenejše narodne svetinje in gospodarske pozicije. Oni vedo, da imajo zadosti sile in mladosti v sebi, da si zgrade nanovo, kar je porušeno. Tak narod, ki je pripravljen na največje žrtve in na boj do zadnjega, je zares živ narod in njegovo bitje nepremagljiva realnost, ako nastopa enotno in bvez vrzeli v strnjenih vrstah. Nam Slovcncem pa sta sloga in enotnost še prav posebno po- de načrt svojega novega bi večine svojih čet ne izmed sozločincev tehtal in računal in tako odločil, kakor mu je velevala kratkost njegove pameti in slepost njegovega pohlepa. V svoji politični organizaciji so pokazale diktature še mnogo j trebna. manj skupnosti in enotnosti, i Prvič, ker nas je malo, a na-kakor naše prezirane demokra- ših sovražnikov mnogo. tične države. Drugič, ker so bile notranje Ko se je Hitler pognal v voj- i azprtije že od nekdaj naša po-no, so bile sile osišča in njeni, guba. * narodi v pogledu vojaške in du-| Tretjič, ker se nahajamo ševne pripravljenosti na ropar-j j v najhujšem smrtnem bo-sko vojno, tako zelo nadkrilile, v katerem bi nesložni mo- p bi ! 'vija bi juge Zato ItalijE ,v,w— ..."J". — - a,_^gent poslati domov. Tudi v te0 g čaju bi jih moral ostaviti ^ , Jiki zemstvu in šele za vojako^^i % slati naseljenca in upraV Del tega zunanjega je naseljen v podjarmlj®*^*' zemljih, v katerih naj u®' jo nemški živelj z izgono®^ nadomeščanjem starega bitnega prebivalstva. Ta postopek se odigra^^ m 'J »Kira Pot; več v zapadni Poljski, v ^ ®vim l ih delih Čehosiovaške in ^ veniji, severnem delu vije. Drugod se Nemci ^ jejo v podjarmi jenih de A^^seti ne da bi izganjali staro P angi, valstvo, kateremu odvzaio^^^ |qu, j., politično in gospodarsko Jf ainer stvo. V teh slučajih po® Nemci nova vodilna kasta rali pogindti. A tudi še po vojni bomo po- be. Hujše od izseljevanja irebovali velikih sil in ogrom- geljevanja Nemcev pa J® nega napora, da dosežemo svoj ran je podjarmljenih vse svobodne države, da so takrat zares imele v rokah vse za zmago potrebne predpogoje. A-ko bi bile udarile vse ob istem času, na vseh odločilnih mestih, cilj in svoj slovenski mir. . I imajo v pesteh dva' potem ni dvoma, da bi bil ves Ne ppzabljajte, da moramo v| - vodnih ujetnikov v svet že zdavnaj v njihovih, icm zadnjem smrtnem bo ju ali i j,, nepoznano število ujeWf'XHl krempljih. j omagati ali umreti. V tem bojul^^^^^j^ deželah. V Nemčiji Md J Ali njihov roparski credo te-S]" totalnost našega napora, na- j najmanj dva in pol j« ^^ali Wosi da. vanja. V tem odboru so tudi u-|ga ni dopustil in zdaj,' ko se je ša skupnost, sloga in edinost redniki naših slovenskih časopi-S.OV. Delo tega odbora bo, da bodo n iše edino orožje, kakor je pre- dr. M. razvoj vojne obrnil, se je vsa! stavba osišča začela zibati nedeljo povedal svojih temeljih. V vseh kvidin jl^^-Gl^.P^dpred^dmk vlade, ko potom pisanja' v slovenskih li-jških in pol-kvizlinških deželah I smernice za skupno stih opozorili naše ljudi na pro-'so krize v vodstvu, ministri od- *^®"" tujih delavcev, katerih je bila privedena tja z na-' ili in proti svoji volji. Je dov so bili natrpani v S i Neštevilni tisoči EvropW^^ i f zaprti v ječah, v delavs^, . gram, ki se bo završil v Sloven-j stopajo in ponekod so izvedene i se mora,nio pri koncentracijskih taboriš^ ojg skem narodnem domu na večer i prave palačne revolucije. '' ^ ^ smo ! pod udarci treh mogočnih in ro- ogromno povečavajo ce 11 novembra. Vstop bo prost j Oelo o Mussoliniju zopet iu-1 ii^sldir iiirov'^Xomar.; M- temu programu, zato rezei-jj^^^ Kadar se začenjajo resni |Votanli in počasno odmirali. Nel^g "ci med katerimi je So rSe Morn" "»f " d. smo najoddalje- S" 1„ MSi, virajte ta večer za premične slike ameriške rice. Ako ste danes zainteresirani za delo naše vlade, ki ga izvršuje v tem vojnem stanju, potem boste prav gotovo brez vsakega vprašanja sodelovali s tem odborom. Saj ste vendar za to, da Amerika zmaga in ostane svobodna in demokratična. toda zdaj krožijo govorice, d bodo nemšče čete zasedle neke kraje in prevzele neke odgovornosti . . . . , To £0, seveda prazne govorice, kajti Trst, Reka — Italijani so toliko govorili o svetih mejnikih in bajonetih — Morda ni res, ali zopet — morda je res. . jGoebbels je tako zmešan, da 5 tem boste tudi pokazali,* da, celo resnico pove. Vseka-j iiojša predstraža Slovanstva in da bomo pri mirovnih pogajanjih imeli proti sebi ne le vse sovražnike Slovencev in one, ki so pohlepni našega ozemlja, temveč tudi vse nasprotnike Slovanstva. Imeli bomo tam morda mogočne prijatelje, a še več mogočnih sovražnikov. Strnite se v eno samo četo, z k 'od( K, pustili svoja poljedelska ^ ^ stva ali svoje tovarne šalili v notranjosti svoje vine. ^ ^ Največja sprememba pa je množestvena celokupnega prebivalst^ krep, katerega Nemci še niso mogli v celoti ko zedinjenim narodon® , . , . , j_ ,-iVi OO' jT 1 . .v .vcaSiri C610 resnico pove. vseKa- ' , .. ' , no^ v'lt siv podpirate patrioticno delo tega ^or pa velja, da bi se to moglo^T zgoditi in zaključek je isti: ^ X j odbora baš ob času, ko je potrebna skupna kooperacija vseh državljanov v slovenski naselbini. * Kupujte vojne bonde! * .U^J!-----'^4? Končno naj povdarim še to, kje v Clevelandu ali okolici sta-Ida bodo člani tega odbora is-nujejo starši, bratje ali sestre. | kreno upoštevali vašo pomoč in i . . . , , Prosimo, ne odlašajte, ker boL godeiovanje. Inče vsi gremo dokazal svojo upravi- -- ........- -L -..-■'.--I - - ° icenost do obstoja in svojo voljo ui 1 , J I tisa dan, ko bomo sneli Slove- en crn oblak na nebu, se ena do-; ^ , • J .* - • J v. . , lilijo s kljukastega kriza, na ka-datna grožnja nad vasimi gla-i, •' , ' ° " fpj-ePTi sn m nvinoli furl! vami. Slovenski narod je v tej vojni kakor še nikdar prej v svoji terega so jo pripeli, zares tudi dan njenega vstajenja! ničarke so ravno tako važen. delo, dosegali bomo tako lepe faktor kakor pa vojaki v .strel- uspehe, da bodo ljudje v slo- nih jarkih. Njih humanitarno delo je neprecenljive vrednosti in zaslužijo, da jim izkažemo posebno čast in njih imena uvrstimo na odlični prostor. Direktorij se napri.srčiiejšc zahvaljuje pevskemu zboru Iliriji in njega pevov.i^dju Mr. Martin Rakarju za obogatitev venski naselbini ponosni na nje. brat. V nekaterih slučajih >iiij popolno iztrebljenje Deloma se jim je to čilo s Slovenci. Neki 3^^^ . f .do življenja; Do zadnje, krvave : konsekvence je sledil trdi logi-iki boja za obstanek. Pod težji-John M. Novak, !mi uslovi kakor katerikoli za-predsednik odbora.'vozniških narodov, je stopil v --vrsto onih maloštevilnih naro- j Govor Zdenko Saio-^^^ so pokazali zadosti ju-, ' našfva in mladosti, da brez ra-j ■ čunanja, tehtanja in premišlje-: vanja do skrajne žrtve nadaljujejo svojo borbo za življenje in za svobodo. I I V tej uri smrtne nevarnosti i- j Evropejci zopet postajajo nomadi (Los Angeles Times, 19. oktobra, 1942. — Ugledni • • ip ^ rfL piše: "Vsa Slovenija ^ sti . . . Pošiljamo vaiifi pozdrave, mi popotniki- ^ ai Ker so vse te izprcR^^^j.^;, vršene s prisilnimi sre j s majo zedinjeni narodi fx % i Časnikar in pisatelj dr. Milic i nalogo, da zopet V Kibal, ki je napisal že več in kar bo ,„rti Jugoslaviji naklonjenih član zakrivili. A ravno ta tr J)0 vica na radiu kov — naj omenimo med, i^^ied najtežjih, ki drugimi le: "Gerillas hold/®šiti po vojni, third front in Jugoslavia" (Lo£' Angeles Times, 26. apri-; ITALIJANI STRE^ la, 1942.) in "Slashing Sergs" (v istem listu 31. avgusta, 1. — je nedavno priobčil! poročilo, da "je bil v naslednji članek: i kot talec ustreljen Nobena dozdaj v zgodovini o-,Skvarča. hovnike ^ Pred nekaj dnevi ___x:i^ J- J- u:i 17 W la 1)1' programa. Najiskreuejšo za-, gg Zadnji čas ste mnogo čuli o Jožeta st. 169 KSKJ za «odeio-• vanje. Hvala kadetkam .sv. Jo-;"'. ' nii naro- vsi Slovenci, .ki moramo | žefa št. 169 KSKJ za njih kra-| . (^^bbelsova propaganda zunaj in se ne moremo sen nastop. Hvala gospodični o govori a m o ne- ^^edeževati vašega boja, le eno: ----------u- jBptty Raddell in gospodični vrs e, o drugi vam uspe-ImeVijena vojna ni tako globoko Irene Jazbec za krasno solo pet- ^ morda res biti složni med ?eboj. Da bi | vplivala na življenje evropskih je. Hvala gospodični Josephine^ ^ _ i v tej grozni krizi naše usode | narodov kakor sedanja. Ne le. Ter ček za spremljanje vseh ^ Nemara se vam je res stis- sicžno bili svoj skupni boj. |da se je življenje vsekakor po-pevskih točk na programu. Is-|nilo srce ob misli, da vladajo j Cilj je samo eden — zmagati sameznika predrugačilo in bilo krena hvala monsignoru Vitus'^'^^Pi'tije med onimi, ki so se za-1Ako zmagamo zdaj, smo iz-;vrženo iz tira svojega normal-Hribarju in Mr. John Lokar ju, kleli, da bodo izruvali iz zemlje' gubljeni. I nega potekanja, temveč v tiso- za lepe in patrijotične govore |sramotni izrastek fašizma z Pot je samo ena — boj. Ako čih in cg1q milijonih slučajev je ob priliki lepega slavja. j vsemj. njegovimi koreninami. | se ne bi bojevali, bi le še liitrejo, prišlo do geografskega izkore- Najlepša in prisrčna hvala! Morda ste se spomnili iz zgodo- jbolj sfamotno in bolj zagotovo i ninjenja. V tej zares totalni vojna j bo izrečena -staršem, bra-j vine, da so v preteklih vojnah j poginili. i ni se vrši preseljevanje ljudstva tom, sestram in ženam onih, ki j koalicije že večkrat hirale za to| A tudi sredstvo je samo eno j v največjem obsegu ne le s pre-so jih v njih odsotnosti zasto-j boleznijo. I— složnost. jvažaiijem vojske — ki se je v pali, ko so se čitala imcrie veja-j Ooebbelsova propaganda . . .; Boj je edina pot do zmage. V|prejšnjih časih vedno takoj vr-, kov. HvaUi vsem udo!e;;cn;;em jkako dobro jo poznamo! Ali ve-j vsej dolgi zgodovini človeštva ni j nila domov, ko so bile sovraž- 6016 ST. CLAIR patrijoti(-n(> prireditve. Najlep- ste, da je treba gledati na le- primere, da bi bil kak narod'nosti končane — temveč obje-' Tel- ENdicott S ■ Zakrajsek Home, ^ Mm * # r* /L V m' ^ Wra, !( 1 '• 1942. E N A'K O P1 R A V, N O S T smAN & ministra Jana ^asaryk-a iti ¥ t ' l e*i|je (D: Nadaljevanje ^ bila le revolucija o-Je til upor jugoslovan-Kakor večina evrop-ov, so bili tudi Jugo-izinučeni in trudni. Po-^ba v Evropi ni bila lah-, težila tudi nasledstve-Kakor Čehoslo-^ je bila rodila Jugosla- "^rodne skupnosti, v ka- krd I L;, j L precej nasprotstev. jjil j - se bila razrešila in i si se bila pretvorila " jugoslovansko federa-zato ni imela časa. — t^lijani in Madžari in ^^genti pa so mladi dr-Slovanov nepresta-fl? temelje. M je v teh desetih UŠI' Vi "^3^1'ca do 6. aprila ji sloga v Jugoslavi- t,ij L se je izrazila v ve-o pred palačo pi< edinim beograjiskim j *^0111. Star Črnogorec v "Obleki, se je pojavil na drugega nadstropja, a ' hrbtom se je zače-Jati vodoravna rdeče-^ jugoslovanska Pj, °teni pa so, ®®enečenje amerikan-^^gleških diplomatov v . ''azvili na obeh stra-^^ttieriško zastavo in an-Jack. , Ameriški poveljniki pri posve+u Za Strica Sama I V Novi Kaledoniji VdStoWdWNt Na sliki je Wanda Engle, vojaška bolničarka iz Toledo, O., ki so jo domačini na Novi Kale-diniji obdarovali s krilom iz trave, kakršna krila sami nosijo. Poleg nje stoji nejii domači glavar. tro-V, naj- Na gornji sliki vidimo tri poveljnike ameriških marinov na Mrs. Donald M. Nelson, žena Solomonih in na Guadalcanalu. Od leve na desno so: polkovnik načelnika v o j n o producijskcga Gerald Thomas, načelnik generalnega štaba; general A. A. Van- \ odbora, je dala podreti železno' dergrifft in general William H. Rupertus, poveljnik marinov Mo,! ograjo okoli svoje hiše ter jo j AKTIVNOST NA DOMAČI FRONTI Tulagiju. Na spodnji sliki pa sta dve veliki leteči trdnjavi pri svojem odletu z letališča na Guadalcanalu, za katero se vrše sedaj krvavi hoji. dala vladi za staro železo. Države osišča po svojih tajnih agentih neprestano skušajo širiti propagando, ki naj bi po svojim govorom pokazal, da je^vzročila spore ali slabo voljo velik prijatelj našega naroda in med Ameriko in njenimi zavez-globok opazovalec. i niki. Na eni strani pripoveduje- Za njim se je v imenu Jugo-': j« zaveznikom, da Zedinjene dr- ocno 1 •• 1 TI T7> J TLT zave podpirajo vojno samo z; ^ slavne zahvalil Freedom Houae- ^ , tako: , dolarji, zaveznikom pa puste. iPfosli na Teraziji ni vredno zanjo plačati tako ceno, pustošene kraje vse naokoli. kakor so jo Jugoslovani tako j Seveda, takrat nisem znal od-prostovoljno plačali. Kakor ve-j govoriti, kajti težko je, določno čina ljudi, sem mnogo premiš-^in jasno odgovoriti na tako . „ „ . , .; - - , Ijeval te zadnji dve leti. A e-1 vprašanje. Mislim pa, da ^^va Kosanovic, « se sami borijo na raznih no celo leto premišljevanja sum začeli razumevati, kako ogro- i 3e povdaril, da je ideja Freedom frontah porabil preden sem sprevidel, nien je naš dolg napram Jugo za konvoje na Atlantiku. Avstralija in Nova Zelandija pa prispevata mnogo živeža, obleke in drugega materiala za ameriške čete. Mali oglasi ^^Ijena. Vznikla je sa- V narodu. Ono kar; '»ebe "primitivno! Jjj].®'- ■ njihove duševno-3Udstvu v Beogradu po-I . ^ gre njihov boj toliko rjj^Slije in Amerike, ka-''w /Jugoslavije. Ves dan YwiAXTr/a+'i kar so jugoslovanski kmetje talko prirodno, po nagonu razu- meli: da narodna čast nima nobene cene, da je ni mogoče meriti in števca, tudi ne v krvi. slaviji. Upam, da smo vsi odločeni skrbeti za to, da pravica pride do veljave kadar bo zmaga naša. Jugoslavija je naredila da zanjo ni nobenega j narodni samomor in naredila ga Na drugi strani sku-l House, ideja vsega svobodnega saj o prepričati Američane, da! človeštva, ki navdušuje naše,tako zvani "lend-lease" sistem; narode v borbi za človeško svo- i posluje enostransko in da za-1 bodo, za bodoči svet in za bo- vezniki samo izkoriščajo Ame-| doči mir. i riko, ki ne dobi in ne bo dobila ničesar v povračilo. Te dve la- G. Jan Papanek je proslavil v Begunci iz Nemčije prihajajo v Slovenijo (Izvirno poročilo z dne 6. julija, 1942). ' Zaradi stalnega bombardiranja Nemčije se vedno več ljud' v neredu seli iz Nemčije, najraje v avstrijske kraje. Avstrijci jih ironično nazivajo "Bomben-frischler" (namesto Sommer-frischler, kakor če bi v sloven ščini dejal bomboviščar mesto letoviščar). V okolici Maribora in drugod, v onem delu Slovenije, ki je okupiran od Nemcev, se nahaja več tisoč otrok, ki so bili evakuirani iz Nemčije. Če i se bo zavezniško bombardiranje nemških mest nadaljevalo, bo nastal velik nered v železniškem prometu. Ti zavezniški zračni napadi so zelo dvignili moralo v okupiranih krajih in povečali odpor. Po nemških statistikah je 35 odstotkov zimske setve uničene' in letošnja žetev bo mnogo pod normalo. V Berlinu in drugih velemestih se je prehrana v splošnem zelo . poslabšala. — Vkljub zelo strogim kaznim so tatvine na dnevnem redu, predvsem tatvine na železnicah in tatvine poštnih paketov. Zdi se, da je tudi na novo ustanovljena železniška SS policija brez moči. Izurjeni operatorji na velikih strugalnikih Boring Mill in tudi Toolmakers j Plača na uro, poleg overtime; če ste sedaj uposlenl pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL I Proda se i ali pa 'odda v najem zidano hi-jšo, nahajajoče se na 27000 t Lakeland Blvd., Euclid, O. — 18 sob, za eno družino. 7 akrov zemlje in hlev. Za podrobnosti se zglasite pri MIKE PODBOY, 546 E. 152 St. Pridite in oglejte si naSo .zalego novih spomladanskih zastorov in '.'draperies." PABKWOOn HOME FUKNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih ^ skozi ulice, prevzeti i ^^^m pokazala naslednje: Mno-^^fušenoBti in s svojimi go stvari je, ki so hujše nego 'li Anglijo in Ameriko' smrt. Cesto je bolje umreti. Ai •i '^stne ponosne spomi-i vsekakor je bolje umreti, nego' v nobenem denarju i. je .a na., Jugoslav# dolguje- mo njeno vstajenje tederaci-.i^jb,. nakar je lepo svečanost ^enta. Povedano je bilo, da ie JO Južnih Slovanov na trdnejših.g^^beni program, v uio od 7. decembi naprej po-temeljih m , s.rsim. zase,tnim.! katerega je naš znani ba-; klanih že nad pol milijona ame- Jugoslavija nas je naučila in ograjami kakor poprej. dobro sodil, ako-^ I Pogodil pravca in po- ritonist Milan Petrovič zapel riških vojakov na razne vojne I nekaj jugoslovanskih pesmi. G. fronte. Dalje je bilo povedano, I G. Leigh White je s svojimi Bogdanovič in E. Weissman sta da je Anglija prispevala mno-;pogajati se na škodo narodne močnimi in pretresljivimi bese-'si pridobila velikih zaslug za u- gb orožja za ameriške čete, ka-časti. Zato trdim, da ljudstva dami zgjO prevzel nav^^oče in s metniško ureditev razstave Rumunije, Bolgarije, Madžarske iv 'ttisli. Jugoslovani so Ah j! in preprost narod. Še Pi^eprostosti" jugo-kinetov, grških kme-kmetov, kitajskih tudi španskih kme-" teh primitivnih in t ^ ci . ki jiiso bili ^'^izirani, da bi se bo-P^^več civilizirani, da i 4 \ atiiii kor tudi IgtiiiJa-,}« bojne ladje in drugih dežel, ki so na ta način sama sebe osr amotila, že začenjajo razumevati resnico te-i ga nauka. ___^ ________ V tej vojni ne more biti tak- / ^ Ze izgubila." Ne vem, i šnega dejanja, kakor udati se. bilo dogodilo zedinje-' šele Jugoslovani, Grki in Ru-/ ako bi ne bilo te si so nam morali pokazati, kar so nam Kitajci in Španci posku- I . primitivne krepko-Pi^eprosti ponos, ka-1 \ v '^^oga bolj izučena' '^ne ki niso bili preveč \ v' bi ugibali o ceni ; ki niso bili pre-' da bi se borili in italijanskim •• četudi so vedeli. Setji šali dopovedati že dolgo preden se je začela druga svetovna vojna. Jugoslavija se še ni vdala in se najbrže nikdar ne bo. Gerilci in primitivni, preprosti kmetje se bore dan za dnem z vilami in koli; njihova sila je v spoznanju, da nobeno nasilje ne more iztrebiti naroda, ki je dovolj zaveden in dovolj trmast, da se bori proti katerikoli premoči. Nekoč, ko sem se v nekem 'THAT LETT LE ' awr-nat'icurtoonco.,«.? .-By B. L:'I1 'le bodo mogli zma- majhnem mestu na dalmatinski rS obali, ki se imenuje Budva pri se vpraševal, ali | pravljal na beg v Grčijo, me je čast Jugoslovanov in'vprašala kmečka žena: "Kaj bo katerekoli zemlje, i sta Amerika in Anglija zdaj sto-^Socena, da bi bilo I rili?" In z roko je pokazala o- iijj|iigirtig .11 iiii K ^Portmeiit ."^6o KMOU) UOHV VAle VvIlH , DONTCHA 1 Sts 'BECAUSE V9A A ©ooo Plateh, t \ KKOW HOW tO TUAV 'EM T ftAGX tJONT OE -TTvAe CH\FS HOW OO XoV tH\NK. "<00 SPELU pOKERl , 9 <"LET WIN" ^ Hov MAVie ME ?:\>=--YHAtCUOf cmoN. ✓J Vi H A'. DO I fA!=AH ' ~Xo VJtM P'-. : V">Crfcv WHEN lOMlGVAT nAIE V/V \ N \AiHer4 vN^ PuAY ONieCt -fHERB , So "SlfAPCf fAOST "ReciPtiOCATE Acid Indigestiosi Relieved in 5 minutes or double your money back When excess atoiuRoh ari;l cmist'^ sufrcnf.- Inj{ cas, aour stnrnncfi ami Iicartb'iirn, dortor.s iisujlly I»rpsprtl»j! th(' fastest-1101 Ing im'dlcln'.'S kiiovn f-T ^•mptomati.^ n-llcf—iiu'«||clu«a 2Ik6 tb sc.« in TaJ>lcts'.. No tiiXiitfvu. Hfll-ji ii l,rir._-, rnjiiin-t <•; a 2'Ty or uoubl.' yaur mnmy o.i'rfiurii -..r h Ua tt UJ. i.t u!l {Irusu'ist;;. TO ROUSE FLOW OF LIVER BILE Get a bottle of Kruschen Salts tonight. Half an hour before breakfast, take as much as will lie on a dime in a glass of water (hot or cold) or In your morning cup of tea or coffee and keep this up for 30 days. Kruschen taken this way helps relieve such symptoms as sick headaches, bowel sluggishness and so-called bilious indigestion when due to in-KUfHclcnt flow of bile from tlio gall-bladder. You can get Kruschen, a famous English formula made-in the U. S. A,, at any drug store. You must be satisfied or money back. ' »s :|l: Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLj.. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega, znanca John Oblaka 1126 E. 61 st St. G1Ž2 St. Clair Ave. HE 2730 Oglašajte v je naslov novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ Cena knjigi je $2.50 in nabavile si jo lahko v našemu uradu. S; QUiRE l^DGlI^GA J E—He Gets in Rad With a Neighbor i ' f)7 J i yviy /-/6'6wOoe ZCW/v ' <-'^5 JO/A-zE-D TfJ UP AtfvEMfNT — ITS ABOUT T//YiE_ HiŽLLO yohifj - I'M GrLI^O ^ TO SBB VOU To: ir- Thekes /^orniHO-( J.iJ'fC XE-BP/MCr TH / I SPoSB VOU'/PE O/V [TH' W^v To TH ■T>;t.E kviTW T(-<4T _ BY LOUIS TICHARD /'/VI /v;c!V/A(iS- CUT o;-" 5 ThUS iPESK'v r^r.iOHaoit- ! HOCI> A/va JSO/VIE af ou%. J-firKT I WOUSE 1-IOl.p 6-CCCS OUI^ ^£.irv *'''• On second thought you ought to make a good son-in-law!" fill*. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 4. novew'"^ NAPOLEONOVA TAJNA LJUBEZEN Zgodovinski roman Betsy Ross Ta mah odpro sluge pri vhodu z obrednim hrupom obe krili velikih vrat: " — ---cesar!" Popolna tišina leže na zbrano diužbo. Na marmornem tlaku v pred-sobju ee .oglašajo krepki, hitri koraki. On se prikaže. Glave vseh se sklonijo. On pa stopa naravnost in z očmi išče po dvorani. Neki obraz išče. In ko ga najde, se trdi izraz njegovega obličja zjasni. Napoleon nosi, kakor po na- rodno, mahedravo hojo, z eno roko na hrbtu, pfoti dvojni vr-:-.'ti gospodov v večbarvnih žametastih oblekah ali izvezenih uniformah ter bogato in dragoceno oblečenih dam z visokimi, razgaljenimi prsi. Generalom, ministrom, kneginjam in vojvo-flinjam s slavnimi starimi ali novimi imeni, ki jim jih je podelili Napoleon za zmagovite bitke, je ob bližanju malega lov-r-kega častnika tesno pri srcih, Jn vse moči duha morajo zbrati ža tisti bore 'da, sire" in "ne, sire", ki ga bodo komaj še spra- vadi, lovsko uniformo svoje vili iz sebe, kadar jim zada svo-gaide; frak iz zelenega sukna z ja osorno, vsekako pa nepričakovano in neprijetno vprašanje. Nocoj si je izbral za tarčo generalko Junotovo. A Napoleon je to pot zelo dobre volje. %e dolgo ga niso videli takšnega. "Ste se vrnili s Portugalskega, madame Junot? Potovanje omika človeka. Priklek vam gre zdaj že dosti bolje. Kaj ne, Hor-onza", se obrne h kraljici ho-landski, ki stoji tik zraven nje, "kaj ne, da je zdaj kar čedna videti. Nič več ni majhno dekletce. Zdaj je poslanikova so- rdečim ovratnikom, prav takšnimi obšivi in majhnimi naramnicami, telovnikom in hlače iz najfinejšega belega volnenega blaga, svilene nogavice in čevlje z zlatimi zaponkami. Na prsih mu visi križ častne legije. Ko nameri korake proti cesarici, da znamenje, in ženske, ki spadajo k cesarski rodbini, sedejo. Ko jih pa pozneje ogovarja, vstajajo druga za drugo. "Nu, dr&ga ..." reče Jože-fini. Toda prekine se in odvrne na dobro naučeni pozdrav višjega' pi'oga in kmalu utegne biti še kancelarja: !kaj več." Oče bije Japonce Plača enega dneva Mrs. Georgianna Higgins 'popravlja zastavo, M vihra na ameriškem Kapitalu. Njena dolžnost je, da zašije luknjice, ki se pojavijo na zastavi, kar dela že 25 let. Direktor ekonomije Frederica Bollenberg, ki sedi v naročju svoje matere, gleda sliko očeta, ki ga ni še nikoli videla; njen oče je pilot leteče trdnjave u Avstraliji. Junaka z Midwayja ci, in on, ki je tako malo galanten, ji poljubi roko in za trenutek drži to roko v vsoji. Ko jo je povabil, naj sede, se tudi sam spusti v naslanjač, odkoder je minuto prej vstala Karolina, ki rada pomaga pri vsem, kar more biti Jožefini v gorje. Nagne se h grofici Walewski in ji šepne na uho: "Vendar te že vidim, Marija, sladka moja Marija." Ona se nasmehne. Srečna je, a vsa plaha. Z malce pojočim glasom, ki mu je lastna skoraj italijanska, toliko da ne medleča Prime jo za roko i" f v svoji, ki je majh"^ Noben Baurbon ni ii^^ pih rok. "Pomiri se, dete. zgolj to, kar mora bi"' misliva samo nase i" sva skupaj." Sluge v zlatozeleni sarskega dvora ponuja ne pijače. Napoleon ga izmed njih in vztra]®' ra prijateljica sprejel' lo. Ta privodi, da bi S® la. Sam ji hoče pestre^'' neč se za oči, ko ga Na sliki je neka stenografka , , X..-X. L .. L?, gleda mehkoba, odgovori: "Pazite, sire! Ves dvor vas I ji drži kristalno kupo Bele hiše, ki drži v rokah ček za $70,000, kar so zaslužili delavci v ladjedelnici v Pearl H arbor ju v enem dnevu ter darovali vladi za vojni relif. "Cambaceres, pridite jutri Gospa Junotova kar žari. zjutraj k meni. Rad bi govoril z Njen dolgi maslinotemni o-vami o rimskih zadevah." jbraz, ki je s svojim dolgim no-Nato se znova obrne k ženi in'isom in ognjenočrnimi očmi pra-nadaljiije; Iva arabska krinka, je videti ves "Pcdoba je, da se tu hudo i spremenjen, skqraj zala je na dolgočasijo; kakšni dolgi in pusti obrazi!" "To je zato, ker so toliko časa čakali nate", reče ona. "Ali veš, da bo kmalu polnoči, Bo-nnpavte?" Navade, da ga še vedno tako imenujejo in tika, se drži kakor porcbno pravico. Samo pri u-radnih prilikah je obzirna in se izraža po cesarsko. "Tako po;:no že? — Imel sem toliko opravkov. Ženske! VaŠ3 edino opravilo je, da £'e naprav-Ijaio in upreieinate obiske. Niti pojma nimate o tem, kaj je delo. —- Nu, vendarle sem si utv-g il trenutek, da pozdravim svoje prijatelje." Ko re cesar zdaj pripravi na obhod, vsane .Tožefina in ga hoče spremiti, kakor rada dela oko. "In vaš soprog? Kaj dela? Dobil sem poročila od njega. U-pam, da je zdaj pameten. A najbrže ste tudi vi pridni in ga ne mučite več? Žene ne smejo mučiti svojih mož, drugače ga li še huje poganjajo." — To u-tegne biti namenjeno Jožefini, Ici s svojega mesta gotovo vse sliši. — Generalka ne ve, ali naj se smeje ali joče, in se ne upa odgovoriti na ta namig, ki meri na ljubezenske spletke njenega velikega nepridiprava s Karoli-no Muratovo, zaradi katere so bili Junota nenadoma izgnali na Portugalsko. Majhen gibljaj z glavo, in Napoleon gre dalje. Ustavi se pred I mršavo ženo z rdečkastoplavimi Priče+ek ceste James A. Byrnes, hivši sodnik vrhovnega sodišča, ki je bil imenovan za ravnatelja 'ekonomske stabilizacije. "Ne, ostani," ji reče. "Trudna j lasmi, ki ima na sebi krasno si videti; le počivaj. Saj se kmalu vrnem." In v tem, ko ona spet sede, krene cesar s svojo nekam ne- vodnozeleno obleko. "Dober večer, gospa de Che-vreuse", reče cesar. To je njegova "sovražnica". fRONTLINER ir Sowen Lewis ] .X fHESE CLUB WORKERS^ ALREADY HAVE SHARED THC^ HAZARDS OF TRANSPORT TO SUCH DISTANT OUTPOSTS AS ICELAND, BRITAIN, AND AUSTRALIA!' Cesar, ki mu je veliko db starega plemstva, je po vsej sili hotel, da je prišla na dvor in nastopila službo dvorne dame. Svojeglava vojvodinja se pa le slabo prilagaja okolici. Ne boji se kljubovati Napoleonu, ki jo pogosto skuša ugnati v beseil,-nem dvoboju. Toda posreči se mu le malokdaj. Časih jo zapusti in meni: "Premagal sem mižnjo go&pe de Chevreuse". V resnici si pa ne verjame, in z njim vred ne verjame tega nihče. Nocoj hvali njeno toaleto. — Domišlja si, da razume, kaj je lišp. — Vojvodinji pa ne gre nič do živega, in njeno obličje ima čudno ošaben izraz, ki vznemirja njene prijatelje. "Vsaj neokusno načičkani niste, kakor toliko drugih. Ta zelena barva se vam lepo prilega. Veselje vas je pogledati. Škoda, da imate rdeče lase." Gospa de Chevreuse se pah-Ija, mirno pogleda cesarja in odgovori: "Res, sire? Ali je mono-če? Noben moški mi še ni rekel tega." Napoleon nagrbanči obrvi. Vsa okolica prodržuje sapo in čaka bliska ... A cesar se zasmeje, skomigne z rameni, stori nekaj korakov naprej in se obrne k svoji materi. "Kako se ima signora Letici-ja? Ali je zadovoljna?" Mati odgovori niekaj besed, ki jih komaj razumejo: "Seveda zdrava je, le skrbi ima toliko ..." Napoleonova mati je vsa zavzeta od misli, kako bi spravila svojega sina. Ker vidi cesarja tako dobre volje, se mahoma ohrabri — gotovo že dvajsetič — in polglasno izreče prošnjo: "Napoleon, Lucien mi je pisal... " Ob imenu brata, ki je šel rajši v pregnanstvo, kakor da bi žrtvoval svojo ženo za kraljevsko krono, Napoleon kratko o- Dallas J. Bergeron in njegov brat Frederick Paul iz Free-poria, Tex., sta bila nedavno odlikovana za svoje junaštvo v pomorski bitki pri Midwayju z letalskimi križci. Poleg njiju je bilo odlikovanih še nadaljnih SJf častnikov in mornarjev. ^ Polkovnik Wagner | ' ^ j m cesarica pozlačenega srebra- "Oh kaj," reče cesar tja v en j na držaj, ki je okrašen dan, "ta se bo že privadila . . ".stim B. Cemu naj bi se stesnjeval za- Marija, to je^ radi Jožefme? Že mnogokra^U^. ^^or iz dobe je pnzmU svoje Mudnen* NlšemhP bemrnskesplAke, Sam tioče, da kak^darnujeikl. bi trpela njegovo nezvestobo kot I ji izenačbo za svoje lastno, nekdaj i "Da," mu polglas^® tako lahkomiselno življenje. Od-1 "a zame ste dovolj pustil ji je sicer, a spomin na to boste, zmerom, zmer""" se kdaj pa kdaj vendarle drami j -- v njem in mu zbuja nagnjenja, Ro^il se je leta . da bi bil obziren ... , tern takem mu še ni ^ ^ ® Takoj nadaljuje: 'let, a njegova ramena"; . "Kakšna je bila proti tebi? k -m-- —j- op ^ . Upam, da ljubezniva?" j tega vsem starejši- . Marija Walewska zardi do las teiggno. Nekoliko zaoK"^ i in molči. Toda kneginja Borg-jjg ^es da, kar mu pa it heška, ki je na bratovo zname- gi^bo. Celo mu že P'f, w 1 ' • ra »li Ur; '^VOLl V NE h Vi ^ tret; nje ostala pri njiju, mu z nekaj značilnim pramenom besedami opiše Jožefinin spre- jem. Napoleon se živčno zdrzne. bi"ce, oko jasno~ in Nosnice se mu razširjajo, sivo- ^obje brezhibni. Gibčn®^J^' Nosnice se mu višnjeve oči mu : njegov obraz je ko mahoma po- katerega koli izmed gVO, temnijo. To je pri njem zname-' neralov. Njegov . - v..v _ .v, ...oCTfepu' Na gornji sliki vidimo tablo z napisom, ki poja^injuje, da se tukaj pričenja cesta, ki vodi v Alasko. Tabla stoji v Edmon-tonu, Alhertit. Podpolkovnik Boyd D. posnemajte; ta dobiva samo dečke. Deklice ne štejejo; te niso za drugo rabo kakor za možitev." Julija se spet vzravna; tanke j ustnice se ji komaj razklenejo: i "Sire, svoje hčerke imam e-i I nako rada, kakor bi imela sino- j ve." I "To ni prav. Rajši sploh ne maram otrok, kakor da bi imel ! dekleta ..." Sploh ne otrok ... To je mi-jsel, ki ga nikoli ne zapusti, misel, ki mu zmerom tlači visnke-Wag- ga. duha. Brez otroka dedno na- nje, da se bliža nevihta. : jn urejeni duh zlahka -i Marija Walewska se dotakne ogromno državno ..... ^ 21 zaprosi: "Sire, zaklinjam vas,'pohodov. Napoleon j* ^ ^1,4. 1 I -NT I občudovano čudo mogočite me s škandalom.' gledal zadnjih dvajsG\ Konec koncev ima cesarica prešenetljivejše zgo^"^' i prav. Gotovo se ji moram zdeti godke. Tega se zave^®V neskončno kriva. Prišla sem, .pozna svpjo ker ste vi želeli. V resnici pa tu zraven Marije Walews''^ ni mesto zame. Zvedavost teh ti, kakor da bi vse to \ ljudi, ki je videti, kakdr da bi ob njeni strani je posta): vse vedeli o meni o naju dveh,' ^lo človek, .mož, ki me tesni. Najrajši bi fee skrila v ljubijo, kot." I (Dalje prlho' ndnJl^'. ner iz Johnstowna, Pa., je bil eden izm-ed prvih odličnih ameriških letalcev na Pacifiku v vojni proti Japoncem. malovaževalno mahne z roko in odhajaje naglo reče: "Nikar mi ne govorite o njem. To je norec, čudaški norec. Z državljanom Lucienom nočem i-meti opravka. Naj mi ne sili na oči, če ne, ga zapodim iz Evrope " Ko je cesar še kratko izpre-govoril z velikim kancelarjem častne legije, stopi k napoljski kraljici; priklon le-te je samo naznačen — a njeno stanje terja prizanesljivosti, ker je v o-smem mesecu noseča. To dela nemikavno, malone pokvečeno bitje le še odurnejše. Julija je hči milarja Claryja. Toda v časih siromaštva je bilo za Jožefa Bonaparta velika sreča, da jo je vzel za ženo. Zdaj nosi krono na glavi. A kraljica hoče biti samo v Parizu, kajti edino tu, v krogu svojih hčera, svoje sestre in syojih nečakov se v tistem neznatnem, meščanskem življenju, nad katerim se sicer Napoleon spotika, res dobro počuti. Napoleon je pa vzlic temu zmerom izkazoval svakinji veliko prijaznost. Le malokdaj odbije katero njenih mnogih prošnja. "Nu, Julija, kako je? Upam, da nas zdaj po tolikih deklicah razveselite z dečkom. Hortenzo sledstvo ni zagotovljeno, brez o-troka je cesarstvo omejeno na čas njegovega življenja, brez o-troka se utegne revolucija vrniti in se tudi bo vrnila. Vsa velikanska zgradba sloni zdaj le na njem samem. In vendar je tudi on samo človek. Izpostavljen naključju rane ali bolezni, še vedno šteje sebi v krivdo, da je njegov zakon z Jožefino brez o-trok. Jožefina je z Evgenom in Hortenzo, otrokoma iz prvega zakona, že podala svoj dokaz. Cesarica ga spretno drži v veri, da je nezmožen ploditve. Edino s tem je doslej še brzdala Napoleona, da se ni dal ločiti. Toda, ali bo moči trajno ohraniti to vero, ki se je že nekajkrat zamajala? Napoleon se komaj zmeni za Talleyranda in Metternicha, avstrijskega poslanika. Zdaj hoče vendar že priti v globoki ok-njak, kjer sedi zraven njegove sestre Marija Walewska. Podviza se in zajame Fouche-ja, Fontanesa, gospo Maretovo in deset drugih, ki se vobče ne zbrkne zanje, v nagel pozdrav, nato pa krene proti cilju, ki ga mika in v katerega vsa družba že zdaj neopazno upira oči. "A, tu ste, kraljica nališ-pank", reče veselo. "Dober večer, sestrica, in hvala lepa." Tako govoreč potreplja Pavlino z roko po licu, kar je pri njem znamenje največje naklonjenosti; nato se skloni h grofi- "ena % Sol KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GlASNlf Če ste res napredni, pokažite to tudi z j njem. Cankarjev glasnik je napredna kulturna revija za leposlovje in pouk. _ svojemu prijatelju ali znancu, da si Za obstoj in napredek izobraževalnega ^as k ^ je potrebno sodelovanje vseh, ki so za I ' Cankarjev glasnik potrebuje zastop^,.j(( posebno še izven Clevelanda. Priglasite se - ^ p. upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa poJ^f Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, 0^^' y Cankoi-I' upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa poJ Naslov: 6411 St. Clair Ave., Naročilna nakaznica na Glasnik IME: ___^______________ NASLOV: _____________________ Zastopnik: _____________________ Plačal $----C______ Dne________— Točna postrežb^ . ^ bf Trgovcem, obrtnikom in posameznikon* jji-zastopniki "Enakopravnosti" točno in vo postregli, najsibo pri oglaševanju ali P® ^3? pri vanju novic, zglasijo. ako jih pozovete, da se in Za st. clairsko okrožje ter za newbuf*k* zapadno okolico je zastopnik: Mr. John Renko, 1016 E. 76 5^" Za collinwoodsko in euclidsko okoHc'^' Mr. John Stebiaj, 1145 E. 169^^" IVanhoe 4680 iii ii'.t liiii-"