•1 PROBANKA PE KRANJ tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2, (Stara pošta) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska-1^ Banka Banku .t fHMlnhom Eno ali drugo - eno z drugimi ENJALNICE ^itm ^% _i.....i__ , j j j m m ^*"***a% ■ »i i »i l% iđiMiiiiim mi........■■■■i. i, @@IIM^MEIIGLAS IftoLlI - ISSN 0352 - 6666 - št. 61 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranjska Gora ima praznik STRAN 16, 17 Otvoritev asfaltirane vaške ceste v Spodnjih Danjah Tudi pod Ratitovcem se bodo rolkali Spodnje Danje, 2. avgusta - V nedeljo so v Spodnjih Danjah s pravo vaško veselico proslavili asfaltiranje ceste skozi vas in tako razblinili vsako bojazen, da bi ta vas doživela usodo drugih podratitovških vasi, ki so izumrle. Nasprotno: prav vzorno so uredili infrastrukturo, ki bi se je ne sramovalo marsikatero mesto. iS ^stično in gospodarsko oživljanje Starega vrha Na Grebljici tli kopa ^ Starem vrhu nadaljujejo s pripravami na ljetno zasneževanje, za prihodnji Dan oglar-Jevpa bi radi kopo ne le zakurili, ampak jo Ua» odprli. Na letošnji prireditvi je bila zelo dobra udeležba. Na Bledu se je v nedeljo končala letošnja poletna hokejska šola in priprave reprezentance do 20 let Mnogi na soncu, hokejisti že na ledu Tudi letos je Bled prvi v Sloveniji, ki se že štirinajst dni lahko pohvali z ledeno ploskvijo, na njej pa je bilo zadnje dni res zelo živahno. STRAN 23 J^Hovfcc, prodaja vozil, TEU064/42I 141 \ 23 vozil, TEL-.064/42I 193 RADI POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Kranj, torek, 3. avgusta 1999 Spodnje Pirniče, 3. avgusta - Minuli četrtek je bil v klubu Lipa izbor Miss Gorenjske '99, s katerega so se tri najlepše uvrstile v polfinalno tekmovanje izbora Miss Slovenije '99. To, da najlepšo Slovenko jeseni čakajo Sejšeli in izbor za miss sveta, pa tako ali tako vemo, kajne? Toda pot do tja bo še dolga, so v en glas razmišljale tudi nasmejane prve tri tokratnega izbora: miss Gorenjske Violeta Smodiš (20) iz Limbuša, L spremljevalka Metka Še ruga (21) iz Murske Sobote in 2. spremljevalka Leonida Klasinc (20) iz Maribora. Lepih punc v Lipi ni manjkalo, tako da ocenjevalna komisija, ki so jo poleg predstavnikov soorganizatorjev izbora Slovenskih novic in Pop TVsestavljali še: prva spremljevalka aktualne miss Slovenije Viktorija Strajnar, arhitekt Ivo Korit-nik in Karmen Matičič ter domačin, župan občine Medvode Stanislav Žagar, ni imela lahkega dela. 2al na izboru ni uspelo Gorenjkam. Pa drugič. • I.K., foto: Tomaž Štular MECAMILK foto ClauRia JESENICE, tel.: 064/831-387 ^Mladinski oervis Kranj Stritarjeva 5, tel. 360-100 Posredovanje zaposlitev študentom in dijakom, izplačila v 24 urah CDACT 1 1 VLJLKvJ 1 «taa Kranj NEPREMIČNINSKA HIŠA KRANJ - center: Prodamo meščansko 3 ss, 80mz, adaptirano GORENJSKA PRILOŽNOST 064/415 490,041/734 198 9770352666018 PO SLOVENIJI _____ ureja: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET Osemdeset let Prekmurja v Sloveniji Dragoceni del slovenske države Zaradi svoje religiozne, duhovne in tudi nacionalne pluralnosti je Prekmurje posebna dragocenost slovenske države, je dejal predsednik republike Milan Kučan Kranj, 3. avgusta - V Murski Soboti so v nedeljo slovesno proslavili 80. obletnico priključitve Prekmurja k slovenskemu ozemlju. Prekmurje danes ni več zgubljeni slovenski svet. Leta 1919 je bilo na prepihu zgodovine, danes pa je na prepihu razvojnih možnosti in izzivov. Je v osrčju dinamičnih razvojnih tokov v Evropi, je tisti del Slovenije, ki se najgloblje zajeda v srednjeevropski prostor in prepričljivo izraža preporod srednjeevropskega duha, je na slovesnosti dejal prekmurski rojak, predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Zanj je Prekmurje dragoceni del slovenske države. Tu lahko najprej zaživi državljanska družba kot skupnost mnogih različnosti, ki so medsebojno spoštovane in pred državo popolnoma enakopravne. Tudi vse to bi moralo biti vsebina soglasja, tretjega po plebiscitu in ustavi, državljanov Slovenije o tem, kako hočemo živeti in kakšna naj bi bila vsebina našega življenja v prihodnje. Soglasje, ki bi nas na predlog strank vse brez razlik povezalo v skupen napor za dobro slovenstva, njegovo ohranitev in prihodnost. Proslavitev obletnice priključitve Prekmurja je bila organizirana na visoki strokovni ravni in zelo gostoljubna. • J.Košnjek Slovenščina je za nekatere zanimiv jezik Znova poletna šola slovenskega jezika Ljubljana, 3. avgusta - V letošnji Poletni šoli slovenskega jezika se kar 202 tečajnika iz 31 držav želita naučiti slovenščine. Šola poteka v dvotedenski ali štiritedenski izmeni. Večina tečajnikov seje odločila za slednje, saj je štirinajst dni premalo. Takrat dobiš šele pravi občutek za jezik. Tečajnikom povzroča največ težav slovnica, zlasti dvojina in skloni. Tečaji so kar dragi. Štiritedenski tečaj s štirtimi urami dnevnega pouka stane 114.000 tolarjev, dvotedenski tečaj pa 63.000 tolarjev, za dve uri več učenja pa je treba odšteti za štiri tedne 150.000 tolarjev, za dva tedna pa 78.000 tolarjev. Da je finančno breme za tečajnike lažje, pomagata ministrstvo za šolstvo in šport in ministrstvo za znanost in tehnologijo. • J.K. Iskrini telefoni v Sarajevu Kranj, 3. avgusta - Iskri STI, ki se že nekaj let srečuje s težavami, je uspel velik dosežek. Kljub močni konkurenci največjih svetovnih proizvajalcev telekomunikacijskih naprav Siemensa, Panasonica, Ericksona in drugih je uspeio s pomočjo poslovnega partnerja v Bosni in Hercegovini opremiti s 1000 telefoni tiskovno središče v Sarajevu med konferenco Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo. • J.Kuhar "cJJ^IEnGLAS Do sejma je le še dober teden! Naslednji petek, 13. avgusta, se odpro vrata 49. Mednarodnega Gorenjskega sejma. Na njem bo, kajpak, tudi GORENJSKI GLAS, več kot časopis in reden gost na prireditvah PPC Gorenjski sejem, d.d. Na naši sejemski stojnici bo marsikaj. Tudi ena visoka skladovnica časopisov. Za super nagrade se bo lahko potegoval vsak, ki bo sodeloval v UGIBANKI o številu izvodov v skladovnici. Nagrade so res imenitne in jih je natanko 49: vikend paketi v najboljših slovenskih naravnih zdraviliščih; panoramski poleti s Strojevim helikopterjem; piknik v planinskem domu na Taležu; izleti z letalom Silva Orožima; kava Emonec itd. Vse podrobnosti bodo objavljene v sejemskem Gorenjskem glasu. Pravila ugibanke so enostavna: v ta kupon vpišite, koliko izvodov je zloženih na naši stojnici na sejmu. Kupon oddajte v sejemski boben za žrebanje. Kupone lahko tudi pošljete po pošti ali oddate v naši malooglasni službi - ampak na sejem bi vseeno veljalo priti in vsaj videti, kako visoka je skladovnica Gorenjskih glasov. Zakaj objavljamo kupon že danes? Dobesedno Vam ga dajemo "na KUPON Menim, da je na stojnici Gorenjskega glasa na Gorenjskem sejmu zloženih_izvodov Gorenjskega glasa. zalogo", kajti vsaki naročnici oz. naročniku Gorenjskega glasa bo za ugibanje na razpolago kar 7 (SEDEM) kuponov. Od danes do vključno prvega torka po sejmu bodo kuponi objavljeni na drugi strani Gorenjskega glasa, natanko tako, da bo kupon možno izrezati skupaj z natisnjenim naročniškim naslovom. Za sodelovanje v ugibanki je potrebno oboje: čimveč originalnih kuponov z vpisanim odgovorom (samo pravilni odgovori lahko prinesejo nagrado!) in na drugi strani kupona naročniški naslov. Fotokopij kupona seveda ne bomo upoštevali! Poleg tega bo možno na sejmu dobiti tudi dodatne kupone za sodelovanje v nagradni ugibanki. Pri žrebanju bo natanko 25 nagrad za odgovore na kuponih iz časopisa in 24 nagrad za odgovore na posebnih kuponih, ki jih bo možno dobiti na sejmu. Torej: več odgovorov (pravilnih!), več možnosti pri žrebu. Pa to sploh še ni vse: za kupone, ki ne bodo izžrebani, bomo pripravili dodatna prvovrstna presenečenja. Sreča bo potrkala večkrat, ne le enkrat! In če bo v bobnu več Vaših kuponov, Vas bo sreča lahko večkrat obiskala. Žrebali bomo v petek, 20. avgusta, izidi žrebanja bodo objavljeni v Gorenjskem glasu od vključno 24. avgusta naprej. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Poslanci so odšli na počitnice Državni zbor je letos sprejel nad 100 zakonov Počitnice bodo trajale dober mesec. Septembra bo najprej izredna seja, nato pa redna, obe z nek* terimi zelo aktualnimi točkami dnevnega reda. Jeseni naj bi poslanci največ razpravljali o prilaga janju naše zakonodaje z evropsko, poskušali najti dogovor o volilnem zakonu in v drugi obravnavi sprejeli zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ljubljana, 3. avgusta Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je bil z letošnjim sedemmesečnim delom državnega zbora zadovoljen: sprejetih je bilo nad 100 zakonov, med njimi kar 41 vezanih na vključevanje v Evropsko unijo in usklajevanje z evropsko zakonodajo. Predsednik šteje za dosežek, da je bila vsak mesec redna seja državnega zbora in da so bile izredne, ki so v preteklih letih prevladovale, zlasti krajše in manj pogoste. V petek je bila seja kolegija predsednika državnega zbora. Dogovorili so se, da bo izredna seja 16. septembra, delovna telesa državnega zbora pa naj bi se začela sestajati okrog 10. septembra. Prva redna seja državnega zbora pa naj bi bila 21. septembra. Kot prednostne naloge si je vodstvo državnega zbora zadalo sprejemanje z evropsko zakonodajo usklajenih zakonov, dogovor o volilnem sistemu oziroma rešitvi zapletov, povezanih z volitvami, in nadaljevanje razprave o novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Medtem ko pri "evropskih" zakonih ni pričakovati večjih zapletov, se utegnejo problemi znova pojaviti pri sprejemanju volilne zakonodaje. Na vrsti bi morala priti obravnava predloga zakona o volitvah v državni zbor, ki ga je v proceduro vložil državni svet 8. avgusta leta 1996. Socaildemokratska stranka trdi, da predlog sploh ni predlog, povrhu vsega pa naj bi bil še nepravilno vložen. Zato bi morali poslanci obravnavati njen predlog. Vodstvo državnega zbora je po preverjanju ugo- Tone Anderlič in dr. Janez Podobnik tovilo, da je bil predlog zakona vložen pravilno in da tudi državni svet predloga ni umaknil. Zato ostaja na dnevnem redu naslednje seje državnega zbora. Na jesen čaka tudi predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje -Hrastnik, ekološki sanaciji Termoelektrarne Trbovlje 2 in spodbujanju razvojnega pres-truktuiranja zasavske regije. Zlasti krščanski in socialni demokrati so predlagali preložitev razprave in ločeno obravnavanje in dodeljevanje denarja za posamezne projekte (posebej za rudnik, posebej za TET 2), vendar je večina v državnem zboru to zavrnila. Sprejet pa je bil predlog, da se obravnava prekine, dokler ne bo na seji podpredsednika vlade ali ministrice za gospodarske dejavnosti. Kot je znano, je za ta projekt predvidenih nad 83 milijard tolarjev. Na jesen gre tudi tretja obravnava predloga zakona o javnih financah. Druga obravnava je bila opravljena pretekli teden. Predlagani zakon bo pr^ pisal sestavo, pripravo izvrševanje proračun Republike Slovenije in Pra računov lokalnih skupn°s ti, upravljanje premož države in občin, uprav je njihovih dolgov, račUJ| vodstvo in proračuns" nadzor. Zakon bo delo! urejeval tudi posloval dveh pomembnih skladb Zavoda za zdravstve"]" zavarovanje Slovenije Zavoda za pokojninsko invalidsko zavarovanje. Za obravnavo na f$ tembrski izredni seji predviden nacionalni P1* gram varstva okolja (drug obravnava). Kot predrl; tni cilji so zapis3" izboljšanje stanja vodneg okolja, uveljavitev sodo^ nih oblik ravnanja odpadki, ohranjanje 1 varstvo biotske raznovi? nosti in genskih virov < krepitev institucij varstv okolja na vseh ravneh. V nad0" nalnem programu je zapisa11I da bi v petih letih za uresniči^ nacionalnega programa P°trv bovali 263,51 milijarde tolafF ali 52 milijard letno ozirtjjjJM poldrug odstotek bruto čega proizvoda. Še naprej ^ veljalo osnovno načelo "°n | naževalec plača". . • J. Košnje" Reševanje problematike etažne lastnine Pet let za vpis v zemljiško knjigo V Sloveniji je trenutno najmanj 650.000 stanovanj, ki še niso vpisana v zemljiško knjigo. Ta pomanjkljivost, podedovana iz preteklosti, povzroča velike težave. Ljubljana, 3. avgusta - Po hitrem postopku je državnemu zboru v sprejem predlagan predlog zakona o začasnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo. To je velik (podedovani) problem, ki zadeva okrog 650.000 stanovanj (zlasti v etažnem lastništvu) v Sloveniji, ki še niso vpisana v zemljiško knjigo. V preteklosti so se tovrstni vpisi v zemljiško knjigo izvajali le v primerih pravnega prometa z nepremičninami, v katerih so bile udeležene fizične osebe. Ta promet pa je bil zaradi prevladujoče družbene lastnine zelo omejen. Predlagani zakon je začasen in naj bi veljal pet let. V bistvu rešuje časovno zagato, saj po drugi strani zakon o zemljiški knjigi zapoveduje vpis stanja do 16. julija leta 2000, torej prihodnje leto, česar pa ne bo mogoče izvesti. Samo podaljšanje roka brez podrobnejših navodil ne bi bilo dovolj. Zakon tudi stimulira sedanje imetnike, da bodo na lažji način vpisali lastninsko pravico za svoje stanovanje v zemljiško knjigo in s tem tudi formalnopravno postali lastniki kupljenega stanovanja. Nevpis v zemljiško knjigo pomeni tudi oviro za razvoj nepremičninskega trga, za pretok kapitala v nepremičnine, za pridobivanje hipotekarnih posojil in je v končni fazi tudi ovira za pridobivanje sredstev za državni in občinski proračun. • J.Košnjek Državne pomoči Slovenija presega evropsko povprečje Ljubljana, 3. avgusta - Države članice Evropske unije morajo redno poročati o državnih pomočeh raznim področjem al1 panogam. Ta obveznost je začela veljati že leta 1985, vendars° nekatera poročila iz držav članic še vedno nepopolna. Čeprf Slovenija še ni članica Evropske unije, seje obvezala, da bo p?' pravljala letna poročila in uredila sistem evidenc. Poročilo narejeno za leti 1997 in 1998. Podatki kažejo, da so leta 19", znašale državne pomoči nad 80 milijard tolarjev, lani pa nek« nad 115 milijard tolarjev. Primerjava državnih pomoči Sloveniji s pomočmi v državah Evropske unije kaže, da J Slovenija bolj naklonjena državnemu intervencionizmu. Najve državne pomoči je bilo v teh dveh letih namenjene predelova' ni industriji, transportu, kmetijstvu in premogovništv^ Opozorila iz Evropske unije kažejo, da bo morala naša držav ukiniti zlasti pomoč, ki zadeva redno poslovanje. Močno pa bo moral porasti delež pomoči, ki bo razdeljena po regionalni ' merilih. Seveda pa bo to uresničljivo šele s sprejetjem ustreza regionalizacije in zakonskih podlag. • J.K. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Poziv Zveze društev invalidov vojn Varstvo in plačilo odškodnin^ oZjv Kranj, 3. avgusta - Zveza društev invalidov vojn je podala P I slovenski javnosti in oblasti. Že 24. junija ob Dnevu invalid0 'M pozvali vse odgovorne v Sloveniji, Evropi in svetu, naj prepre nastajanje novih invalidov vojn na Balkanu in povsod drug00. svetu. Od Organizacije združenih narodov zahtevajo, naj tr ^ tisočletje razglasijo za tisočletje miru in sožitja med nar^, Invalidi vojne imajo prvi pravico to zahtevati. Prav tako PoZ'v.nj|i da se Zveza društev invalidov vojn Slovenije, Zveza društev vojj invalidov Slovenije in ostali invalidi, žrtve vojnega nasilja, čim V združijo v enovito organizacijo z namenom ohranitve oZ'rL]ce izboljševanja varstva ter prenašanja izkušenj na druge bajka države in povsod tja, kjer varstvo invalidov še ni zadovoljiv0 6 jeno. Invalidi pozivajo vse vlade sveta, da po načelih rn°T^' odgovornosti zagotovijo invalidom vojn primerno varstvo in P' $ lo vojne odškodnine. To je skrajni čas tudi za našo vlado, saj J konca druge svetovne vojne preteklo že nad 50 let. • J K- GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski poliiično-informalivni poilednik s poudarkom na dogajanjih na (iorenjskem / Direktor: Marko Valjavec i Odlivoma urednica: Lcopoldina Bogataj I Novinarji inlir* ^ W Jclovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / lektoriranje. ^ j Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DF.L0 • T('R. Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111. telefav. E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/22.U44 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17, ure / Časopis izhaja ob torkih in pel" • ^ trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obracu ja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa. / CENA IZVODA: 200 SIT (1011RK za prodajo na 1 Ir vaškem j. Torek, 3. avgusta 1999 IZ GORENJSKIH OBČIN 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Smučarski center Cerkno postavlja novo šestsedežnico Helikopter je postavljal žičničarske stebre tudi nad Cerknim Poleg gradnje nove gondolske žičnice na Vogel, nove kabinske žičnice na Krvavec, je gradnja nove šestsedežnice na Črnem vrhu tretja velika smučarska investicija v letošnjem letu. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA u GORENJSKA ON LINE www.media-art.si Cerkno, 3. avgusta - Priložnosti, ko je država vsaj nekaj pozornosti j" konkretne finančne pomoči namenila tudi razvoju smučarske jnfrasti ukture, niso zamudili tudi v Smučarskem centru Cerkno na Črnem vrhu - zagotovo enem od najhitreje razvijajočih se smučarskih centrov pri nas, kjer z izgradnjo šestsedežnice v bistvu zaokrožujejo vlaganja v žičniške naprave. Tretja velika smučarska investicija Poročali smo že, da so v lefošnjem poletju na Goriškem v teku kar precejšnja laganja v smučarske naprave, ko bodo z izgradnjo nove gondolske žičnice na Vogel ter Vgradnjo nove kabinske žičnice na Krvavec odpravljena najhu Smučanje za zahtevnejše družine Kot nam je povedal direktor Hotela Cerkno d.o.o., ki je upravljavec in lastnik smučarskega centra na Črnem vrhu, Miran Ciglič, bodo kljub odstranitvi ene od vlečnic Lom s šestsedežnico bistveno povečali zmogljivosti centra. VUV^V IJUJ-M aV IJV^llU 11CIJUU pv. , . ~----CJ-J------- JSa in najzloglasnejša ozka grla kjer bo na 60 hektarjih smučišč gorenjske smučarije. Priložnost, in 15 kilometrih prog na uro 1(0 se je že lani država preko Ministrstva za malo gospodarst-Vo in turizem odločila za načrt-neJšo pozornost in tudi povsem konkretno materialno podporo "ani z nepovratnimi dotacija lahko smučalo deset tisoč smučarjev, saj se vzporedno z izgradnjo smučišča širi tudi sistem zasneževanja. Trideset snežnih topov bo poslej zasneževalo s kompaktnim sne- Tudi za postavljanje stebrov nove žičnice v smučarskem centru Cerkno so se poslužili pomoči helikopterja, saj so se s kolegi iz Krvavca dogovorili, da to napravijo ob enem obisku posebnega helikopterja v Sloveniji. Po dnevu in pol dela na Krvavcu je ruski helikopter, ki dela za specializirano švicarsko Jirmo, v nekaj urah prejšnji torek postavil tudi stebre na Črnem vrhu in prepeljal na vrh vso potrebno opremo. Stroške prileta in odleta helikopterja v Slovenijo so si tako lahko (racionalno) razdelili. Z Evropo tudi smučarska konkurenca S to investicijo v glavnem zaključujejo vlaganja v žičniške naprave, čaka jih le še dopolnitev zmogljivosti zasneževal-nih naprav, predvsem pa bi želeli izboljšati gostinsko ponudbo. Zavedajo se, da bodo z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo (Evropa brez meja!) ter izgradnjo slovenskega avtocestnega križa postala mnoga smučišča v tujini tudi "naša", lahko in hitro dostopna, zato je pomemben del prihodnjih naporov in usmeritev namenjen tudi izboljšanju cestnih povezav. Dobro sodelujejo z občino Cerkno, občino Železniki in upajo, da bodo dostopnost s pomočjo države iz obeh smeri uspeli postopoma izboljšati. Pozabljeni tudi niso načrti o AMZS Delavci AMZS so po Gorenjskem minuli konec tedna odvlekli 20 poškodovanih vozil, 4-krat pa so nudili pomoč na cestah. GASILCI Pomet°S Z ugodnimi krediti) tej gom vsa smučišča" na Črnem ■- 2am,e^,bni veji turizma> niso vrnu- Poskrbeli bodo tudi za ni), preostali pa iz Primorske, pripravljen plato za spodnjo ^~TT T" .'—~ cem i tudi V Smučarske™ izgradnjo dodatnih toaletnih n«rkiri«r iz smeri oostaio. Vsa oprema e bila PrJno.c]tvenih kapacitetah ^tru Cerkno, kjer je v polnem prostorov in prostorov za prvo 1 ,e v hotelu m sku°< šest" a gradma moderne pomoč. Z novo šestsedežnico jHsedežnice. Ta bo imela 329 želijo ponuditi družinam tudi trov višinske razlike, dolžino zahtevnejšo smuko in hkrati uu metrov in kapaciteto 2400 razbremeniti štirisedežnico, saj Poleg parkirišč iz smeri postajo. Vsa oprema je bila Cerknega (ob spodnji postaji dobavljena v Cerkno že junija, dvosedežnice Počivalo) ter O vrednosti celotne investici- parkirišča v Davči (ob spodnji je direktor Ciglič ne želi gov- postaji štirisedežnice) so dodat- oriti javno, povedal nam je le, no uredili še parkirišče na da so dobro polovico potrebne- Srnučarjev na uro. Gre za najmodernejšo tovrst-n° napravo s preklopljivimi Sedeži (ti se na postajah uPočasnijo za varen in udoben NUop oz. izstop smučarjev) ter polarni, ki varujejo potnike C(i mrazom, vetrom in Sivinami. Skupaj s pred :Vema letoma zgrajeno ptlrisedežnico bosta to najmod-fneJši napravi na slovenskih Rilcih. izkušnje kažejo, da se družine rade poslužujejo takih naprav, ki omogočajo, da se vozijo skupaj. Šestsedežnica bo nared oktobra Sicer pa je bila že pretekla zimska sezona v smučarskem centru Cerkno rekordna, pri čemer ugotavljajo, da je prišlo približno 55 odstotkov smučarjev iz Gorenjske (po Selški doli- Tuškovem griču z možnostjo odhoda in dohoda na smučeh, nova šestsedežnica pa ne bo imela svojih parkirišč, saj so do spodnje postaje uredili le novo servisno cesto. Za smučarje bo nova naprava dosegljiva le preko drugih naprav. Poskusno naj bi začela obratovati sredi ga denarja zagotovili s komercialnim kreditom, del s povečanjem kapitala lastnika, del je bil lastnih sredstev in 144 milijonov tolarjev so dobili po razpisu od Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem kot ugoden kredit. Z večino lastnikov zemljišč že imajo sklen- oktobra, saj je gradnja nekako v jene pogodbe o služnosti, z sredini: opravljena je že vsa nekaterimi jih še pripravljajo, sečnja, postavljeni stebri, v teku za vse posege pa so dobili njih je montaža zgornje postaje, soglasja in plačali odškodnine. sedaj jih je v hotelu in skupaj s kmečkim turizmom okoli 350, center pa jih bi potreboval okoli 1000, dolgoročni adut nadaljnjega razvoja pa ostaja pred leti odkrita termalna voda, ki ponuja možnost tudi usmeritve v termalno- zdraviliški turizem. Hitri razvoj in podatek, da je v družbi že sedaj zaposlenih 72 delavcev, pozimi pa po pogodbah o delu zaposlijo še od 40 do 50 delavcev, kaže na to, da je v turizmu, kjer je znanje in volja, mogoče najti kruh, šestsedežnica pa je še en velik korak k novim rekordom tega centra. • Š. Žargi Urejen zadnji odsek ceste proti Žirem h Sora se je umaknila cesti v Žiri '''r>, 3. avgusta - V petek so delavci Gradbenega podjetja Primorje ^^vili še zadnja zaključna dela na 250-metrskem odseku ceste od . cbije do Žirov, ki so bila zaradi potrebnega posega v strugo Sore **»no zahtevna. Slavnostna otvoritev ceste bo jeseni. 0, v.Petek je bila postavljena pika na i triletnim prizadevanjem c C|rie žiri, da v okviru sanacije slovenskih cest končno uredijo j, sto proti Škofji Loki. Občina Žiri je bila ena od dveh občin v j °venlji (poleg Šetjerneja), ki jim je država dovolila, da v okviru to Crventne sanacije cest, ko so se ceste širom po Sloveniji z asfal-doK 6 PrePlastile< hkrati izvede tudi rekonstrukcijo. Seveda je za let htna C'e'a moraia občina seči v lasten žep in ko se danes po treh tak ^riza^cvmi ozirajo nazaj, so na občini prepričani, da je bila odločitev, kljub finančnim težavam, ki jih je zaradi tega imela Pos'na' ^Jboljša. Danes vodi v Žiri praktično dva kilometra je iv hijene, razširjene ceste, narejeno je bilo praktično vse, kar 2akr m°Soce napraviti na obstoječi trasi. V bistvu je s tem ZaoJU^ena konstrukcija ceste od Trebije do Žirov, začeta v ni f u.osemdesctih let in razen v samem naselju Selo, kjer teren £ °Puščal večje širine, vodi sedaj v Žiri šest metrov široka cesta. kar ?c 250 -metrski odsek jc bil med najzahtevnejšimi, saj je stal i% mi'i.i°nov tolarjev. Zaradi plazovitega terena širitev ceste ni rriei rr,ogo^a s posegom v hrib, pač pa je bilo potrebno kar za 4 tU(j.re Poseči v strugo Sore. K sreči so na državi dosegli sporazum obhv SOQ,c'ovamu vodarjev in jc občina morala k tej investiciji v ^. y materiala (kamna za veliko zložbo nad Soro) prispevati 7 Cest °V .tw'arJev- ^ela so °i'a na sarrn cesti v Petek 7- barvanjem na(jrL sključena, Vodno gospodarsko' podjetje iz Kranja pa bo še d|.ievalr> urejanje prestavljene struge. Uradna otvoritev ceste bo in zveze Anton )sti. • Š. Ž. -"■j^vaio urejanje prestavljene struge, uraunu l n dopustih jeseni, saj je minister za promet r8auer obljubil, da se takrat udeleži te slovesno V Gorenji vasi prizidek šole že opremljajo Gradbeniki so držali obljubo Kljub skoraj enomesečni zamudi je bil gradbeni del urejevanja novega vrtca in dodatnih učilnic dokončan v roku. Gorenja vas, 3. avgusta -Gradnja prizidka k Osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, v katerem bo dobil nove izredno lepe prostore vrtec, šola pa dodatne učilnice, je bila, kljub zamudam in zapletom med gradnjo uspešno zaključena. To lahko trdimo po petkovem obisku na tej šoli, ko smo lahko videli, da v nove prostore že vnašajo novo opremo, nekatera ureditvena dela pa izvajajo tudi v starem delu. Kot nam je povedal pomočnik ravnatelja Izidor Selak, so na šoli izredno zadovoljni, da je izvajalcu -Splošnemu gradbenemu podjetju Tehnik iz Škofje Loke, 'uspelo nadoknaditi vso zamudo, ki je nastala v jeseni, prav tako pa rešiti nekatere zaplete, ki so nastali zaradi neustreznih načrtov. Gradbeniki so se iz objekta že umaknili, preostane jim še gradnja nove kanalizacije (to je pogoj za uporabno dovoljenje) in zunanja ureditev. Ali bo nanovo s krožno potjo rešen tudi doslej odmaknjen dovoz in odvoz iz šole, še ni znano, zagotovo pa je mogoče reči, da se bodo gorenjevaški otroci v jeseni že lahko igrali v izredno prijetnih prostorih vrtca, mnogi šolarji pa sedli v nove šolske "klopi". Tudi nanovo urejeno centralno ogrevanje šole bo zagotovilo, da učencev v Gorenji vasi ne bo več zeblo. Medtem ko v Škofji Loki še zbirajo podatke o tem, kaj vse bo potrebno urediti za prihajajočo devetletko, so torej v Gorenji vasi to nalogo že v dobršni meri uresničili. Zelo verjetno sicer je, da bo župana in še nekatere druge zaradi finančnih zadreg (ministrstvo za šolstvo naj bi financiranje te dograditve šole uvrstilo v program in proračun šele prihodnje leto) še letos močno bolela glava, še enkrat pa se je nadvse konkretno potrdila velika pozornost občine, ki jo ima do šolstva. Naj v duhu teh veselih počitniških dni še dodamo, da se je župan Jože Bogataj le dan pred tem po mobilnem telefonu oglasil iz Olimpa, saj v Grčiji dopustuje, in ugotovimo, da bo gorenjevaško in poljansko šolstvo, če bo res uresničeno vse, kar je na tem področju zastavljeno, tudi doseglo Olimp. • Š. Ž. Kranjski gasilci so posredovali pri prometni nesreči, ki se je zgodila na lokalni cesti Tržič - Kovor, pri naselju Loka. V trčenju dveh osebnih vozil so pomagali reševalcem pri reševanju vkleščene osebe iz vozila. Na magistralni cesti Podtabor pa sta trčila kombi in osebno vozilo. Oba voznika so gasilci morali izrezati iz vozil. Na Vrečkovi 3 na Planini je v stanovanju puščala voda. Ker niso našli izvora puščanja vode, so na pomoč poklicali dežurnega vodovodnega instalaterja. Na Župančičevi ulici so nepridipravi zažgali osebno vozilo volvo, ki so ga kranjski gasilci pogasili. Na cestninski postaji Torovo pa so pomoč nudili nemškemu turistu, ki je ključe zaklenil v avto. Se enkrat pa so gasili na Župančičevi ulici, kjer jc zagorel kontejner. Obvestili so jih tudi, da v Virškovem potoku blizu Češnjevka pri podjetju Piroterm po vodi plava oljni madež. 1/ cisterne je iztekalo kurilno olje, ki je onesnažilo 2 km potoka proti naselju Vasca. Gasilci so postavili 8 pregrad in zatesnili cisterno, iz katere je izteklo 15000 litrov olja. Jeseniški gasilci pa so 4-krat spremljali tovorno vozilo, ki je prevažalo nevarne snovi skozi predor Karavanke. Pri prometni nesreči so poškodovanemu osebnemu vozilu odklopili akumulator in zavarovali neaktivirano zračno vrečo. V J-2 so črpali vodo iz ubežne jame. Preko reg. centra za obveščanje so jih obvestili o neeksplodiranem ubojnem sredstvu. Prijava je bila na srečo lažna. V stanovanjskem bloku je v kopalnici zagorel električni bojler, ki so ga jeseniški gasilci pogasili. GORENJSKI NOVOROJENČKI V obeh gorenjskih porodnišnicah so imeli od petka do danes le 9 porodov. V Kranju so se rodile 3 deklice in 3 dečki. Najlažja je bila deklica, ki ji je kazalec na tehtnici ob porodu pokazal 2.730 gramov. Najtežja je bila prav tako deklica, ki je tehtala 4.070 gramov. Na Jesenicah pa so prvič zajokali trije otročički. Ena deklica in dva dečka, Najtežji deček je tehtal 3.890 gramov, najlažja pa je bila deklica s 3.380 grami. URGENCA V Splošni bolnišnici na Jesenicah so imeli urgentnih primerov tokrat 238. Največ jih je bilo seveda na kirurgiji in sicer 183, sledi interni oddelek. 46 in nato pediatrija s 9 otroki, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč. TURIZEM Iz Bleda so nam sporočili naslednje podatke o zasedenosti od petka do danes; vseh gostov skupaj je bilo 7219, od tega je 977 domačih in 6242 tujih. Temperatura vode v Blejskem jezeru pa je 22:5 stopinje Celzija. Zasedenost v Bohinju preko vikenda je bila naslednja; v hotelih in hotelskih apartajih 66-odstotna, v zasebnih sobah in apartajih 65-odstotna, v kampu Danica 60-odstotna in v kampu Zlatorog 50-odstotna. V Bohinjskem jezeru je temperatura vode 19 stopinj Celzija. ...,,,,„.,,,.,,, ,.....„. ...... m mm M *mmjr■ ■ ■ I Ju tarviCBraJailiJfl UoVlN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Seja občinskega sveta Žirovnica Žirovnica, 2. avgusta - V torek, 3. avgusta, bo redna seja občinskega sveta Žirovnica, na kateri bodo sprejemali informacijo o uresničevanju proračuna občine za šest mesecev, razpravljali o predlogu odloka o organizaciji občinske uprave ter o ustanovitvi skupne občinske uprave z občino Jesenice. Razen tega je na dnevnem redu predlog pravilnika za vrednotenje programov športa, predlog sklepa o enkratnem prispevku za novorojence ter poročilo komisije za pregled ponudb za oblikovanje grba in zastave občine Žirovnica. • D.S. Spet bo Ovčarski bal Jezersko, 2. avgusta - Novo vodstvo Turističnega društva Jezersko (vodi ga Davo Karničar) se ob sodelovanju mnogih zagnanih domačinov že s polno paro pripravlja na Ovčarski bal, ki bo konec tedga tedna na Jezerskem. Tudi občino so prosili za izredno dotacijo, organizacijsko pomoč in za les, ki ga potrebujejo za opremljanje prireditvenega prostora. Svetniki so jim bili na zadnji seji pripravljeni ugoditi, saj gre za etnografsko prireditev, ki ima za jezersko dolino poseben pomen. Vedo tudi, da je sedanji odbor društva podedoval za prejšnjim domala prazno blagajno. Izredne dotacije jim sicer niso odobrili, pač pa jim bodo za pripravo prireditve odrinili del redne. Ob pičlem občinskem proračunu so seveda previdni, ko gre za dodeljevanje denarja, zato tudi pričakujejo, da bodo iz društva po prireditvi poročali o rezultatu. Sicer pa prireditvi želijo, da ob skupnem prizadevanju uspe, spet združi Jezerjane, gostom pa na pristen način pokaže enega od zanimivih starih običajev. • D.Ž. Cene v vrtcu v Bohinju nespremenjene Bohinjska Bistrica - Ekonomske cene programov v vrtcu Bohinj bodo v šolskem letu 1999/2000 ostale nespremenjene. Zvišanje ne bo potrebno, saj so oddelki vrtca polni, pa tudi poraba finančnih sredstev v vrtcu je racionalna, so sklenili bohinjski občinski svetniki na zadnji seji. Z dosedanjo ceno bodo uspeli pokriti tudi izgubo, ki nastaja v poletnih mesecih zaradi izpisa otrok, zlasti tistih, ki v jeseni začnejo obiskovati prvi razred. • U. P. Peti avgust - krajevni praznik Zasipa Zasip • Peti avgust je krajevni praznik Krajevne skupnosti Zasip. Tudi letos so ob prazniku pripravili vrsto prireditev, ki so se začele že minuli konec tedna z balinarskim turnirjem za memorial Antona Burje in živ-žavom. Peti avgust so si v Zasipu izbrali za svoj praznik v spomin na ta dan leta 1941, ko so Franc Primožič, Anton Trseglav in Janez Ambrožič v sabotažni akciji minirali cevovod pri hidroelektrarni v Piškovici, ki je z električno energijo napajala jeseniško železarno, ki je delala za nemške oborožene sile. Ob prazniku so pripravili pestro dogajanje, v sredo bo na Homu slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in koncert pevskega zbora. V četrtek se bodo na Homu srečali upokojenci - kolesarji, v petek bo vaja Prostovoljnega gasilskega društva Zasip in koncert skupine Strune, v soboto pa nastop Blejskega plesnega studia in artistični program. V nedeljo pripravljajo pohod skozi sotesko Vintgar, nato pa sledi še vrtna veselica pri Jurčku na Homu. Pri organizaciji praznovanja sodelujejo vsa društva iz Zasipa, in sicer gasilsko, kulturno, športno, turistično, zveza borcev, rdeči križ, društvo upokojencev in agrarna skupnost. Cisti dobiček od prireditve bodo namenili obnovi kulturnega doma in izgradnji športnega igrišča na Homu. • U. P. Radovljica praznuje Radovljica - Občina Radovljica praznuje 5. avgusta občinski praznik (prvega od dveh). Osrednja proslava bo v petek na Vurnikovem kopališču, v soboto pa bo na Vodiški planini tradicionalno srečanje borcev in občanov. Peti avgust je občinski praznik v spomin na ustanovitev Cankarjevega bataljona na Vodiški planini na Jelovici. Po besedah župana Radovljice Janka S. Stuška pa občina s tem praznikom ne obeležuje le boja in odpora proti zavojevalcem, temveč ob občinskem prazniku občani Radovljice razmišljajo tudi o športnih aktivnostih, samospoštovanju, o novih zasebnih in skupnih uspehih. To povezuje pretekle korenine praznika z novimi vsebinami in sedanjostjo, meni Stušek. Osrednja občinska proslava ob prazniku bo v petek ob 20.30. uri na Vurnikovem kopališču, kjer bo župan imel slavnostni govor, podelili pa bodo tudi občinska priznanja. Program bo povezovala Alenka Bole Vrabec, nastopil pa bo tudi Pihalni orkester Lesce. V soboto bo pri Partizanskem domu na Vodiški planini tradicionalno, že deseto srečanje borcev in občanov s kulturnim programom. Župan Stušek vabi občane, naj praznujejo in praznik počastijo tudi z zastavami. • U. P. Usode ljudi najbolj zbližujejo Tržič, 3. avgusta - V rotundi tamkajšnje Abanke je na ogled zanimiva razstava, ki je posvečena 33-letntci pobratenja Tržiča in Ste Marie Aux Mincsa in 10 letnici pobratenja omenjenega francoskega mesta z nemškim Bruchsallom. Tržič je bil namreč takrat boter temu pobratenju. Na razstavi je prikazano pobrateno francosko mesto Ste Marie Aux Mineš z vsemi svojimi znamenitostmi, v razstavo pa se lepo vklaplja prikaz značilnosti, ki povezujejo mesto s Tržičem. Gre predvsem za opuščen rudnik in vsakoletne razstave mineralov in fosilov, seveda pa na razstavi niso pozabili prikazati osnovnega motiva pobratenja -človeških usod, ki so jih doživljali interniranci (med njimi je bilo tudi veliko Francozov) v podružnici taborišča Mauthausen na Ljubelju. Seveda je na razstavi ustrezen poudarek dati tudi nemškemu mestu Bruchsall, ki je pobrateno s Ste Marie Aux Minesom, Tržič pa je bil temu pobratenju boter. Takrat je bilo to eno prvih pobratenj med nemškim in francoskim mestom in pogumen korak, zlasti če upoštevamo, kaj vse sc je v zgodovini dogajalo s francosko pokrajino Alzacyo. • P B. Na Jezerskem sprejeli občinski proračun V ospredju razprav je šola Kako težko je začeti v samostojni občini, so na Jezerskem najbolj kruto občutili ob letošnjih dogajanjih s šolo. Kot kaže, neprijetnosti še ni konec. Jezersko, 3. avgusta - Ko so na sedmi seji občinskega sveta razpravljali o občinskem proračunu, se je glavnina razprav spet sukala okoli šole. Ob dejstvu, da gre za izobraževanje domala tretjina iz občinske blagajne, je to tudi razumljivo. Sredstva občine bodo znašala nekaj nad 72 milijonov tolarjev. Preden so svetniki potrdili proračun, so potrdili še dopolnilo Metode Karničar o razporeditvi sredstev za pospeševanje v kmetijstvu, čemur so namenili nekaj več denarja, kot je bilo predvideno v osnutku. Pri malenkostnem klestenju ostalih postavk v prid kmetijstva pa so videli, kako težko je pravzaprav razporejati tako pičla proračunska sredstva. V razpravi so se svetniki ves čas vračali k šoli, ki jim je letos zaradi obnove že na startu "vzela" 10 milijonov tolarjev. Veliko denarja terjajo šolski prevozi otrok, kar 8 milijonov, zato svetniki menijo, da bi za tolikšen denar lahko dobili na Jezersko kakega učitelja več in se potegovali za večrazredno osnovno šolo. Če že ne osem- letko, želijo v prihodnji devetletki imeti vsaj dve triadi, torej pouk do vključno 6. razreda. Bojijo pa se, da pri šolskih oblasteh ne bo razumevanja za takšne načrte, saj so na birokratski odnos naleteli že sedaj, ko se potegujejo, da bi bila njihova šola samostojen zavod. Sedaj je namreč v okrilju zavoda Osnovne šole Matija Valjavec Preddvor, kjer pa se jim zdijo razmerja nejasna, zlasti ko gre za pokrivanje preteklih izgub. Minulo šolsko leto je jezersko šolo obiskovalo 39 otrok, v nekaterih šolah v Sloveniji jih je še manj, pa vendar nastopajo kot samostojni zavodi in imajo celo osemletko, je dejal eden od svetnikov. Za Jezersko pa šolske oblasti pravijo, naj bodo veseli, da imajo kombiniran pouk nad pogoji, ki sicer veljajo zanj, in da lahko takšen status celo izgubijo. Jezerjani naj bi se vsekakor potegovali za dve triadi v devetletki, menijo svetniki, nedvomno pa bodo kandidirali na razpis za naložbe v šolstvo do leta 2004, za kar so se letos že začeli prvi postopki. Vendar prej še potrebujejo akt o (so)ustanovitvi zavoda osnovna šola ali P° mnenju njihovega odvetnika pogodbo, ki bo uredila ta razmerja. Do jeseni bodo torej imeli svetniki še veliko opraviti, zato ni čudno, če je župan Milan Kocjan vztrajal pri dveh sejah občinskega sveta v julij11 in za svetnike tudi poslej ne bo pravit1 počitnic. Eden od razlogov, zakaj je tako. so tudi odnosi z bivšo občino Preddvor, ki morajo čimprej pripeljati do ugodnega razpleta. Na drugi julijski seji so jezerski svetnik' sprejeli še odlok o občinskih cestah, medtem ko besedilo odloka o kategorizaciji cest še čaka na prometnem ministrsvu. da ga pred sprejetjem na občini verificira fy stroka. Veliko razprave pa so bili deležu1 tudi občinski simboli, ki jih tako ali drU; gače premlevajo skoraj na vsaki seji. Tudi tokrat jih še niso dokončno sprejeli, saj J6 imel na predlog podjetja, ki jih je izdelalo-nekaj pripomb še prof. dr. Božo Otorepec nekaj pa svetniki sami. • D.Z.Žlebir Urejanje škofjeloške vpadnice Cesta je na robu zmogljivosti Kljub prepotrebni renkostrukciji Kidričeve ceste v Škofji loki se gneči in zastoju tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti. Škofja Loka, 2. avgusta - V četrtek in petek so na gradbišču Kidričeve ceste v Škofji Loki brneli asfalterski stroji, ki so večjemu delu te ceste dali vsaj približno končno podobo. Ostaja pa še nekaj odprtih problemov, za katere se še iščejo soglasja in rešitve. Vse kaže na to, da bo rekonstrukcija trajala skoraj eno leto. Kako zelo je bila potrebna rekonstrukcija Kidričeve ceste v Škofji Loki, ki je glavna in praktično edina vpadnica v tisočletno mesto, so pokazala nova spomladanska štetja prometa, ki so naročnike zagotovo presenetila: izkazalo se je namreč, da po tej cesti vozi tudi do 24 tisoč vozil dnevno, k čemer velja pripomniti podatek, da je že 25 tisoč vozil na dan normativ za izgradnjo štiripasovnic. No, Škofja Loka še zlepa ne bo dočakala štiripasovnice (saj zanjo nikakor ni prostora, zato Otvoritev asfaltirane vaške ceste v Spodnjih Danjah Tudi pod Ratitovcem se bodo rolkali Spodnje Danje, 2. avgusta - V nedeljo so v Spodnjih Danjah s pravo vaško veselico proslavili asfaltiranje ceste skozi vas in tako razblinili vsako bojazen, da bi ta vas doživela usodo drugih podratitovških vasi, ki so izumrle. Nasprotno: prav vzorno so uredili infrastrukturo, ki bi se je ne sramovalo marsikatero mesto. Na prvo avgustovsko nedeljsko popoldne je bilo v Spodnjih Danjah res veselo: vaški odbor je pripravil slavnostno otvoritev asfaltirane ceste skozi vas. Cestno podjetje Kranj pa sponzoriralo vaško veselico. Nekaj nad petdeset prebivalcem te podratitovške vasi so se pridružili še sosedje iz sosednjih vasi in po kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci podružnične šole Sorica, so se zahvalili vsem, ki so pri urejanju ceste sodelovali. Sedemsto metrov asfaltirane ceste v vasi je stalo 8,8 milijona tolarjev, pri čemer je občina Železniki prispevala 5,2 milijona, ostalo pa prebivalci sami, ki so opravili tudi nad 300 ur prostovoljnega dela. To asfaltiranje je v bistvu zaključek del, ki so jih zastavili leta 1989, ko so pričeli urejevati cesto do vasi, jo leta 1990 tudi asfaltirali, povedati pa je potrebno, da so v vasi pod cesto uredili tudi napeljavo telefona, kanalizacijo in javno razsvetljavo. Vas, ki je že bila na robu izumrtja, ni šla po poti Zgornjih Danj, Zabrda in Torke, pač pa je danes vzorno urejena. Lažje bo pluženje, manj bo težav za avtobus, ki pripelje v Spodnje Danje kar petkrat na dan. Kot nam je povedal predsednik vaškega odbora Miha Tavčar, vasi nadaljnjih načrtov ne manjka - prva naj bi bila prihodnje leto na vrsti obnova fasade na cerkvi, s tokratno veselico pa želijo, da bi si vsi prisotni res zapomnili ta veseli dan. Mladi so že v nastopu s skečem napovedali, da se bodo lahko poslej rolkali in izvedeli smo, da to že veselo (celo nevarno) že počno. • Š. Ž. bo potrebno kaj hitro misliti na obvoznice), njeni prebivalci pa še toliko bolj utemeljeno nestrpno pričakujejo zaključek rekonstrukcije. Kakšni problemi in zastoji so bili (in so delno še) na tej, zagotovo eni najbolj obremenjenih vpadnic v državi, je ob vseh teh podatkih še malo bolj razumljivo in hkrati je še vedno prisoten strah, da bo nova prometna ureditev s semaforji še povzročala zastoje. Po tem, koje eden od občinskih svetnikov le našel tudi projekte za izvedljivo krožišče (križišče s krožnim prometom) pri bencinskem servisu Petrol, župan Igor Draksler "priznava", da so študirali tudi^O varianto, vendar so ocenili, da ni najprimernejša. Ko smo že pri križišču in omenjanju bencinskega servisa, je potrebno dodati, da bo ta objekt razumljivo še bolj utesnjen in že skoraj povsem onemogočen, zato je iskanje nove lokacije zanj več kot nujno. V zadnjih štirinajstih dneh so na tej cesti predvsem postavljali granitne robnike kolesarskih stez in pločnikov, včeraj pa so začeli polagati tudi grobo asfaltno podlago. Tako se postopoma kaže, kakšna bo izvedba, podoba oz. ureditev na rekonstruirani cesti, pa tudi to, da na nekaterih delih rešitve še ni. Kljub dejstvu, da se .je gradnja in urejanje zemljiških zadev pripravljala kar šest let, je očitno, da gradnja ni bila dobro pripravljena, sproti morajo reševati še vrsto problemov, da le delnih gradbenih dovoljenj niti ne omenjamo. Prav nerazumljivo postaja dejstvo, da na križišču Kidričeva - Ljubljanska cesta še ni praktično nič narejenega, kar nekaj mesecev pa je "počivalo" tudi križišč Kidričeva - Stara in Suška cesta ob policijski postaji. Če je laj11 jeseni in letos spomladi bi)0 mogoče razumeti zaplete lfl izredno zahtevnost gradnJ6 podzemne infrastrukture (kaj!' alizacije, vodovoda, električni^ in telefonskih napeljav, p'111' skega omrežja), dejstvo, da f nihče ni že mesec "dotakni; križišča pri Plevni, te^e razumemo. Še nekaj konkretnih zapleti-pri hiši nasproti Plevne je di skrajne nekorektnosti izvaja' cev (ni se jim zdelo vredno pre izkopom jarka, ki je k n,s. onemogočil dovoz, niti o pozor' ti lastnika, naj iz hiše odpeU avto, niti položiti z nekaj "plohi" mostička za peš dohodi prišlo do odškodninskega zahtevka (do rešitve tega lastni* ne dovoli nadaljnjih posegov, ki bi omogočili ureditev načrt0" vanega pločnika), potrdilo pas^ je tudi, da pravih dogovorov podjetjem Bandag v caS priprav ni bilo. Tik ob hali tega podjetja naj bila namreč avtobusna PoS j za smer proti Ljubljani in 0 tega, ali bo v teh dneh Banda* dobil soglasje za selitev, J. odvisno, ali jo bo mogoče tu urediti. Sicer razumljivo za*1 vsaj 1» va dodatne površine .u minimalno število parkiru bom0 čas? mest. Skofjeločani se morali torej še kar nekaj mazati z "božjo mastjo, ki s<^ pravi potrpljenje", saj vse na to, da za rekonstrukcijo fljjjjj kot kilometra ceste res rabi ■ Kako daleč sta l., pristopu obvoznica vse °u leto dni. takem Poljansko dolino in »— ^ nujno potrebna scV^rali obvoznica, nas Je kar s pomisliti. • Š. Zargi NEDELJSKA REPORTAŽA Kranjska noč je mimo, naj živi Kranjska noč! GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si V obeh večerih 60 tisoč obiskovalcev Recimo. Lahko je bil tudi kakšen manj. Ali pa kakšen več. Številke, ki jih propagirajo razni prired-•telji, so namreč zelo relativne. Navsezadnje tudi niso pomembne. Glavno je, da se ljudje zabavajo. V petek in soboto se v Kranju so, čeprav je bila gneča - vsaj v soboto - manjša kot včasih. ri)nj, 3. avgusta - Po lanskem premoru, ko Mestna občina Kranj Za Kranjsko noč ni uspela dobiti prireditelja, sta se letos zanjo potekala dva: glasbena agencija Knific in kranjski klub študentov. . ciriska k°misija za prireditve je sicer podprla študente, a glej ga, k?8 ' raiiP'sm r°k so zamudili in v ogib morebitni kolobociji se je e«tnica nazadnje nagnila na stran Knifičeve agencije. Stane Knific J* tokrat že tretjič organiziral Kranjsko noč in se pokazal kot soli-oen organizator. bo Toliko na kratko o ozadjih iz- 'Pfa prireditelja. Kranjska noč, 1 Je nedvomno največja kranjska veselica, je zrasla s kole-*drs*o dirko Po ulicah Kranja, 1 so jo dolga leta prirejali za jJPcinski praznik, 1. avgust, atero letnico nosi, verjetno duhovno glasbo. Na drugi glasbeni točki, Maistrovem trgu, je z zimzelenimi melodijami kraljeval orgelski in kitarski duo, medtem ko je Slovenski trg že po tradiciji spet pripadel mlajšim. Prvo noč so zažigali domačini, rockovska skupina "Očka, poglej, kako šojiram... " Najmlajši so najbolj uživali v gneči v zabaviščnem parku. imeli zabaviščniki, ki so z različnimi vrtiljaki in avtomobilčki na parkirišču ob gimnaziji Kranjčane dobesedno osvojili (čeprav je Gardaland bistveno cenejši). Za varnost na Kranjski noči so skrbeli kranjski policisti, ki so imeli okrepitev v varnostnikih Kanje Protect. Policisti so obravnavali tri manjše pretepe in tri primere posesti mamil, dežurna medicinska ekipa, ki jc z reševalnim belem dnevu, ob pol štirih pa so mestne ulice in trge zavzeli komunalci, ki so do šestih mesto pospravili. Seveda ne smemo prezreti še dveh novosti, ki sta popestrili sicer običajen veseliščni program. Prva je sobotni dopoldanski semanji dan s stojnicami na Glavnem trgu, kjer so prodajalci ob spremljavi kranjskega pihalnega orkestra ponujali različne izvirne izdelke ročne Majčke re s niso bile mokre, zato pa so brhke mladenke pogumno Postavile na ogled svoje "geštelčke". Zmagala je Ljubljančanka Nika skrajno desno), med pogumnicami pa ni hilo prav nobene Kranjčanke. ne ve nihče, gotovo bančno ^ Je že zelo blizu polnoletnos-ll- Bila je vsako leto, razen, kot SlJo že dejali, lani. atane Knific je s svojim etošnjim programom Kranjske TOSi želel predvsem dvoje: da bi 'la prireditev spet v vsem ^estu in da bi bila privlačna za X tako za otroke kot za mladi-^ An starejše. Oboje mu je r torišče Kranjske noči se je Q.2te8nilo od Slovenskega do D avnega trga, muzika pa je bila Jj'krojena različnim okusom. Jj Glavnem trgu so razveselje-q'' "narodnjaki" (ansambel k zv0rJe in Braco Koren s J^škim kvintetom), ^bavno finske ki pa so tudi marsikatero popevčico, dal-melodije in celo California, že kar nepogrešljiva gostja vseh Kranjskih noči, -v soboto pa je igral Babilon. Del kritične mladeži je sicer pričakoval kakšno bolj vročo, aktualno zasedbo - denimo Big Foot Mamo - a so bili tudi Babilonci čisto simpatični. Bnourna vložka je prispeval zabavljač Michael, ki je obiskovalce povabil k igricama tuti-fruti in mokre majčke. Sadje je frčalo sem in tja, brhka dekleta pa so se v soboto sprehodila po odru v suhih majčkah. Gostinci so si v nedeljo bržčas lahko meli roke, saj so bili obiskovalci kar precej lačni in žejni, nadurnemu in nočnemu delu prikladne pa so bile tudi cene (sicer pa so gostinci morali prostor tudi kar pošteno plačati). Še boljši zaslužek so Ko se je noč prevesila v jutro, so ulice vozilom čakala v pripravljenosti na vrhu Jelenovega klanca, pa tokrat k sreči tudi ni imela pretiranega dela. Glasba je potihnila ob dveh zjutraj, najbolj zagnani obiskovalci so se boljalimanj majavih nog odpravljali domov že ob zavzeli komunalci. obrti, druga pa polnočni ognjemet, ki je v soboto izza gimnazije čudovito razžaril nebo nad mestom. Tako lepega ognjemeta v Kranju menda še ni bilo. Kranjska noč je za nami -naj živi Kranjska noč! • H. Jelovčan, foto: T. Štular Na tradicionalni bohinjski kmečki ohceti sta se vzela Suzana in Marko Dež na ohceti - veliko otrok? ^a potrebe kmečke ohceti sta se Suzana in Marko preimenovala v Lenko in Franceta, France pa je imel zelo težko delo, da je od bohinjskih fantov na šrangi odkupil svojo nevesto. c/jN - Glavna igralca tradi-j^nalnc kmečke ohceti, ki jo v uh,nJu pripravljajo že več kot ^r,eL sta bila letos 23-letna sU/ana in 24-letni Marko. Pa ne in 15 '8ra,ca' sai sta se Suzana n ™arko vzela zares, v soboto v *reJ civilno, v nedeljo pa po Ce J| . Pravilih še cerkvene p0(j Svetega Janeza. Ohcet ^kalco *u> ci<»or valil «!»>■/ ti lo d<>ber znak k°t y„ je t' ?° Povedati stari Bohinjci, l'l lini,, . ____.1 r» • Ml je sicer žalil dež, a stari Bohinjc Bo vsaj veliko ^čew0ročno dogaJanJe se Je-2e v petek zvečer z vaso- vanjem, na katerem so bohinjski fantje prikazali fantovske običaje ob vasovanju pri dekletu. V soboto sta se Primorka Suzana Korečič in domačin Marko Štendler, po domače Vandrovčev iz Bohinjske Bistrice, poročila civilno v domu Joža Ažmana. V nedeljo pa je sledil vrhunec poroke -kmečka ohcet, ki jo je odlično pripravilo Turistično društvo Bohinj. Svatje v narodnih nošah (člani dveh bohinjskih folklornih skupin) so z devetimi kmečkimi vozovi najprej prišli tneku v Staro Fužino je po nevesto prišlo devet kmečkih voz lt* kar okrog petdeset svatov v narodnih nošah. Če se ne bosta hitro 'vzeva', bo Lenka še 'oveneva'J In res sta se potem kar hitro 'vzeva', zato da bosta naslednji teden lahko šla na medeni teden v Portorož (za darilo sta dobila še zakonsko posteljo, smučarske karte, vikend paket, 200 tisočakov...). po ženina, ženitna povorka pa se je nato odpeljala po zgornji bohinjski dolini do Agotneka v Stari Fužini, kjer je čakala nevesta. Skupaj so se nato podali do kopališča, kjer so bohinjski fantje pripravili šran-go. Za potrebe kmečke ohceti sta se Suzana in Marko preimenovala v Lenko in Franceta, France pa je imel sila težko delo, da je za ceno deset goldinarjev odkupil svojo nevesto. K sreči so se (v pristni bohinjščini) uspeli pogoditi še dovolj hitro, da so ujeli cerkveno poroko v cerkvi Svetega Janeza. Po cerkveni poroki pa seje dogajanje preselilo pod Skalco, kjer so zaigrali prihod na dom, predstavili so se folkloristi s folklornimi plesi, presenečenje so ženinu pripravili gasilci, nato pa je sledila zabava, ki jo je žal namočil dež, ki ima v Bohinju tako ali tako mlade. Tudi zato je bilo obiskovalcev manj, kot bi si želeli organizatorji, ki pa so po besedah tajnika Turističnega društva Bohinj Marjana Maleja z uspehom prireditve kljub temu zadovoljni. Kmečka ohcet je izvrstno uspela in zagotovo jo bodo pripravili spet prihodnje leto. • V. P., foto: T. Štular Semenj in srečanje godcev na Sv. Ožboltu Semenj in praznovanje kot nekdaj Sv. Ožbolt pri Škofji Loki, 3. avgusta -V nedeljo po maši so se na sv. Ožboltu pri Škofji I <>ki že tretjič zapored zbrali na srečanju pevci, godci, domačini in številni obiskovalci. Srečanje je pripravilo Prosvetno društvo Sotočje Škofja I oka Lepa nedelja je številne obiskovalce in med njimi tudi prijatelje privabila že zgodaj dopoldne na Sv. Ožbolt pri Škofji Loki, kjer je tokrat Prosvetno društvo že tretjič zapored pripravilo praznovanje semanjega dne in srečanje pevcev ter godcev. Tako kot prvič in lani seje tudi tokrat zbralo kar lepo število nastopajočih in ljubiteljev stare slovenske ljudske glasbe. Po lanskem nastopu lajnarja in deklet s Sorice so tokrat prišli citrarka Angelca Bukovec iz Kranja, družinski kvintet Trobec iz Polhovega Gradca, pevec Zdravko Veber iz Sore, harmonikar Ivan Zavrl, instrumentalni duo Rudi Prezelj in Franc Rihtaršič iz Zgornjih Gorij pa kvartet Ti in jaz z Godešiča in še nekaj podobnih. Številni pa so semanji dan na Sv. Ožboltu izkoristili /.a nedeljski izlet in srečanje s prijatelji in znanci. Da je bilo zares prijetno, živahno in veselo, so seveda poskrbeli člani Prosvetnega društva Sotočje iz Škofje Loke, ki mu predseduje Vincencij Demšar, operativna predsednica pa je Hijacinta Pinlar. Ob nastopu godcev in pevcev so tudi tokrat poskrbeli za vesele igre. Tako so ugibali, koliko bobov je v situ. kolikšen premer ima sito, koliko prebivalcev je imel Sv. Ožbolt nekdaj in koliko jih ima danes, iskali so največjo žensko in največjega moškega... In ko so sklenili skoraj dveurni program z igrami in nastopi godcev, je za veselo srečanje in razpoloženje skrbel Trio StoržiČ. Tako so v nedeljo z namenom, da skušajo obuditi nekdanja dogajanja, že tretjič člani Prosvetnega društva Sotočje s programom, igrami, petjem in glasbo pripravili veselo praznovanje semanjega dne, ki so ga sklenili tja proti koncu poletnega nedeljskega popoldneva. • A. Zalar Kranjski hokejisti zaskrbljeni Led v sejemski dvorani šele decembra? Kranj, 3. avgusta - Njegovo vprašanje seje nanašalo na soglasje, ki naj bi ga župan Mestne občine Kranj dal PPC Gorenjski sejem in po katerem naj bi sejemsko drsališče začelo obratovati šele s prvim decembrom. V hokejskem društvu Cloetta Triglav Kranj namreč še niso uspeli priti do dogovora s PPC Gorenjski sejem glede datuma začetka obratovanja drsališča, saj za seboj očitno nimajo dovolj močnega podpornika. Prvi december je za klub namreč odločno prepozen datum, saj se hokejska tekmovanja v vseh starostnih skupinah začnejo že oktobra. Brez domačega ledu je obstoj te športne panoge, tudi v Kranju vse bolj priljubljene (ne glede na dogajanja na državni ravni), ogrožen. V hokejskem klubu Cloetta Triglav je prek sto mladih tekmovalcev. Šport mladih ima v nacionalnem programu športa prednost, prioriteto bo zagotovo dobil tudi v programu Mestne občine Kranj. Zato je po mnenju Mirka Drakslerja treba problematiko kranjskega drsališča reševati dolgoročno. Že vrsto let se namreč kaže, da se poslovni interes PPC Gorenjski sejem razhaja z interesom oziroma potrebami športnikov. V občini bo zato slejkoprej treba doreči, ali se bo prihodnost kranjskega hokeja krojila v sejemski dvorani, ali pa se bo Kranj morda odločil za gradnjo nove občinske ledene dvorane. Mirko Draksler je v zvezi s tem od kranjskega župana želel tudi odgovor, koliko denarja občina namenja za vzdrževanje posameznih športnih objektov v občini in koliko za obratovanje drsališča na Gorenjskem sejmu. Odgovora še ni dobil, problematiko pa je s stališče PPC Gorenjski sejem na kratko pojasnil direktor Franci Ekar. Sejem se z mestno občino Kranj, ki led v dvorani zakupi, že nekaj let pogaja o ceni. Občina vztraja pri nižji, ki pa dejanskih stroškov obratovanja ne pokriva. Razen tega kranjska športna zveza sejmu še vedno dolguje deset milijonov tolarjev. Vse je torej odvisno od občine in njene pripravljenosti odpreti mošnjo tudi za hokej. • H. J. Volčji Potok Krajevna skupnost Volčji Potok v občini Kamnik je med daljšimi krajevnimi skupnostmi, saj se razsteza v dolžini pet kilometrov. Domačini pravijo, da spada med tiste daljše vasi pri nas, kakršna je na primer Davča v občini Železniki ali pa Kokra v občini Preddvor. K Volčjemu Potoku, kjer sta bili nekdaj graščini Volčji Potok in Kolovec, spada tudi naselje Rudnik s 14 hišami. Cerkev je v Volčjem Potoku, zavetnik pa sv. Ožbolt. Sicer pa jc na območju celotne krajevne skupnosti okrog 550 prebivalcev, ki so povečini zaposleni od Ljubljane do Kamnika. Pet kilometrov dolga vas Volčji Potok na robu Kamniške Bistrice meji na naselja Hudo, na vasi Rova in Kolovec, na Vranjo Peč in Perovo ter Šmarco. Na njenem območju je poznani Arboretum Volčji Potok in vse bolj obiskano in poznano golfsko igrišče. Pravih kmetij je le še pet, najbolj poznana in med najbolj urejenimi pa je kmetija pri Gorjanc, kjer se celotna družina preživlja s kmetovanjem. Med posebnosti ali pa značilnosti krajevne skunposti Volčji Potok bi lahko uvrstili tudi naslednje podatke. Volčji Potok je ena od številnih krajevnih skupnosti v občini Kamnik, pošto imajo v Radomljah v občini Domžale, šolo v občini Kamnik in občini Domžale, upravno enoto pa v občini Kamnik. Do nedavnega so imeli le en gostinski lokal, odkar pa sta zaživela Arboretum in golfsko igrišče, imajo še dva. Industrije v krajevni skupnosti nimajo. Vse bolj pa so tudi domačini zavzeti za razvoj Arboretuma in golfskega igrišča. Turizem bo jutri nedvomno glavna panoga in dejavnost; pa ne le v Volčjem Potoku tudi v občini Kamnik tako načrtujejo. • A. Žalar Muzej pri Orešniku Čeprav v Volčjem Potoku nimajo pravega muzeja, domačini radi svetujejo obiskovalcem, da tudi Orešnikovo kmetijo z veliko zbirko starin. Grešnikom domačija že navzven kaže številne dragocene zanimivosti.' Volčji Potok, 2. avgusta - Jernej Hribarje kar lep čas zbiral starine, najrazličnejša stara orodja in zanimivosti, tako daje skozi desetletja nastala kar precejšnja zbirka. Sestavni del le-te je tudi knjiga, iz katere je moč razbrati, daje imel Volčji Potok svoj čas po prvi vojni tudi župana. To je bil takrat Ivan Ocepek, ki je skrbno beležil dogajanja v kraju. Domačini tudi vedo povedati, daje bila v Volčjem Potoku nekdaj tudi šola v takratni mežnari-ji ob cerkvi sv. Ožbolta. Čeprav uradno še nimajo muzeja, je Orešnikova domačija že zdaj prava muzejska zbirka. V krajevni skupnosti podpirajo zamisel, da bi s pomočjo občine in domačih res uredili zbirko, ki bi bila na ogled tudi obiskovalcem, ki prihajajo v Arboretum. Za zbirko zdaj skrbi sin Jerneja Hribarja. • A. Ž, Pomemben del zbirke Jerneja Hribarja so oprema in različna orodja za kmečka opravila. Najstarejši in najstarejša Med okrog 550 prebivalci v Volčjem Potoku je tudi Janko Gostiša, ki bo septembra star 92Jet. Rojen je bil v Kisovcu pri Zagorju, zaposlil pa se je v Titanu, kjer je delal do 1962. leta. Zdaj živi s hčerko v zgornjem delu Volčjega Potoka. Najstarejša krajanka v Volčjem Potoku pa je Francka Burja, Martinkova Francka, stara 90 let. A. Z. Volčji Potok - vse bolj poznan in vedno bolj obiskan Marsikje bi dali vse za takšne možnosti Do leta 2002 nameravajo v krajevni skupnosti Volčji Potok z naseljema Volčji Potok in Rudnik urediti kanalizacijo. Po srečanju z vodstvom Arboretuma in golfskega igrišča pa se zdaj pripravljajo na ustanovitev Turističnega društva. Volčji Potok, 2. avgusta - Že od nekdaj, kar pravzaprav pomnijo, da imajo krajevno skupnost Volčji Potok, so v kraju, ki sicer spada med manjše krajevne skupnosti v občini Kamnik, imeli samoprispevek. Trenutno v KS Volčji Potok nimajo samoprispevka, vendar v vodstvu ne zanikajo, da na podlagi načrtov ne bi morda spet razmislili o referendumu in samoprispevku. Po enem najdaljših mandatov nih možnosti kraja in s tem vodstva krajevne skupnosti pred zadnjimi volitvami so zdaj izvolili nov sedemčlanski svet krajevne skupnosti. Predsednik, ki je bil med našim obiskom na dopustu, je Tone Žibert. Zato smo se srečali s podpredsednikom Simonom Kladnikom in članom ter hkrati dobrim poznavalcem dogajanj v krajevni skupnosti Metodom Jermanom. posredno občine. To je bilo zelo dobro. Čeprav smo nekaj malega vedeli, veliko več pa je bilo govoric in ugibanj, smo tako z vodo v prihodnje. "Po nedavnem skupnem srečanju s predstavniki Arboretuma in golfskega igrišča smo se v vodstvu krajevne skupnosti začeli pospešeno pripravljati tudi na ustanovitev Turističnega društva." Prvič je letos izšel tudi krajevni bilten, v katerem so krajane seznanili z delom in načrti. Metod Jerman, član sveta KS V zadnjih letih je v Volčjem Potoku postalo precej živahno. Veliko je k temu prispeval nedvomno Arboretum s spomladansko razstavo in parkom, ki je tudi med letom vedno bolj obiskan. "Po izvolitvi novega vodstva v krajevni skupnosti smo kmalu organizirali čistilno akcijo. Po njej pa smo pripravili srečanje s predstavniki Arboretuma in golfskega igrišča. Predstavili so nam program in načrte razvoj- no nedavnega je bil v Volčjem Potoku edini gostinski lokal Mini bar. spoznali zamisli in možnosti obeh turističnih objektov in Voljčega Potoka skupaj z njima," je razlagal podpredsednik Simon Kladnik. Sicer pa se trenutno že pospešeno pripravljajo na gradnjo kanalizacije. Slednja bo z reševanjem oskrbe z vodo na območju celotne krajevne skupnosti glavna programska naloga tja do leta 2002, ko naj bi bila zgrajena. Kar zadeva oskrbo z vodo, je Volčji Potok priključen na kamniški vodovod. Drugače pa je v Rudniku, kjer imajo svojo vodo in se bodo o oskrbi še odločali. Med krajani bodo namreč izvedli anketo o projektih in preskrbi Simon Kladnik, podpredsednik KS Volčji Potok Zanimivo pa je, da so predlag3' li, da bi v Volčjem Potoku zgi"3' dili'kabelsko televizijo, vendaf se krajani za takšno ponudb0 in možnosti niso odločili. Pre' pričani pa so, da bi turistično ponudbo kraja poleg ArboretU' ma in golfskega igrišča pop^' sirila in obogatila tudi Repami' škova galerija in muzej. • A. Žal* Na robu golfskega igrišča ima brunarico za srečanja tud1 krajevna skupnost. Arboretum z lilijami in dalijami Po letošnji osmi spomladanski razstavi tulipanov v Arboretumu je pred tednom dni že tretjič zaporedv bogastvu barv v prijetnem zelenem hladu poznanega parka začelo cveteti prek 40 vrst lilij in dalij. Volčji Potok, 2. avgusta - Po osmi pomladni razstavi tulipanov je letos to že tretje poletje z lilijami in dalijami. Prek 40 sort jih bo postopoma zacvetelo. Obarvano lepoto s številnim sezonskim cvetjem pa bogati zelenje s senco. Sprehod ob jezercih, ki so prekriti s številnimi lokvanji, je v teh poletnih dneh zares pravi počitek. Zato v teh vročih poletnih in dopustniških dneh Arboretum v Volčjem Potoku v občini Kamnik velja obiskati. Zagotavljamo vam, da vam ne bo žal, če se boste odločili in se podali vanj. Lahko se dogovorite tudi za strokovno vodstvo po 88 hektarov velikem Arboretumu z okrog 4000 vrstami dreves, grmičevja, Za pravilno ime kraja v Arboretumu, če boste izžrebani, vam agronomka Melita Miš iz Arboretuma in Gorenjski glas zagotavljamo 10 vstopnic v letu 2000 in 5 nagrad Gorenjskega glasa. NAGRADNI KUPON - ARBORETUM VOLČJI POTOK Ime in priimek............................................................................. Naslov......................................................................................... Pošta........................................................................................... Na sliki je........................................................... v Arboretumu. Kupon, nalepljen na dopisnico pošljite na naslov Gorenjski glas, p. p. 124, 4001 Kranj. jezerci, lokvanji z račkami, labodi in z živalmi iz rož. Za strokovno vodstvo se lahko dogovorite po telefonu na številki 061/812-345. Arboretum je odprt od 8. do 20 ure, prodajni center pa med tednom od 8. do 17. in ob nedeljah od 12. do 17. ure. Sicer pa vam svetujemo, da se podate v Arboretum tudi zaradi nagrade, ljamo namreč sliko iz retuma, ki ga 6 hektaro leži v občini Domžale, k* 82 pa v občini Kamnik- * kupon napišite ime kraja Arboretumu, ki je na sli^1' Med pravilne odgovof bomo izžrebali 10 vstopnl za leto 2000 in 5 nag**0 Gorenjskega glasa. Na golfskem igrišču je vsak dan živahno. Na nedavnem turi ' V,- .>^»J^ r.,.*.w ...... «."«■•■•"• i '~ —~------- 0, Pivovarne Laško pa je direktorju Arboretuma Alešu Ocepku u!>P lo s prvim udarcem spraviti žogico v jamico. Takšne igrulčf igriščih v tujini zapišejo na zlate ploščice ob vhodu na igrtsce' GOSPODARSTVO ureja; Marija Volčjak Pogumne poteze novega vodstva tržiškega Peka Nov veter iz tržiškega Peka Pekove čevlje zdaj reklamira svetovno znana manekenka Nina Morič, kar ima pri nas izjemen odmev. Jržič, 30. julija - Tržiški Peko je zdaj večkrat omenjen ob imenu hrvaške manekenke Nine Morič, resnična je tudi zgodbica, da so ji bili Pekovi čevlji tako všeč, da Je tri pare vzela s seboj v Nevv York. Njena kariera se bliskovito vzpenja in danes spada med dvajset najbolje plačanih manekenk na svetu. Zato je njeno jnie za Pekove čevlje odlična promocija in 'ahko rečemo, da se je novemu predsedni- ku uprave tržiškega Peka Tomažu F. Lovšetu pogumna poteza bogato povrni a> saj lahko samozavestno trdi, da se Podobno kot Nina Morič vzpenja tudi Peko. Nasploh je po finančni sanaciji iz ""žiškega Peka zavel nov veter, precej °drnevne so bile namreč tudi razprodaje, ^arsikaj se seveda dogaja tudi znotraj J°varne. Pogovarjali smo se s Tomažem • Lovšetom, ki je vodenje Peka prevzel z 'etošnjim letom, v najbolj težkih trenuten finančne sanacije je bil vladni pooblaščenec za izvedbo finančne sanacije, nato pa predsednik njegovega nadzornega sveta. "Zelo pogumno ste se odločili za zelo ^ano manekenko, kar se je izkazalo kot ^detek v polno?" čevlji so modni izdelek, pri njih ne gre Samo za uporabnost, zato je z njimi Povezan ugled podjetja. Peko je bil vča-j*,r) pojem modne, kvalitetne obutve, £r'zna leta so se seveda odrazila tudi na k°lekcijah. Koje bilo razrešeno vprašan-Je obstoja tovarne, se zdaj ponovno ^dločno obrača h kupcem. Želimo, da ' Peko spet postal pojem kakovosti, dualnosti in modnosti, tako kot je pri na* Mura. Odločili smo se za agresiven nastop na slovenskem trgu, kjer imamo šestdeset pro-^aJaln, še enkrat toliko na Hrvaškem, v »osni in v Makedoniji. Naši dolgoletni kUpci so bili v zadnjih, kriznih letih zanemarjeni, zdaj prenavljamo trgovine, pribijamo všečne kataloge, ki so lepi za vse ^^cije, ter seveda izdelujemo dovolj J^no obutev, tudi za mlajše generacije, ^''tetno in končno - cenovno ugodno. ^°ve kataloge smo pripravili že za pom- * n°-poletno kolekcijo, zdaj jih za jesen-2K°-zimsko. Predlagali so mi svetovno nano modno ime, toda predračun je bil |^veda previsok, nakar se je pokazala °žnost angažiranja Nine Morič, ki spada ed dvajset najbolje plačanih manekenk d svetu. Pogodbe jim omogočajo, da rr^at, dvakrat letno dela v domačem K°lju in uspelo nam je, da se je odločila I?1- Odvrnil mi je, da zalog nima samo *ak°" Ju,iJska razprodaja je bila običajna, J^aJ kasni Planika, mi ni znano. ^el° odmevna je bila tudi akcija skupaj z Ve?r£edesem v Sloveniji "S čevlji do avta", nj° *ot 77 tisoč kupcev je izpolnilo anket-ye 1 in dobili smo dragocene podatke. *uWar morarn poudariti, da ni šlo za akršno razprodajo oziroma popuste." "Kakšne?" lajj?e'°rna so interne narave, več bom Pod POVedal P° 20- avgustu, ko bodo atki dokončno obdelani in analizirani." cjj^k'njete samo z eno oglaševalno agen- "Z iJafik . med nJimi iščemo utelešenje 'deje "ViZ^' odločarno se sproti, od ideje do Soji ° ° odstotkov prometa je po Vaši pre-t potrebno vlagati v promocijo?" ga JI nas ne govorimo o odstotkih skupne-r°rneta, temveč maloprodaje, saj naša družba za izdelavo podplatov in pet PGP ne potrebuje takšnega oglaševanja, prav tako ne obutev, ki gre v obliki veleprodaje v izvoz. Ekonomska teorija pravi, da je pri modni obutvi v promocijo primerno vlagati 4 do 5 odstotkov prometa, vse kaže, da si bomo mi lahko do konca leta privoščili do 2,5 odstotka, kar je lep napredek, začeli smo praktično z ničle." "Promocija in razprodaje so opazne navzven, marsikaj se dogaja tudi za tovarniškimi vrati. Menda ste zamenjali precej širok krog vodstvenih ljudi, kar je bil doslej velik problem Peka, ki ga v zadnjih desetih letih ni uspelo razrešiti nobenemu direktorju?" "Prestrukturiranje leta in leta ni bilo uspešno, veliko poskusov je bilo, nič pa se ni spremenilo, zato je bil zdaj potreben tako globoki rez. Država je skupaj z upniki lani izpeljala finančno sanacijo, težišče aktivnosti se je iz Ljubljane in Kranja preselilo v Tržič, v tovarno. V teku je poslovna, programska in razvojna sanacija. Njen sestavni del so tudi kadrovske zamenjave, pomladili smo vodstveno ekipo. V izredno zadovoljstvo pa mi je, da sem za člana uprave uspel pridobiti in nadzornemu svetu predlagati imenovanje Valentina Železnika, kar je bilo tudi sprejeto, zadolžen je za maloprodajo. Prihaja iz Pekovega največjega konkurenta v Sloveniji, iz avstrijske firme Stiefelkoenig. Vodil je njeno družbo v Mariboru, ki ima po Sloveniji že štirinajst prodajaln. Lani so dosegli 80 odstotkov Pekove prodaje. "Uprava s tem še ni popolna?" "Uprava bo tričlanska, avgusta bom predlagal novega člana, ki bo zadolžen za finance in računovodstvo. Imena vam seveda ne morem povedati, preden se o tem ne odloči nadzorni svet. Lahko pa rečem, da bo vodilna ekipa mlada." "Obnavljate trgovine, tudi na Deteljici v Tržiču. Kdaj bo odprta?" "Deteljica bo ena naših najlepših trgovin, imela bo tudi diskont. Prepričan sem, da bo vabljiva tudi za kupce onstran meje. Odprli jo bomo pred Šuštarsko nedeljo, torej pred prvo nedeljo v septembru. Obnavljamo tudi trgovino na Čopovi v Ljubljani. Njena lokacija je odlična, tam se prostori prodajajo po 12 tisoč mark za kvadratni meter, zato predstavljajo pravo dragocenost, lahko bi rekli, da so tam izložbe Slovenije. Dan pred prireditvijo v Tržiču bomo na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravili Šuštarsko soboto, naprodaj bo tudi druga obutev, saj smo naklonjeni konkurenci. Zvečer bomo skupaj z Muro pripravili modno revijo, predstavili bomo novo jesensko- zimsko kolekcijo." "Kakšna bo?" "Na snemanju je bila dobro ocenjena. Nini Morič je bila res tako všeč, daje vzela s seboj tri pare, kakor sem prebral v naših časopisih. Ni pa res, da bi čevelj razpadel, kot je poročal nek tednik, razdreti so ga morali zaradi reklame." "Tako so Pekovi čevlji prišli v Nevv Vork. Kdaj bodo naprodaj na Manhattanu, kjer je moč kupiti čevlje iz vseh koncev sveta?" "Peko je imel včasih na tujem le dva velika kupca, Afis je še vedno velik kupec, Peko pa ni več njegov solastnik. Bolje je imeti več kupcev za 25 tisoč parov kot enega za 250 tisoč, ki te lahko stisne, zato si prizadevamo vzpostaviti nove prodajne poti. Jeseni gremo na sejme v Milano, Duesseldorf, Stockholm, Poznan, Brno in Moskvo." "Kolikšen je zdaj izvoz?" "Vrednostno predstavlja približno polovico prodaje, polovico prodamo v maloprodajni mreži. V veleprodajni polovici 10 odstotkov predstavlja maloprodaja v naših hčerinskih družbah na tujem." "Kaj se dogaja s tovarno v Ludbregu na Hrvaškem?" "Po lastninjenju pred tremi leti je Peko pridobil 40-odstot-ni delež. Slišal sem, da doživlja agonijo, saj je bila kooperantska tovarna za Rockport, s katerim je bilo iz meni neznanih razlogov sodelovanje prekinjeno leta 1996." "Rockport je bil dvajset let prisoten v Tržiču, preselil se je na Madžarsko?" "Tako je in tovarna v Ludbregu je ostala brez dela." "Za koliko ste v letošnjem prvem polletju povečati prodajo?" "V maloprodajni mreži za 38 odstotkov, trenutno je za desetino večja kot Alpinina in Planikina skupaj. Zelo pa bi bil zadovoljen, če bi v tujini imeli toliko kupcev kot Alpina. Dolga leta so odlično delali in si pridobili trge." "Kako vidite možnosti sodelovanja vseh treh velikih gorenjskih tovarn čevljev?" "Veseli me, da ste uporabili besedo sodelovanje, mnogi so pisali o povezovanju, saj so prevzemi v Sloveniji zelo aktualni." "Peko zdaj posluje brez izgube?" "Za letošnje leto je sicer predvideno, da naj bi izguba znašala manj kot 200 milijonov tolarjev. Vendar smo v prvem polletju ustvarili 12,3 milijona tolarjev dobička, vsi ukrepi pa učinkov seveda še niso prinesli. Razmere so stabilne, povprečna izplačana plača je maja znašala 78 tisoč tolarjev, izplačali smo že polovico regresa." "Koliko je zdaj zaposlenih?" "Peko ima v vseh družbah 1.409 zaposlenih. V hčerinski družbi PGP je 155 zaposlenih, izdelujejo podplate in pete. Peko jih uporabi 35 odstotkov, večino jih prodajo po svetu. Izdelujejo tudi posebne podplate za naftne ploščadi, kjer je delo zelo zahtevno. Uspešno posluje tudi invalidsko podjetje Peko Inde, kjer je 174 zaposlenih." "Peko je v zadnjih letih tehnološko precej zaostal?" "Pred prisilno poravnavo je imel 600 milijonov tolarjev negativnega kapitala, zdaj ima 5 milijard tolarjev osnovnega kapitala. Denarja od dokapitalizacije nismo potrošili za plače, Pekovi delavci jih danes zaslužijo sami. Potrebujemo ga za prenovo, za ponoven vstop na trge, za posodobitev tehnologije in strojev. V Peku v zadnjih desetih, petnajstih letih ni bilo resnih vlaganj, tega ni moč nadomestiti v nekaj mesecih. Pekov delavec zna narediti čevelj, vprašanje je seveda, v kolikšnem času in s kakšnimi stroški. Pri tem nas čaka še veliko dela, letos bomo v posodobitev proizvodnje vložili 200 milijonov tolarjev. Na začetku letošnjega leta je Pekov delavec v direktni proizvodnji naredil štiri pare obutve dnevno, zdaj 4,5 para, do konca leta bi radi prišli na šest parov dnevno." • Marija Volčjak V telefonijo namesto dvanajst le šest omrežnih skupin Prihodnje leto brez šestice Kranj, avg. - V slovenski telefoniji se pripravlja korenita sprememba, saj bo prihodnje leto uveljavljeno novo oštevilčenje, ki ne bo poznalo "jugoslovanske" šestice v številkah omrežnih skupin. Svoje omrežne skupine bodo izgubili v Pomurju, na območju Nove Gorice in Postojne ter v Zasavju (Trbovlje), Posavju (Krško) in na Koroškem (Ravne). Prihodnje leto se bodo mnogim uporabnikom spremenile telefonske številke, saj se bo po novem pravilniku o oštevilčenju v javnih telekomunikacijskih omrežjih razpolovilo število omrežnih skupin. Namesto sedanjih dvanajst jih bo po novem samo šest, vendar pa na Gorenjskem sprememb ne bo. Tako kot vsepovsod po Sloveniji bomo ostali le brez "jugoslovanske" šestice v številki omrežne skupine. Za tehnično izvedbo pravilnika je ministrstvo za promet in zveze zadolžilo Telekom Slovenije, kjer bodo do konca septembra pripravili načrt tehničnih rešitev, saj gre za zelo zahteven poseg. Vendar na organizacijo Telekoma samega ne bo vplival. Pri Telekomu pravijo, da bodo poenotili podatkovne baze in jih prilagodili novim omrežnih skupinam. Javnost bodo o vsem natačno in sproti obveščali. Sprememba oštevilčenja je nujni pogoj za vključitev Slovenije v Evropsko unijo ter za uvajanje konkurence na področju telefonije, ki jo bomo uporabniki seveda veseli. Na področju prenosne telefonije nam je prinesla že veliko dobrega, zato pričakujemo, da bo tako kmalu tudi na področju fiksne telefonije. Ker bo oštevilčenje enotno, bo omogočilo tudi uporabo novih dodatnih telekomunikacijskih storitev in povečalo kakovost osnovnih storitev. Po novem bo Slovenija razdeljena v sedem omrežnih skupin, saj so znotraj njih predvidene tudi številke za konkurečne operaterje, ki bodo svoje storitve lahko začeli ponujati konec prihodnjega leta. Telekom bo prehod na novi številčni sistem izvedel tako, da bodo naročniki nekaj časa dosegljivi na obeh številkah, na novi in na stari. Poskrbeli bodo tudi za pravočasno izdajo novega telefonskega imenika. • M.V. Štirje zasebni trgovci v lasti Živil Kranj, avg. - Živila Naklo so pred kratkim kupila večinske deleže v trgovskih družbah Mikom Škofja Loka, Trenča Kranj, Orel Vrhnika in Farna Vipava. Živila so v teh manjših trgovskih družbah, ki so bile prej v lasti posameznikov, kupili 51-odstotne lastninske deleže. Sprememba lastništva zanje pomeni, da bodo morale poslej 70 odstotkov blaga nabaviti pri Živilih. Sicer pa bodo ohranile svoja imena in načine poslovanja, skupaj imajo približno 5 milijard tolarjev prometa. Živila bodo soudeležena pri njihovem dobičku, zato seveda pričakujejo primeren poslovni uspeh. Svoj lastninski delež nameravajo v teh podjetjih še povečati, do konca letošnjega leta pa dokončno pripojiti jeseniško Delikateso in ljubljansko Agrotehniko. Višje obresti za bančne vloge Kranj, avg. - Večina slovenskih bank je z avgustom povišala obrestne mere za varčevanje. Povišanje je različno glede na obdobja vezave, v povprečju pa so se povišale za 0,25 do 0,5 odstotne točke. Na priporočilo Združenja bank Slovenije je večina slovenskih bank (med večjimi je izjema le Nova Ljubljanska banka) povišala obrestne mere za bančne vloge. V Gorenjski banki so obrestne mere za tolarske vloge nad šestimi meseci povišali za 0,25 odstotka, nad enim in dvemi leti za 0,5 odstotka in nad petimi leti do 0,4 odstotka. Pri deviznih vlogah pa so obrestne višje do 0,25 odstotka, povišanje je različno glede na dobo vezave, znesek in vrsto valute, največje je pri evru, marki, šilingu, liri in francoskem franku. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED - BREZPLAČNO - Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). Uporabite lahko tudi KUPON VI. - XII. 99 iz LETOPISA GORENJSKA 98/99. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVUEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Fotokopiranih kuponov ne sprejemamo. Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku POSLI IN FINANCE ureja: Marija Volčjak Zakon o privatizaciji državnega premoženja Začetek privatizacije bank Kranj, avg.- Vlada se je odločila, da se izpelje privatizacija do 30 odstotkov državnega premoženja v Novi Ljubljanski banki in v Novi Kreditni banki Maribor. V to je vključen tudi delež, ki je namenjen pokrivanju privatizacijske vrzeli. Vlada bo s podzakonskim predpisom določila pogoje in podrobnosti, s čimer bo pri privatizaciji obeh bank zavarovan državni interes. V obeh bankah pa bodo pripravili konkretne predloge za privatizacijo premoženja, ki v prvi fazi ne sme preseči 30 odstotkov. Z denarjem od privatizacije bank se bo zmanjšal javni dolg, saj bo namenjen odkupu obveznic, ki so bile izdane za sanacijo bank. Finančni minister Mitja Gaspari pravi, da bosta banki dokočno sprivatizirani prej kot v šestih letih, kar bo primerljivo ali celo hitreje, kot so se privatizirale banke v Evropi. Hkrati s privatizacijo se bo v NLB začela tudi konsolidacija znotraj bančne skupine. V začetku septembra se bo začel tudi prenos delnic obeh bank na odškodninski in kapitalski sklad, ki bo namenjen pokrivanju privatizacijske vrzeli. Do septembra bo po besedah finančnega ministra jasno tudi ravnanje obeh bank pri nakupih Dolenjske banke. Vlada je sprejela tudi zakon o privatizaciji državnega premoženja in ga dala državnemu zboru v prvo obravnavo. Ureja načine in metode prodaje ter pogoje za privatizacijo na področju javnih služb in pravnih oseb, ki so v celoti v državni lasti. Knjigovodska vrednost premoženja znaša več kot deset milijard tolarjev, prodajalo se bo v obliki javne prodaje. Če ne bo prodano, se bo cena lahko znižala, vendar ne pod likvidacijsko vrednost. 60 tolarjev dividende za delnico Gorenjskega tiska Kranj, avgusta - Delničarji Gorenjskega tiska iz Kranja bodo 28. septembra dobili 60 tolarjev bruto dividende na delnico, kar je 10 tolarjev več kot lani. Na nedavni skupščini so delničarji sprejeli lansko poslovno poročilo in vse ostale predloge uprave. V Gorenjskem tisku so lani povečali obseg prodaje, v njeni sestavi seje povečal delež kar-tonaže in knjig, zmanjšal pa seje delež propagande. Čisti dobiček se je povečal za 17 odstotkov, izboljšali so tudi vse ostale kazalce poslovanja. Likvidnostnih problemov podjetje ni imelo, lani so občutno znižali obseg najetih posojil. Za lansko leto je bil značilen izredno dober poslovni rezultat v prvem polletju, saj so se v polni meri pokazali rezultati ukrepov za zmanjšanje stroškov v predhodnem letu. V drugem polletju se je obseg prodaje znižal zaradi krize v Rusiji, kar je povzročilo zmanjšanje naročil iz Rusije, Poljske pa tudi Slovenije. Tržni pogoji se vse bolj zaostrujejo, zato bodo tudi v bodoče osrednjo pozornost namenjali povečevanju produktivnosti, zniževanju stroškov, izboljšanju organizacije ter boljši kvaliteti. Dosedanji rezultati so dobra osnova za bodoče poslovanje. Z letošnjimi polletnimi rezulati so glede na razmere zadovoljni, uspešno poslovanje pričakujejo tudi v drugem polletju. 450 tolarjev dividende za Krkine delnice Kranj, avg.- Novomeška Krka je lani ustvarila 4,2 milijarde tolarjev dobička, na četrtkovi skupščini so ga tretjino dali v rezeve, dve tretjini je ostalo nerazporejenega. Za dividende sb namenili dobiček iz leta 1995 in 1996, bruto dividenda na delnico bo znašala 450 tolarjev, kar je 337,50 tolarja neto na delnico. Dividende bodo dobili vsi delničarji, ki so bili 2. avgusta vpisani v delniško knjigo, izplačevati jih bodo začeli 28. avgusta. Iz nerazporejenega dobička preteklih let bodo upravi izplačali-nagrado v višini 21,7 milijona tolarjev, nadzornemu svetu pa 5,2 milijona tolarjev. Krka je lani kljub težavam na ruskem trgu dobro poslovala. Prodali so za skoraj 50 milijard tolarjev izdelkov, od tega za 37,7 milijarde tolarjev v tujino, predvsem v države Cefte. V Krki imajo zdaj mali lastniki 37,7-odstotni delež, pidi 17,6 - odstotnega, odškodninski sklad 12,6-odstotnega, kapitalski sklad 9,8-odstotnega, domače pravne osebe 13,9-odstotnega in tuje osebe 8,4-odstotnega. Z delnicami Krke je bilo lani opravljenih za 21 milijard tolarjev poslov, kar je predstavljalo 12 odstotkov vseh, sklenjenih na obeh borznih in izvenborznem trgu vrednostnih papirjev. S tem se je Krkina delnica po prometu uvrstila na tretje mesto. V letošnjem prvem polletju se je Krkina delnica uvrstila na peto mesto, z njo je bilo sklenjenih za 15 milijard tolarjev poslov. Konec lanskega leta je bila Krkina delnica vredna 25.009 tolarjev, kar pomeni, daje bila 66 odstotkov višja od njene knjigovodske vrednosti in 14 odstotkov višja kot leto poprej. Dan pred zasedanjem skupščine, torej 28. julija, je bila Krkina delnica vredna 27.413 tolarjev oziroma 9,6 odstotka več kot na začetku letošnjega leta. 992 tolarjev dividende za delnico Uniona Kranj, avg. - Delničarji Pivovarne Union so na petkovi skupščini za izplačilo dividend namenili 447,5 miljona tolarjev oziroma 40,2 odstotka nerazporejenega dobička iz let 1995 in 1996. Dividenda bo tako znašala 992 tolarjev bruto na delnico, delničarjem jih bodo izplačali najkasneje v šestdesetih dneh. Tako je ostalo nerazporejenega še 56,6 odstotka dobička iz let 1995 in 1996 v višini 631,1 milijona tolarjev. Za nagrade šestčlanski upravi so namenili 22,3 milijona tolarjev oziroma 2,01 odstotka dobička, za nagrade osemčlanskemu nadzornemu svetu pa 13,3 milijone oziroma 1,2 odstotka dobička. Nagrade jim bodo izplačali v delnicah družbe, po prevrednoteni nakupni vrednosti na dan skupščine. Lani je dobiček znašal 1.355 miljonov tolarjev, polovico so ga namenili v rezerve, polovica je ostala nerazporejenega. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si lesn in a Ob že tako ugodnih cenah, ki jih niti DDV ni spremenil! Prodaja pohištva na obroke: do 12 mesecev brez obresti! LJUBLJANA, Šmartinska 152 - BTC; CELJE, Petrovce: Leveč 18; KOPER, Ljubljanska c. 5a; KRANJ, Mirka Vadnova 7; JESENICE, Skladiščna 5; MARIBOR, Partizanska 12; HOČE, Miklavška c. 63; MURSKA SOBOTA, Bakovska c. 1; NOVA GORICA, Rožna dolina; NOVO MESTO, Bršlin; LJUTOMER, Prešernova 25; METLIKA, Mestni log N.H.; PIVKA, Petelinje 51; PTUJ, Dornavska c. 5; ROGAŠKA S., Prvomajska N.H.; ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, Šentjanž 131; VELENJE, Kidričeva 53 DOBER IZLET Gardaland '99 z Jerebom V rubriki GUSOV DOBER IZLET redno predstavljamo različne, večidel enodnevne izlete, ki jih organizirajo gorenjski avtobusni prevozniki. Tokrat, prvi avgustovski torek, sredi šolskih počitnic in dopustov, predlagamo v sodelovanju s podjetjem JEREB d.o.o. izlet do Gardskega jezera v Italiji v zabaviščni park Gardaland po izjemno ugodni ceni: SAMO 6.600 tolarjev za avtobusni prevoz in vstopnino. Podjetje JEREB in Gorenjski glas Vas vabita v Gardaland NASLEDNJI TOREK, 10. avgusta, in v torek, 24. avgusta. Ker je Gardaland izjemen tudi ponoči, je Jerebov izlet organiziran tako, da je odhod iz Ljubljane ob 4. uri zjutraj, prihod v park zgodaj dopoldan, odhod domov pa pozno zvečer šele ob 22.45 uri. Ampak to še ni vse: podjetje JEREB, d.o.o. omogoča NAROČNICAM in NAROČNIKOM izlet v Gardaland za samo 6.300 tolarjev na osebo. Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: JEREB, d.o.o. Škojja Loka, Spodnji trg 2; telefon (064) 621 - 773 ali 064/ 682 - 562; informacije pa dobite tudi v malooglas-ni službi Gorenjskega glasa, Zoisova I v Kranju (pritličje), telefon 064/ 223 - 444. MEŠETAR Živahno na tržnicah Tudi v minulem tednu je bila založenost živilskih tržnic po Sloveniji zelo dobra. Vendar je ponudba presegla povpraševanje, ki je zlasti zaradi dopustov manjše. Obiskovalci tržnic in spremljevalci cen ugotavljajo, da so sedaj zlasti ugodne cene krompirja, strožjega fižola, solate, kumar, bučk, bres-kvic in lubenic. Zaradi večje ponudbe pa se cenijo tudi paradižniki in paprike. Po Tedenskem vodniku po kupčijah, objavljenem v Kmečkem glasu, povzemamo cene na kranjski tržnici. Te so krompir 80, korenje 200, čebula 200, česen 400, fižol (zrnje) 300, fižol (stročji) 300, zelje (glave) 200, ohrovt 200, cvetača 300, rdeča pesa 200, por 400, solata 200, radić 300, špinača 500, blitva 300, paradižnik 200, paprika 400, kumare 200, bučke 300, jajčevci 400, jabolka 150, hruške 400, breskve 200, marelice 250, limone 250, orehi (jedrca) 700, jajca od 16 do 26, šampinjoni 800. Višje odkupne cene govedi Odkupne cene goveje živine so se v drugi polovici julija začele rahlo dvigovati. Razmerje med ponudbo in povpraševanjem na trgu govejega mesa kaže rahlo večje povpraševanje od ponudbe. Čakalne dobe za prevzem živine so kratke-Odkupovalci pravijo, da v dveh do treh tednih prevzamejo živino. Pri govedu letos ni bilo opaziti tako velikega padca cen spomladi, kar kaze, da občutnejših presežkov živine letos ni bilo. Prašičjereja pa je letos deležna pretresov, kakršnih že dolgo ni bilo. Dvakrat je morala na trg poseči država z interventnim odkupom, zadnjič pred poldrugim mesecem. Sedaj domačih prašičev že zmanjkuje, zato se cene dvigajo. Razpis za pospeševanje kmetijstva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavlja na osnovi Zakona o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane javni razpis za sofinanciranje ukrepov za pospeševanje kmetijstva v občinah za leto 1999. Predmet razpisa so sredstva, ki se bodo dodelila občinam kot sofinanciranje ukrepov za pospeševanje kmetijstva. Občina lahko sredstva namenja za urejanje zemljišč (namakanje, male melioracije, aglomeracije, komasacije, urejanje pašnikov, ure' ditev planin), za programe preprečevanja zaraščanja kmetijskih zemljišč (košnja brežin, sečnja in čiščenje zarasti, čiščenje melioracijskih jarkov), za podporo naložbam za prestruk-tuiranje kmetij, za podporo razvoju dopolnilnih dejavnosti, za sofinanciranje geodetskih podlag za potrebe kmetijstva, za strokovno izobraževanje za potrebe kmetijstva v okviru delovanja društev in krožkov, za sofinanciranje odprave škod zaradi elementarnih nezgod v kmetijstvu in za pomoč pri dostavi vode za potrebe kmetijstva. Upravičenci do sredstev so občine. Zadnji rok za prijave je 6. september, vse informacije v zvezi z razpisom pa so na voljo na sektorju za podeželje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, telefon 061/178- 90-59 vsak delovni dan med 9. in 10. uro. • J.K. Nadaljevanje družinske tradicije Obnovljeno Gostišče Tulipan v Lescah Pojutrišnjem, v četrtek, bodo odprli prenovljeno Gostišče Tulipan v Lescah. Za nadaljevanje družinske tradicije pa bo tokrat poskrbel Franci Ažman z družino. Lesce, 3 avgusta - V četrtek, v okviru občinskega prazn^ vanja, bo župan občine Radovljica Janko Stušek ob 17. ur"1 v Lescah slovesno odprl prenovljeno Gostišče Tulipan. N& otvoritev in nadaljevanje tradicije vabi krajane Franc' Ažman z družino. Tradicija Gostišča Tulipan v Lescah, ki so ga prvič odprl' maja 1971, se je pravzaprav začela 1939. leta. Takrat sta namreč Marija in France Ažman v Lescah vzela v najern Gostilno in mesarijo Pr' Katrašnek. Kasneje, 1. maja 1971» sta odprla Gostišče Tulipan v Lescah, ki je kmalu postal poznano širom Gorenjske. "Gostinska tradicija je bila sicer dvakra za krajši čas P1^' kinjena. Potem pa sem se na očetovo željo z družino odloc'» da obnovimo Gostišče Tulipan v Lescah. Prenovili smo objek ' ki ima zdaj šest apartmajev z 22 posteljami, restavracijo s * sedeži in teraso s 50 sedeži," je pred četrtkovo svečano otyo ritvijo povedal Franci Ažman, direktor znane firme ^ Špedicija in transport Lesce in hkrati domačine in poslovn prijatelje in znance povabil na svečanost, ki bo od PctI popoldne. Prenova gostišča, ki bo nadaljevalo gostinsko tradicij Ažmanovih iz Lesc, zdaj pa bo poslovalo kot samostojn podjetje v okviru družinske firme, se je začela 10. julija ljj . A. 1- POSLI IN FINANCE Torek, 3. avgusta 1999 ureja: Marija Volčjak 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Trgovanje z vsemi PIDi DDV vznemiril inflacijo Zakon o prvem pokojninskem skladu je prinesel med borznike veliko nemira. Delicce po/praznih pooblaščenih investicijskih družb so se končno preselile na prosti trg, vendar ho trgovanje omogočeno le z delnicami, ki predstavljajo Polni del posamezne pooblaščene investicijske družbe. Ugotovitev, koliko ima posamezen delničar delnic, ki jih lahko zamenja za pokojninske bone in s kolikimi lahko trguje, zahteva nekaj računskih operacij. Vendar je malim delničarjem le omogočeno, da del svojih delnic zamenjajo za denar. Cene delnic pooblaščenih investicijskih družb so povzročile Pravi preplah med neobveščenimi /upniki, saj so l()-krat nižje kot Pred zaustavitvijo trgovanja, vendar je število delnic obratno 10-krat večje. Vrednost Triglava steber 1 se je nekoliko /)opravila. Po vzpostavitvi trgovanja, ko je delni-Qa startala precej nižje kot pred zaustavitvijo, se vrednost vrača na okoli 65 tolarjev za delnico. Prav tako na vrednosti pridobivajo tudi ostale pooblaščene investicijske družbe. Nacionalna finančna družba l je pridobila na svoji vrednosti največ, njena vrednost se je v Petek ustavila pri 55 tolarjih, kar te 3,8 odstotka višje kot pred tednom dni. Tedenska rast ostalih Pooblaščenih investicijskih družb ni zaostala prav dosti. Okoli 3 odstotke sta porasli Zlata moneta l in Zvon J, za odstotek pa se je vrednost zvišala Pomurski investicijski družbi. Edino Vipa Nanos je v preteklem tednu izgubila, in sicer je njena vrednost pristala pri 63 l°larjih oziroma poldrugi odstotek niz)e. Tudi delnice pomembnejših p°djetij na prostem trgu so se Malenkostno dvignile. Delnica Gorenja je pridobila na svoji vrednosti 0,4 odstotka, Fructalu pa se ■ie vrednost dvignila na petkovih '253 tolarjev. Uradni borzni trg, kjer kotirajo delnice najpomembnejših slovenskih podjetij, je prav tako v porastu. Skupščine delničarjev se v teh Poletni/i mesecih nadaljujejo in ' Mnašajo srečnim lastnikom pri-JLtY>0 presenečenje. Dividende, do aterih so delničarji na osnovi las-,ništva delnic upravičeni, sicer v **Zmerju do tržne vrednosti delnic J**0 ravno visoke, vendar dodatni d^nar pride še kako j)rav pred slutenimi dopusti. Odhodi na čvrsto rastjo delnice. Posli okoli vrednosti 9.600 tolarjev za delnico so ponesli tečaj kar 1,4 odstotka višje kot pred tednom dni. Na rast slovenskega borznega indeksa sta vplivali tudi rasti farmacevtskih podjetij. Cena Leka se je odlepila od 35.000 tolarjev inje porasla na 35.668 tolarja, kar je pomenilo 1,2-odstotno rast v enem tednu. Tudi Krki se je vrednost povišala, tedenska rast je znašala 0,3 odstotka, tečaj pa seje v petek ustavil pri 27.505 tolarjev. Podobno rast je dosegla tudi delnica Petrola. Tečaj se je dvignil nad 25.000 tolarjev. Z ravno nasprotnim predznakom je teden konča/a delnica drugega naftnega podjetja Istrabenza. Posli so v j)elek ob koncu trgovanja zopet znašali 3.000, enotni tečaj pa se je oblikoval 7 tolarjev nižje. V obratnih smereh sta se gibali tudi vrednosti delnic primorskih podjetij Intereurope in Luke Koj>er, ki se imata namen združiti. Luka Ko[)er se je dvignila za dobrih pol odstotka na 3.247 tolarjev, Iritereuropa pa ne more uiti nivoju 2.300 tolarjev in se gib/je nekaj tolarjev pod njim. Slovenski borzni indeks še vedno raste. V mesecu juliju je njegova vrednost pridobila preko 4 odstotke, kar je v primerjavi s padci v preteklih mesecih lepo znamenje. Nizki čisti prometi še vedno grozijo trgu in onemogočajo bolj verjetne napovedi o rasti, vendar se bodo denarni zneski na trgu po vsej verjetnosti okrepili po prvem obračunu DDV-ja, ko bodo podjetja ugotovila, da so bile denarne rezerve namenjene davčnemu bremenu nekoliko pretirane. Matjaž Bern i k Ilirika BPH Julija inflacija 1,7-odstotna Kranj, avg. - Po pričakovanju je prvi mesec po uvedbi davka na dodano vrednost inflacija nekoliko višja, vendar ni poskočila, kakor so nekateri pričakovali. Zavod za statistiko je minuli petek sporočil, da so se julija življenjske potrebščine podražile za 1,7 odstotka. V primerjavi s koncem lanskega leta je bila inflacija 4,4-odstotna, v primerjavi z lanskim julijem pa 6-odstotna. Julija so se najbolj podražili medicinski in farmacevtski izdelki in sicer za 6,5 odstotka, najemnine, energija in gorivo za 3,4 odstotka, transport za 3,3 odstotka ter raznovrstno blago in storitve za 2,1 odstotka. Za 0,1 odstotka pa seje pocenila hrana in brezalkoholne pijače, med njimi najbolj zelenjava za 5,7 odstotka, kava, čaj in kakav za 2,4 odstotka in sadje za 1,5 odstotka. Podatki o julijski inflaciji so seveda razveseljivi, saj so mnogi pričakovali, da jo bo davek na dodano vrednost pognal precej višje. Vendar vseh učinkov seveda še ni, na pravo oceno bo potrebno počakati tja to septembra. Vsekakor pa je moč reči, da je država dobro izbrala datum uvedbe davka na dodano vrednost, saj inflacija sicer v poletnih mesecih miruje, na kar seveda vplivajo sezonska znižanja. Zanimivo je, daje do zelo podobne ugotovitve o podražitvah po uvedbi davka na dodano vrednost prišla Zveza potrošnikov Slovenije, kije pred kratkim objavila, da seje med dvema merjenjema (16. junija in 7. julija) izbranih 66 izdelkov podražilo za 1,6 odstotka. KOLIKO JE VREDEN TOLAR °ddii, t so še bolj veseli, ker imetni- ki ast svojega premoženja v obliki ^Pitulskih dobičkov. Delničarji *ercatorja so lahko zadovoljni s delnic lahko spremljajo tudi tvojega premoženja v ILIRIKA ODKUPUJEMO SAVA, GOLOR MHJVOlSi PIVlJVAS^lINKIf« IN LoKO«. *prod(tj(ttno delnice na borzi kRAN[i.-iOM/:;ir:- V skladu s 1. točko 55. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, st- 24/97) objavljamo POZIV za zbiranje ponudb za oddajo javnega naročila brez javnega razpisa }• Naročnik del je Občina Preddvor, Dvorski trg 10, Preddvor. 2- Predmet javnega razpisa je izvedba PGD in PZI tehnične dokumen-kcije kotlarne na biomaso (v skladu z zakonom o graditvi objektov in pravilnikom o podrobni vsebini tehnične dokumentacije), do postopka 2a Pridobitev gradbenega dovoljenja. Dokumentacijo za razpis del in informacije dobite na Občini Preddvor (064/458-100) ali po e-mailu: preddvor@siol.net. 4- Orientacijska vrednost del znaša 3.000.000,00 SIT. 5 Najdaljši rok za izvedbo dokumentacije je 30. september 1999, ^idaljši rok za pridobitev gradbenega dovoljenja pa 30. november 1999. 6- ^odpisane in pravilno opremljene ponudbe z vso zahtevano dokumentacijo morajo prispeti na Občino Preddvor, Dvorski trg 10, 4205 Preddvor, do vključno 10. avgusta 1999. Ponudbe morajo biti v 2aPečateni kuverti z oznako "Ne odpiraj - Ponudba za kotlovnico". 7- Ponudba mora biti pripravljena v skladu z določili odredbe o po-stoPku za izvajanje javnega razpisa za oddajanje javnih naročil in mora Svebovati vse potrebne sestavine in sicer: * nas|ovnica (predmet razpisa, vsebina) " Podatki o ponudniku (ime in naslov, registracija, opcija, vzorec Pogodbe) * r°k izdelave ponudbe " reference podjetja p- Odpiranje ponudb bo 11. avgusta 1999 ob 10. uri na Občini reddvor. Prisotni predstavniki ponudnikov morajo pisno predložiti p°oblastilo za zastopanje. ^- Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: [ terence ponudnika Cena in plačilni pogoji r°k izvedbe ln°' Posebni pogoji: . ^pstitor si pridružuje pravico zmanjšati obseg del glede na razpo-02|j'va sredstva. 11 ■ Ponudniki bodo o izidu pisno seznanjeni do 20. avgusta 1999. Župan OBČINE PREDDVOR Miroslav Zadnikar GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Farmacevti so se pogodili z vlado Kranj, avg. - Po grožnji o zamrznitvi cen so se domača farmacevtska podjetja (Lek, Krka) z vlado pogodila o 4-odstotnem znižanju cen zdravil. Tuji dobavitelji pa naj bi jih znižali za 3,5 odstotka. Vladi potemtakem lahko očitamo, da slabše ravna z domačimi kot s tujimi podjetji, saj je znano, da so domača farmacevtska podjetja že doslej dosegala nižjo raven cen. Prav tako je težko razumljivo, zakaj so v zdravstvu čakali vse do konca, bolje rečeno še dlje, saj so se s farmacevti začeli pogajati šele po uvedbi davka na dodano vrednost. Verjetno so pričakovali, da bodo v stiski s časom iztržili več, saj so najbrž vedeli, da novi davek farmacevtski industriji ne bo prinesel tolikšne razbremenitve, saj je doslej izkoriščala možnosti neplačevanja prometnega davka. Predsednik Lekove uprave Metod Dragonja je na začetku pogajanj povedal, da prihranek zaradi zamenjave davka v najboljšem primeru znaša le dober odstotek. V državno blagajno se bo zdaj zaradi obdavčenja zdravil nateklo 3,6 milijarde tolarjev letno. Pri Zavodu za zdravstveno varstvo pa pravijo, da bo primanjkl- jaj zaradi uvedbe DDV znašal 2,3 milijarde tolarjev, zaradi dogovora s farmacevti zdaj še manj. K temu velja pristaviti, da Zavod za zdravstveno varstvo za zdravila nameni 13 odstotkov svojega denarja, skupaj z zdravstvenimi pripomočki pa približno 20 odstotkov. Precejšnja luknja v zdravstveni blagajni, o kateri se še zelo previdno govori, potemtakem nastaja pri drugih stroških. POVABI ME M ZMENEK NAKUUĆNISTIK^ 090 9009 PRISLUHNI POREONICt 090 7525 PUSTI SE PRESENETITI Rodio Triglav 96 GORcrmicn 89.8 Jc/eniec. 101.5 Bohinj 101.1 Kranj/ka Gora Telekartice je mogoče zamenjati tudi na nekaterih poštah Telekomova akcija "Zamenjajte euroehip" poteka že od 1. junija. Stare telekartice je bilo do sedaj mogoče zamenjevati za nove v Telekomovih teletrgovinah, od včeraj do 30. avgusta pa bodo telekartice zamenjevali tudi na enaindvajsetih poštah po Sloveniji. Ljubljana, 3. avgusta - Zaradi številnih zlorab telefonskih kartic in aparatov v javnih telefonskih govorilnicah so v Telekomu Slovenije začeli uvajati aparate novejšega tipa, ki imajo vgrajen modul za aktivno preverjanje kartic. Odločili so-se tudi zamenjati stare telefosnske kartice z novimi, ki imajo tako imenovani evročip - čip s posebno zaščito. Tako uporabnikom, ki še imajo stare telekartice, Telekom Slovenije omogoča, da jih v njegovih teletrgovinah že od 1. junija letos zamenjujejo za nove. Vsak delovni dan do 30. avgusta pa uporabniki lahko telekartice zamenjujejo tudi na poštah: - v poslovni enoti Celje na poštah 3210 Slovenske Konjice in 3310 Žalec; - v poslovni enoti Maribor na poštah 2102 Maribor, 2270 Ormož, 2230 Lenart v Slovenskih Goricah in 2380 Slovenj Gradec; - v poslovni enoti Murska Sobota na poštah 9220 Lendava in 9250 Gornja Radgona; - v poslovni enoti Koper na poštah 6250 Ilirska Bistrica in 6310 Izola; - v poslovni enoti Kranj na poštah 4106 Kranj in 4270 Jesenice; - v poslovni enoti Ljubljana na poštah 1230 Domžale, 1290 Grosuplje, 1420 Trbovlje, 1360 Vrhnika in 1231 Ljubljana - Črnuče; - v poslovni enoti Nova Gorica na poštah 5270 Ajdovščina in 5220 Tolmin; - v poslovni enoti Novo mesto na poštah 8250 Brežice in 8340 Črnomelj. Akcija "Zamenjajte euroehip" bo končana 30. avgusta. Po tem datumu kartic ne bo mogoče več zamenjevati niti uporabi jati starih, zato Telekom Slovenije ponovno vabi uporabnike da zamenjavo čim prej opravijo. KRANJ, 2.8.1999 MENJALNICA nakupui'pmiajni oakupni/protlajni nakupni^prodajaj 1 DEM 1 ATS 100ITL GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, dd Kranj HIDMrinica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Kranj INVtST Škofja Loka KREKOVA BANKA Kranj, Sk. Loko LEMA Kranj V0LKS BANK-UUD. BAr&Mdij. NEP0S (Šk Loka, Trata) ^KMLBr^rM Motate, k t*> R0BS0N Mengeš PBS d.d (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBUKUM Ljubljana PUBIIKUM Kamnik SHP-Slov. hraa in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Loke SUDVENUATURIST Boh, Ostrico SLOVENUATURIST Jesenice SZKB Blag. mesto liri ŠUM Kranj TAL0N Škofja Loka TENT0URS Domžale TRGBled TR0PICAL Kamnik-Bakovnik W1LFAN Jesenice supermorket UNION VV1LFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič 101,00 100,70 100,70 101,00 100,50 100,85 100,31 100,63 101,11 14,29 14,40 10,16 10,23 100,90 101,40 14,34 14,40 10,13 10,20 100,32 101,11 14,26 14,37 10,13 10,21 100,90 101,50 14,30 14,40 10,15 10,23 101,10 101,35 14,30 14,35 10,1610,21 100,95 101,22 14,28 14,35 10,16 10,20 100,80 101,40 14,28 14,38 10,10 10,20 221-722 101,40 1 4,28 14,37 10,14 10,21 14.30 14,38 10,15 10,27 14.31 14,44 10,17 10,26 14,30 14,38 10,15 10,23 14,28 14,38 10,15 10,27 14,28 14,34 10,17 10,24 14.25 14,37 10,13 10,21 14,30 14,40 10,18 10,22 13,34 14,34 9,70 10,19 14,34 14,40 10,13 10,20 14,28 14,37 10,18 10,24 14.26 14,39 10,16 10,25 14,30 14,40 10,15 10,25 00,59 101,11 14,27 14,40 10,14 10,23 00,32 . 14,26 - 10,13 00,90 101,40 14,30 14,40 10,14 10,23 00,50 101,25 14,30 14,40 10,15 10,25 362-600 00,90 101,50 14,30 14,39 10,18 10,25 00,90 101,70 14,25 14,38 10,16 10,28 00,80 101,30 14,28 14,38 10,15 10,25 01,10 101,35 14,27 14,33 10,17 10,19 •02-090 300-200 704-040 (8.h-i3.h, 13.45h-18.il) 503-810 101,10 101,60 101,30 101,19 101,35 101,11 101,40 101,11 101,40 101,42 101,45 101,60 POVPREČNI TEČAJ 100,74 101,33 14,25 14,38 10,13 10,22 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, I« si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. KREKOVA BANKA ...za izgradnjo doma, šolanje otrok, za nakup vrednejših dobrin, dodatna pokojnina... RENTNO VARČEVANJE Naša pozornost za vaše zaupanje -nezgodno zavarujemo vse rentne varčevalce. PE Kranj, Zoisova 1, PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2, www.krekova-banka.si Tel.: (064) 380-70-11 Tel.: (064) 624-540 V skladu s 1. točko 55. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97) objavljamo POZIV za zbiranje ponudb za oddajo javnega naročila brez javnega razpisa 1. Naročnik del je Občina Preddvor, Dvorski trg 10, Preddvor. 2. Predmet javnega razpisa je izvedba PGD in PZI tehnične dokumentacije krajevnega toplovodnega omrežja (v skladu z zakonom o graditvi objektov in pravilnikom o podrobni vsebini tehnične dokumentacije), do postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. 3. Dokumentacijo za razpis del in informacije dobite na Občini Preddvor (064/458-100) ali po e-mailu: preddvor@siol.net. 4. Orientacijska vrednost del znaša 3.000.000,00 SIT. 5. Najdaljši rok za izvedbo dokumentacije je 30. september 1999, najdaljši rok za pridobitev gradbenega dovoljenja pa 30. november 1999. 6. Podpisane in pravilno opremljene ponudbe z vso zahtevano dokumentacijo morajo prispeti na Občino Preddvor, Dvorski trg 10, 4205 Preddvor, do vključno 10. avgusta 1999. Ponudbe morajo biti v zapečateni kuverti z oznako "Ne odpiraj - Ponudba za toplovod". 7. Ponudba mora biti pripravljena v skladu z določili odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajanje javnih naročil in mora svebovati vse potrebne sestavine in sicer: - naslovnica (predmet razpisa, vsebina) - podatki o ponudniku (ime in naslov, registracija, opcija, vzorec pogodbe) - rok izdelave ponudbe - reference podjetja 8. Odpiranje ponudb bo 11. avgusta 1999 ob 10. uri na Občini Preddvor. Prisotni predstavniki ponudnikov morajo pisno predložiti pooblastilo za zastopanje. 9. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: - reference ponudnika - cena in plačilni pogoji - rok izvedbe 10. Posebni pogoji: Investitor si pridružuje pravico zmanjšati obseg del glede na razpoložljiva sredstva. 11. Ponudniki bodo o izidu pisno seznanjeni do 20. avgusta 1999. Župan OBČINE PREDDVOR Miroslav Zadnikar vo BRESKVE JABOLKA PARADIŽNIK KROMPIR PAPRIKA SOLATA Italija 199 Slovenija 299 - 259 Slovenija 91 Slovenija 149 Slovenija 159 Slovenija 129 Slovenija 269,5 Slovenija 253 Slovenija 49 Slovenija 249 Slovenija 175 Florida 199 Slovenija 249 Florida 199 - 63 - 299 145 280 195 71 210 210 • Aleksander Jesenovec GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Slovenija članica mednarodne zveze Ljubljana, 3. avgusta - Vlada Republike Slovenije je izpolnila vse pogoje za pristop k Mednarodni konvenciji za varstvo novih sort rastlin, ki je bila podpisana leta 1961, z dopolnitvami v letih 1972, 1978 in 1991. Nacionalno zakonodajo s tega področja je namreč Slovenija uskladila s konvencijo s tem, ko je v decembru lanskega leta državni zbor sprejel Zakon o varstvu novih sort rastlin. V Sloveniji je Mednarodna konvencija zfa varstvo novih sort rastlin stopila v veljavo mesec pozneje, to je 29. julija 1999, koje Slovenija postala tudi članica mednarodne Zveze za varstvo novih sort rastlin (UPOV), kije bila ustanovljena s prej omenjeno mednarodno konvccijo. UPOV je medvladna organizacija, ki ima sedež v Genevi, in v administrativnih zadevah sodeluje s Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (VvTPO). Pridružitev RS bo število vseh članic v UPOV-u povečala na 44. Varstvo sort v skladu z načeli UPOV je posebna oblika varovanja intelektualne lastnine, ki je prilagojena področju sort rastlin. Namen UPOV konvencije je zagotoviti enotna in jasno definirana načela za varstvo sort rastlin, oziroma z varstvo pravic žlahtniteljev, to je avtorjev novih sort. Zavaruje se lahko vsaka sorta, ki je nova, se jasno loči od vseh drugih splošno znanih obstoječih sort, ter je v izražanju svojih lastnosti izenačena in nespremenljiva in ima ustrezno ime. GLAS Naročniška akcija v letu 1999 Vsaki/ naročnico in naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli v letošnjem letu PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj tudi nagradimo. Zadoščalo ho, da izreiete ta obrazec in na njeni obkrožile Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000; ali izlet, po Vaši izbiri, kadarkoli do sobote, 6. januarja 200/. leta; ali tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa Kuj pa za novo naročnico ali naročnika? V naročniško akcijo sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas URI 7.1't A C NO najmanj do konca trimesečja, v katerem prejmemo naročilo - natančneje: do 30. septembra letos. Novega naročnika sem pridobilf-a):__.________ Moj naslov: Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ izlet s poslovnimi partnerji Gorenjskega glasa, organizatorji turističnih potovanj, po izbiri do 6. januarja 200/, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbra ni celodnevni izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_______trimesečje 2000 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: naročam '^mmMiimmi glas za najmanj eno leto Ime in priimek:__ Naslov: Podpis: Ce naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2000; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI t, l AS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Sprehod po trgovinah Različne cene sadja in zelenjave Potrošnik velikokrat ne more razbrati porekla in kakovosti proizvoda Obiskali smo Interspar, Živila na Bleivveisovi cesti, Mercator na Oldhamski cesti in Trenčo, da bi med seboj primerjali cene in kvaliteto sadja in zelenjave. Ugotovili smo, da je cena posameznega artikla v vseh štirih prodajalnah dobro vidna, kar pa ne bi mogli trditi za deklaracijo, iz katere bi bilo razvidno, od kod produkt pravzaprav izvira oziroma kdo ga proizvaja, ter v kateri kakovostni razred spada. V nekaterih trgovinah boste to ugotovili brez težav, ponekod pa se boste morali za tovrstno informacijo precej potruditi. S tem, kdo deklaracije ima in kdo jih nima, naj se ukvarja inšpekcijska služba. Mi smo se odločili za primerjavo šestih živil, dveh vrst sadja in štirih vrst zelenjave. Iz spodnje tabele je lepo razvidno, da se cene istih prodajnih artiklov v različnih trgovinah precej razlikujejo. Kateri dejavnik vpliva na to, pa nam na žalost ni uspelo ugotoviti. Mislili smo, da na razlike v cenah najbolj vplivajo razlike v kakovosti, česar pa ne moremo potrditi. Oznake za kakovostni razred so namreč prej izjema kot pravilo. INTERSPAR ŽIVILA MERCATOR TRENČA poreklo cena poreklo cena poreklo cena poreklo cena SIT/kg SIT/kg SIT/kg SIT/kg Križi in težave letošnje žetve Največ težav je z novimi sortami Letošnja letina pšenice za Gorenjsko ni tako problematična kot za nekatere druge predele države. Na Gorenjskem sta krompir in koruza "prvi" poljščini, vedno bolj pa se uveljavlja tudi sladkorna pesa. O letošnji žetvi in težavah smo se pogovarjali z inž. kmet. Janezom BERGANTOM, vodjem poljedelstva v Mercator KŽK Kmetijstvo Kranj. Žetev gre h koncu. Sedaj jo že lahko ocenite. Je res tako slaba kot se govori in piše? "Žetev pšenice bomo končali v ponedeljek ali torek (z inž. Bergantom smo se pogovarjali v petek - op.p.), potem pa bomo poželi še oves in tritikale. Letošnja žetev je res težavna. Ne samo zaradi manjšega pridelka in slabše kakovosti zrnja, ampak tudi zaradi vremena. Le redko gremo lahko na njive pred poldnevom. Toliko je namreč vlage. Če se ulije še ploha, najmanj en dan ne moreš na njivo. Kakovost pšenice je letos poseben problem. Tiste sorte, ki so nam jih priporočili strokovnjaki, so najslabše obrodile, nekatere stare, na primer ana, pa so zdržale vse preizkuse. Istočasno ugotavljamo, da je ena sorta na Štajerskem dobro obrodila, pri nas pa ne." Ali morda že poznate razloge za tako stan-je? "Težko jih je najti. Doslej so se analize in priporočila pred setvijo ponavadi izkazala kot pravilna. Morda je letos res nenavadno vreme. Ali pa vpliva tudi zemlja. Zato se nam zdi škoda, da sort, ki v Šenčurju, na Sorskem polju in na Trati niso dobro obrodile, nismo posejali tudi v Lahovčah, kjer je zemlja drugačna. Tako bi lahko ugotovili vpliv zemlje." Nekateri že pišejo, da je stroka tokrat zatajila. "To je težko trditi. Dejstvo pa je, da smo mi posejali devet sort pšenice in da so tiste, ki so nam jih priporočali, najslabše obrodile in da je bilo njihovo padanje oziroma preverjanje kakovosti pod 100. Že padanje pod 180 je neustrezno." Je bil letošnji tržni red za pšenico prestrog? Zaradi problemov so merila znižali. Kako bo naprej? "Naš tržni red je kopija strožjih tržnih redov. Za naprej govorijo o naročeni proizvodnji. Vendar bo tveganje ostalo, saj je na osnovi letošnjih izkušenj tvegano napovedati, katera sorta bo dobro rodila in katerih sort ne kaže sejati. Mi smo se že doslej pred setvijo posvetovali s strokovnjaki in žitarji." Kam vozite vašo pšenico? "Naše žitarice so posejane na okrog 400 hektarih, od teh 350 s pšenico, na ostalih pa smo sejali ječmen, oves in tritikale. Kvalitetno zrnje vozimo v Žito, slabšega pa v našo mešalnico, kjer posebej skladiščeno čaka na usodo. Če bodo kakovost znova preverjali in bo višja, bo šla pšenica v Žito. Semensko zrnje, tega imamo kar precej, pa vozimo v skladišči Semenarne v Celje in Žalec." So vaše tovornjake že kdaj zavrnili? "Da bi se izognili tem problemom, zlasti kmetje so zaradi zavračanja pridelka jezni in razočarani, vzamemo vzorce pred žetvijo in jih analiziramo, da žita ne bi po nep°" trebnem prevažali. Tako so nas zavrnili le enkrat in še takrat je bila kakovost na meji." Letošnji problemi ne gredo v prid pridelo* vanju pšenice. Se bo pridelava zmanjšala? "Letošnji problemi zanesljivo slabo vplivajo na setev pšenice v prihodnjih letih Vendar je osnovno vprašanje, kaj uvrstiti v kolobar namesto pšenice. Zaenkrat je t° sladkorna pesa, vendar so površine omejene. Mi jo pridelujemo na okrog 60 hektarih. Zelo dobro nam uspeva in tovarn3 sladkorja je zainteresirana za nadaljuj6 sodelovanje. Tudi za kmete je sladkorna pesa rešitev v kolobarju, vendar ne povsem. Prav tako tudi krma in razne druge poljšine ne morejo biti nadomestil0' Še sreča, da na Gorenjskem pšenica ni Pre' vladujoča in bo zaradi tega problem^ manj. Na prvem mestu sta koruza in krompir, ki sta dobra tudi zaradi kolobarja Nekaj več pšenice so nekateri kmetje pose' jali v okolici Ljubljane, vendar jim je letin3 prekrižala račune." Imamo probleme z letino pšenice samo Prl nas ali jih imajo tudi v drugih državah? "Pravijo, da je povsod po Evropi slabša letina pšenice, zlasti v naši soseščini, 113 primer na Madžarskem." Pšenica bo požeta. Kmalu bo na vrst' krompir. Kakšna bo letina? "S krompirjem so vedno večje težave-Zelo nevarna je plesen. Pri nas še uspem0 zdržati tekmo z njo, ki je vedno bou trdoživa in jo tradicionalna škropiva ne uničijo več. Pridelek je za zdaj še dober-čeprav v nekaterih delih države trgovci Ze pošiljajo nazaj gnil krompir. Kaže, da b° tudi krompirjeva letina težavna." • J.Košnjek Turistično in gospodarsko oživljanje Starega vrha Na Grebljici že tli kopa Na Starem vrhu nadaljujejo s pripravami na umetno zasneževanje, za prihodnji Dan oglarjev pa bi radi kopo ne le zakurili, ampak jo tudi odprli. Na letošnji prireditvi je bila zelo dobra udeležba. Stari vrh, 3. avgusta - Na Grebljici nad Starim vrhom, kjer naj bi po legendi, ki jo je na papir spravila 94 -letna Anica Gartner, velikan pekel odličen kruh za svoje dekle, že tli kopa, v katero je kopar Anton Kokelj z Mlake vzorno zložil blizu 23 kubikov dober meter dolgih bukovih drv, jih prekril s smrekovimi vejami in nato še s kopišno prstjo ter jo skupaj s predsednikom Gorenjske turistične zveze Miranom Štefetom zakuril. Kopa sedaj tli, Anton Kokelj skrbi zanjo, da bo vse v redu in da bo oglje kakovostno. Ana Ramovš iz Javorij pa je ob kopi kuhala, tako kot v starih koparskih časih, koruzne žgance. Prihodnje leto, za naslednji Dan oglarjev, namerava- jo uvesti novost: kopo naj zakurili že toliko prej, da naj 0 jo za oglarski dan že odprli- Dan Oglarjev, ki je bil zlasti nedeljo popoldne zelo dobf obiskan, je del turistične! oživljanja Starega vrha. Ta* pravi Janez Ažbe, predsed"1 Turističnega društva Stari vili Kopa in kopar Anton Kokelj na Starem vrhu Letošnja oglarska prireditev J bila že 28. po vrsti, društvo F je bilo ustanovljeno marca l6 1970. Matej Demšar pa je dal, da so za popestritev ponvi be uredili progo za spust z g° skimi kolesi. Žičnica bo obratovala vse sončne vikend ■ Nadaljuje se tudi izgradnJ^ naprav za umetno zasneževaflJ Starega vrha. • J.Košnjek V kulturnem programu je zaplesala tudi folklorna skupina Mali vrh z Ne milj in Podblice Praznik žetve na Žirovskem Vrhu Škofja Loka, 3. avgusta - Kmetijska svetovalna služba Škof F Loka in Kmetije iz Žirovskega Vrha vabijo na etnografsko pr»r^* ditev "Praznik žetve na Žirovskem Vrhu", ki bo v nedeljo, «»• avgusta 1999, s pričetkom ob 13. uri na kmetiji NA JAVOR1-;' Od 13. do 16. ure bodo za dobro voljo skrbeli vaški gode'-Vabimo vse godce, ki bi se nam želeli pridružiti. Žetev se » pričela ob 15. uri. Kmetije i/. Žirovskega Vrha so v program pripravile tudi krajši skeč "Turisti so tu, kaj pa sedaj?". Na prireditvi boste lahko videli žetev žita s srpi, obkladam snopov v štante, mlatev s cepci, rejtanje, stopo in druga °pr^ vila in običaje. Vsi interesenti, ki bi tudi želeli želi, naj *c 0 pričetku prireditve prijavijo organizatorju, .|j Na stojnicah kmetij iz Žirovskega Vrha boste lahko kup dobrote iz kmečke peči, ter razne izdelke domače obrti. . Vse od 12. ure dalje si boste lahko potešili lakoto z jedrni n žaru. Lahko se boste zapeljali na vozu s konjsko vprego. G» vas bogat srečelov! Glavni dobitek jc kozliček! Za dobro voJ in ples bo od 17. ure dalje skrbel ansambel SVETLIN! D EZi %3 R N1 N C^'V i N JQl R Ureja: Renata škrjanc Prenovljen dom jeseniških upokojencev Malo denarja, veliko prostovoljnega dela Prepleskali dom, uredili kegljišče in balinišče - Dom potrebuje nove žlebove - V društvu polovica vseh jeseniških upokojencev - V sedanjih prostorih od leta 1965, lastniki dve leti - Prostovoljno delo in skrbništvo. Jesenice, 3. avgusta - Marsikatero društvo upokojencev bi Jeseniškemu zavidalo njegov dom. V hišo Pod gozdom so se preselili pred dobrimi tremi desetletji, pred dvema letoma pa so Postali tudi njeni lastniki. Prebivalstvo v Sloveniji se stara in z njim narašča število upokojencev. V jeseniškem društvu jih je 1384, kar je skoraj polovica vseh jeseniških upokojencev, njihov najstarejši član pa je že dopolnil stoti rojstni dan. Vajeni smo, da imajo društva in dom resnično lepo vzdržuje-denarne težave in težko uresniču- mo. Material za našteta dela smo Jejo svoje zamisli. V jeseniškem Pnmeru precej denarja prihranijo s prostovoljnim delom, s svojimi Prizadevanji pa so lahko zgled. Letos so prepleskali gostinske Prostore, tlakovali teraso, namenili senčilo, uredili balinišče in kegljišče ter namestili klopi. Poleg tega so popravili streho. "To je eno redkih društev, ki ima ^ko delovne člane, pripravljene na vsako delo in žrtvovanje svojega prostega časa za skupno dobro. Kljub temu, da poleg članarine drugega denarja nimamo, vsako leto veliko naredimo zbrali pri jeseniških obrtnikih, delo pa je bilo zastonj. V dveh letih seje toliko naredilo, kot prej v desetih. Vesel sem članov, saj nobeno delo ni nemogoče," je povedal predsednik jeseniškega DU Srečko Krč. Do konca leta nameravajo obnoviti še društveno garažo, radi pa bi zamenjali tudi žlebove. Z različnimi prireditvami se bodo jeseniški upokojenci vključili v praznovanje Mednarodnega V zadnjih dveh letih so dom temeljito obnovili in uredili njegovo okolico. podelili priznanja, prihodnji spremlja potrebe po socialni mesec se bodo Jeseničani srečali pomoči starejših, člani društva s člani pobratenega trboveljskega prostovoljno delajo v tamkajš- kluba in se podali na Kres pri njem Domu starostnikov, pet pa leta starejših. Med drugim bodo Javorniku. Zadnja leta omenjeno jih je prevzelo tudi skrbništvo sta- konec tega tedna pripravili Dan društvo dobro sodeluje tudi s rejše osebe. DU Jesenice, na katerem bodo Centrom za socialno delo in • Besedilo in foto: R: Škrjanc Janko Bidovec 80-letnik Ob Savci, ob Dravci, med klopotce Mislim, da ni Kranjčana, ki bi ne poznal Janka Bidovca. Če ga ne pozna z mestnih ulic, ga zagotovo z avtobusnih izletov, ki jih vodi pri kranjskih, žabniških, nakelških, preddvorskih in še katerih upokojencih in invalidih. Najboljši vodnik, kar jih poznam! J\fanj, 3. avgusta - Je pač tak človek: koza po '^tajskem horoskopu mu zagotavlja bistrost in Prijazen značaj, lev, sončni kralj po evropskem pa človeka, ki zna uživati življenje in vsem ob sebi dati lepe trenutke. No, svoje je to zraven naredila tudi družina, ki mu je z Gostilniškim življenjem Bidovčevi so imeli 8°stilno na Šmarjetni gori, pri Jahaču, na gorenji Savi, dvajset let pri Majerju dala čredno močan pečat družabnosti in porinila tudi harmoniko v roke. Nak, z njim vam na ttoti ne bo nikoli dolgčas. ^ ^Heljskemu življenju se je zapisal in ilui-°val najprej v Domanjševcih v Prekmurju. A le nekaj dni, kajti vojna je tudi pri njem P°vsem spremenila načrtovan tok življenja, jjnil se je domov, pol leta delal v kranjskem jP% nato pa je moral v nemško vojsko. Do nJepra je prišel s svojo enoto, nato pa so se "cikali vse do Besarabije in Črnega morja. V pesi seje hotel priključiti jugoslovanskemu *0rPusu, a je bil malce prepozen, zato so ga zeli v rusko vojsko in v trojki s padalom spu-l|'i na Madžarsko, kjer naj bi preko radijske Postaje poročali Rusom premike nemške voj-*e- Že tretji dan so jih odkrili in sledil je tinajski zapor. Za dezerterje iz nemške voj-^ je takrat še vedno veljala smrtna kazen z °Dglavljenjem. Posebno srečo je imel, da so ga poslali v koncentracijsko taborišče Mauthausen, od koder se je junija 1945 živ in zdrav vrnil v Kranj. Tuje bil takoj pri teatru, nepozabno Sneguljčico so uprizorili in on je igral kraljeviča, potem pa je učiteljeval v Sorici in Lescah, oktobra 1959 pa je postal prvi direktor kranjske Delavske univerze. Ko je postavil in dodobra utrdil njene temelje, je bil imenovan za direktorja Potovalne agenci- je Izletnik Ljubljana, nato pa enajst let služboval v škofjeloškem Transturistu oziroma kasnejšem Alpetouru, po upokojitvi leta 1980 pa je najbolj iskan turistični vodnik. Za svoje izletnike vedno išče kaj novega. Bela Krajina, Prekmurje, Kozjansko in Bizeljsko so mu najbolj pri srcu, kajti tam, kjer se je skromno živelo, so ljudje polni topline, rad pa jo ubere na avstrijsko Koroško do zadnjih meja slovenstva, do Djekš in še dlje. Zadnje tedne s šoferjem Branetom Zadnikarjem, katerega volanu najbolj zaupa, skupino za skupino vodita v Berchtesgaden, v Hitlerjevo orlovo gnezdo in tudi na ledeniku Moelltal je bil letos že trikrat. Srčno rad bi Gorenjcem pokazal tudi dolino kozolcev toplarjev od Lienza ob Dravi navzgor, od koder so prišli Soričani in drugi Poljanci... Sicer je pa v svoji prireditvi Prešernove pesmi Janko takole zapisal: Kam? V Berchtesgaden k firerju nacistov, v Kumrov'c k maršalu komunistov, na božjo pot do cerkve Gospe svete, v gradove in muzeje, še rajši med klopotce, vinske mi gorice. Janko, želimo Ti, da bi nas še dolgo let zdrav in čil vodil naokrog! Danica Dolenc Gorenjska počivališča dobila stranišča v Cista počivališča - okna v svet ^■ja» Podtabor, 3. avgusta -V času turistične sezone so gorenjska 'bivališča opremili s sanitarnimi stranišči, mobilnimi zelenimi! . »ojnikj. Nove, nujno potrebne pridobitve sta bili deležni tudi poči vališč c> v Podtabru in na Meji pri Medvodah. zaradi poletnega povečane-&a Prometa in obiska tujih gos-0v> ki potujejo po slovenskih Cestah, so stranišča zelo uporna, poleg tega pa prispeva 1(1* tudi k čistejšemu okolju in Poranjajo počivališča čista, saj eno leto poskusno najetij sanitarna stranišča. Namestili so jih na izbranih počivališčih ob vseh hitrih in glavnih cestah po Sloveniji. Na I Gorenjskem jih je šest, med drugim tudi na že omenjenih' Tržiške poletne prireditve v polnem teku Najbolj priljubljene komedije Tržič, 3. avgusta - V okviru letošnjih tržiških poletnih prireditev se je občinstvu v petek zvečer s komedijo Nekoč in danes predstavil Pavle Rakovec, član Prešernovega gledališča iz Kranja. Besedilo je že pred leti napisal Tone Partljič za Dareta Ulago, kasneje pa sta ga s skupnimi močmi prilagodila nastalim razmeram. 9W1 S sanitarnimi stranišči so opremili tudi počivališče Meja,oh magistra/ni cesti Kranj - Ljubljana. iPoil tProtncni Primeru ljudje njen? °Pravijo kar v bliž- ome ^°Zdu- Da bi se iz°8ni,i L ojenemu onesnaževanju, Sl0Vpe„ Direkcija republike Lignite za ceste omočila Za počivališčih. Najem in vzdrževanje stranišč bosta Direkcijo stali nekaj manj kot pet milijonov tolarjev. B. Thaler _1 Zgodba, kjer gre za satiričen in hudomušen način podajanja misli, pripoveduje o ključavničarju, ki mora obiskovati večerno šolo, če noče, da bi mu mlajši in bolj izobražen kandidat prevzel delovno mesto. Glavnega junaka spremljamo zvečer pri učenju, kjer ob pisanju seminarske naloge pripoveduje tudi svojo življenjsko zgodbo. Pavle Rakovec je že ob letošnji premieri dokazal, da je odličen igralec, enakega mnenja pa je bilo očitno tudi tržiško občinstvo, ki se je prireditve udeležilo v precejšnjem številu, tako da je bilo 75 sedišč kmalu zasedenih in so si organizatorji morali pomagati še z dodatnimi stoli in mizami. • Besedilo, foto: P. B. Imenitna izletniška povabila Na rajio zdaj gremo V prvem avgustovskem Gorenjskem glasu predstavljanu) delček ponudbe najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj. 21. avgusta na termalno riviero v Termah Čatež Najuspešnejše slovensko naravno zdravilišče z najpestrejšo ponudbo so Terme Čatež in v soboto, 21. avgusta. Vas VJLJEMturist vabi na kopalni izlet v Čatež. V čateških termah je v termalni rivieri na izbiro deset bazenov s termalno vodo od 27 do 36 stopin j Celzija, ogromno toboganov, vodnih drč in tokov, vodnih slapov, bazen z valovi, umetno jezero itd., V programu izleta je tudi dopoldanski obisk podjetja Agrariacvetje Brežice, ki ima v Čatežu kar šest hektarjev rastlinjakov; zvečer se bo izlet zaključi/ v Penzionu LES z večerjo in zabavnim programom. Potovanje bo z udobnim klimatiziranim avtobusom VlIJEMturista, cena izleta je 4.500 tolarjev in vključuje VSTOP-NINO+VEČERJO+PREVOZ^ POPOTNICO, pa' tudi zabavne nagradne igre. Za naročnike Gorenjskega glasa je cena celodnevne rajie samo 3.100 tolarjev, kar VllJEMturist omogoča tudi ožjim družinskim članom naročnikov G G,- za otroke do 15. leta pa je cena celodnevnega izleta v Čatež samo 2.500 tolarjev. 'Vozni red': Radovljica- Kranj-Žabnica-Skofja Loka-Medvode in zvečer v obratni mseri. Samo 4.600 tolarjev za izlet pod Veliki Klek Turistična agencija INTEGRAL TRŽIČ bo ponovno v soboto, 4. SEPTEMBRA, ustregla vsem, ki se želite na dobrih 2500 metrov nadmorske višine pod mogočni Veliki Klek (Grossglockner), najvišjo avstrijsko goro. Razgled na vršace in tudi sama vožnja po Alpski cesti sta res izjemno doživetje. Avtobusni izlet bo tudi 4. septembra vodil Franc Senk, odličen poznavalec zgodovine in sedanjosti krajev, skozi katere pelje Alpska cesta. Vožnje je kar precej, višinske razlike več kot dvati-soč metrov in zato bo avtobus odpeljal zgodaj zjutraj iz Ljubljane, s postanki v Medvodah, Ško/ji Loki, Zobnici, Kranju, Radovljici, Lescah, Žirovnici ter še na Jesenicah. Tržiča ni bodo zjutraj lahko vstopili (in izstopili) že na Mlaki ali na tržiški avtobusni postaji. Povratek pozno zvečer v obratni smeri. Cene; 4.600 tolarjev ekskluzivno za naročnike Gorenjskega glasa in ožje družinske člane, za ostale 5.700 SIT Za popotnico bo poskrbljeno, za primerno obutev in obleko (na 2500 metrih običajno ni preveč vroče in se vreme zelo hitro spreminja!) poskrbi vsak sam. P. S.: Izlet bodo 4. septembra spremljali tudi Gorenjski glas, kot medijski sponzor izleta, ter Pivovarna Union in Pekarna Kranj. Na Ostrovico, v Celovec in po Vrhskem jezeru Tretji letošnji Integralov izlet po avstrijski deželi Koroški bo v soboto, 28. avgusta. Zadnjo avgustovsko soboto se boste z Integralom Tržič povzpeli skozi 14 utrdbenih vrat (ali pa z dvigalom!) na grad Ostrovico, v koroško prestolnico Celovec, obiskali Otok ter mondeno Vrbo/Velden. Prevoz ne bo le z udobnim klimatiziranim avtobusom temveč tudi z luksuznim potniškim fmr-"nikom Tha/ia. Za popotnico bosta poskrbeli Pekarna Kranj in Pivovarna Union, za prijetno vzdušje harmonikarski Trio Voščenka. Cena izleta je 4.000 tolarjev; za naročnike Gorenjskega glasa ekskluzivno le 2.900 SIT, za mlajše od 15 let samo 1.500 SIT. Relacija avtobusne vožnje: Medvode-Škofja Loka- Kranj-Ljube/j-Celovec-Vrba-Korensko Sedlo in nazaj do Medvod ter Tržiča; če bo več prijav iz Zgornjesavske doline, bo odhod enega avtobusa tudi z Jesenic po stari cesti skozi Žirovnico, s postanki še v Lescah in Radovljici. Zgolj za primerjavo, če nameravate podoben izletniški program izpeljati sami, z avtom: vstopnina za ogled gradu Ostrovico in muzejske zbirke znaša za odrasle 70.- šilingov. Pirnatovi v Letušu imajo največjo železniško maketo Turistična agencija Integral Tržič Vas v soboto, 28. avgusta, vabi na zelo zanimiv izlet na Štajersko. Prva postaja bo Gostišče Pirnai v Letušu, kjer imajo prvorazredno turistično privlačnost: največjo železniško maketa, ki zaseda tri velike gostinske sobe in vključuje pokrajino, postaje, gondolsko žičnico, pianšarijo, mostove, predore, jez... V maketo je zajeta tudi verodostojna miniatura celotne Zgornjesavske doline. Resda je miniaturna železnica tako zanimiva, da bi vlakce lahko gledali cel dan; a v programu izleta je 28. avgusta poleg obiska v Gostišču Pir na t tudi kopanje v Termah Topolšica (dva pokrita bazena s termalno vodo različnih temperatur), ogled zdravilišča, večer/a v hotelu Vesna in zabava s plesom ob glasbi ansambla Vesna. Cena izleta je 4.900 tolarjev: za naročnike Gorenjskega glasa samo 3.400 SIT. Za otroke do 15 let tokrat le dva tisoč tolarjev! Avtobus bo peljal na relaciji Iržič-Jesenice-Žirovnica-Lescv-Radov/jica-Kranj-Žabnica-Škofja Loka-Vodice-Moste-Mengeš-Letuš-JojMlšica (in pozno zvečer v obratni smeri). Medijska pokrovitelja izleta sta Gorenjski glas in Radio Tržič. Na kopanje v hotel Barbara Se eno 'morsko' povabilo za soboto, 28. avgusta: turistična agencija VllJEMturist, s.p. Vas z luksuznim avtobusom fveco vabi na kopanje v Fieso. Dopoldan bo krajši sprehod, sevala s strokovnim vodstvom, po Tartinijevem mestu Piranu ter degusta-cija odlične kave Emonec v koprski pražarni, z možnostjo ugodnega nakupa odlične kave. Možnosti za kopanje sta obe: če bo zadnjo avgustovsko soboto vreme lepo, Vas pričakuje lepo urejena plaža; če se bo vreme slučajno skisalo, pa pokriti bazen v hotelu Barbara. Tudi za malico bo poskrbljeno ter seveda za dobro večerjo v hotelski restavraciji. Po večerji bo v hotelski restavraciji ples, organizirali bodo nagradne igre in zabavni program. Vožnja bo z najmodernejšim klimatiziranim avtobusom, ki bo zjutraj začel pot v Radovljici, z običajnimi poslanki v Kranju, Žabnici, Škofji Loki in Medvodah. Cena: le 3.000 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa, za ostale 3.900 SIT za mlajše od 15 let bo VllJEMturist izlet zadnjo počitniško soboto omogočil za samo 2.000 tolarjev. ****************** Ostale informacije za vse IZ1,KTE, pri katerih Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj, lahko dobite tudi po telefonu 064/ 223 - 444 v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223 - 111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave, KULTURA ureja: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Mestne hiše je na ogled retrospektivna razstava akad. kiparja Franceta Rotarja. V parku pri gradu Khislstein so na ogled skulpture iz kamna s Tirolskega kiparskega simpozija. V avli Mestne občine Kranj razstavlja slike in kipe akad. slikar Jože Eržen. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava grafik Boga Dimovskega. V Cafe restaurantu Yasmin nagrajene fotografije razstavlja Peter Kozjek. V galeriji Kava bar Kavka ciklus fotografij Soseske sopotij razstavlja Drago Papler. V Galeriji Sava razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V lskratelingu razstavlja Robert Prime. JESENICE - V avli Občine Jesenice je na ogled razstava ob 10-letnici Fotokluba Jesenice in ob 70-letnici mesta Jesenice. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji razstavlja slike na steklo Anica Zaletel iz Radovljice. Razstava je podaljšana do konca avgusta. RADOVLJICA V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava ob 40-letnici Čebelarskega muzeja Radovljica. Čebelarski muzej bo zaprt julija in avgusta. V avli občine Radovljica razstavlja srebrni nakit Petra Bole. V Savnikovi hiši razstavlja portrete Simona Jug. V Gorenjski banki, PE Radovljica, razstavlja Andreja Rtpret. • BLED - V belem salonu Hotela Toplice razstavlja akad. slikar Uroš Paternu. V Galeriji TRG Bled razstavljata slikarka Draga Soklič in akad. kipar Stane Kolman. V hotelu Astoria je na ogled razstava grafik na temo Lepote Slovenije avtorja Jožeta Žlavsa iz Vojnika. V Vili Nana je vsak dan na ogled prodajna razstava del slovenskega in hrvaškega naivnega slikarstva. Galerija Fundacije Jože Ciuha je odprta vsak dan tudi ob nedeljah od 11. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Ivana Groharja pod naslovom "Bclle Terre Istriane" razstavlja Milan Marin. V Galeriji Loškega muzeja razstavlja akad. slikar Franc Novine. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. V okroglem stolpu Loškega gradu razstavlja fotografije Peter Pokorn. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka risbe z rotringom z naslovom "Poezija gibov" razstavlja Nina Milanovič iz Ljubljane. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si USPEŠNO GOSTOVANJE FOLKLORNE SKUPINE BLED Bled - Folklorna skupina Bled se je nedavno vrnila z gostovanja na Nizozemskem, kjer je zastopala Slovenijo, predvsem pa Gorenjsko na mednarodnem festivalu folklornih skupin. Folklorna skupina Bled šteje 25 članov in članic v starosti od 12 do 70 let in se lahko pohvali z več kot petdesetletno tradicijo. Samo v zadnjih osmih letih je poleg nastopov doma že kar nekajkrat gostovala v tujini in predstavljala Slovenijo, predvsem pa Bled s plesom in prospekti tega kraja ter navduševala občinstvo vsepovsod. Na tokratno gostovanje so bili blejski folkloristi povabljeni preko gosta z Nizozemske, ki si je njihov nastop ogledal med bivanjem na Bledu. Festival se je odvijal v mestu Lochem, na njem pa so nastopale poleg domačih folklornih skupin tudi skupine iz Švice, Nemčije, Francije, Škotske, Hrvaške, Madžarske,Češke, Norveške in seveda Folklorna skupina Bled. V festivalskem mestu so jih sprejele družine članov domače folklorne skupine, pri katerih so preživeli nekaj naslednjih dni. To je bilo za njih posebno doživetje, saj so lahko bolj podrobno spoznali njihov način življenja in neizmerno uživali njihovo gostoljubnost. Že na uradni otvoritvi Evropskega folklornega festivala s pozdravom župana in predstavitvijo folkornih skupin so bili naši folkloristi deležni marsikatere pohvale. Prav tako kot naslednji dan, ko so se predstavili v tamkajšnjem domu starejših občanov, kasneje so popestrili dogajanje v mestu Lochem, kjer so na ulicah mimoidoče navdušili s poskočnim plesom in glasbo, pozornost pa je pritegnila tudi naša bogata gorenjska narodna noša. Med gledalci je član folkorne skupine opazil tudi domačina Vaan Den Broeka, bivšega komisarja Evropske skupnosti, ki si je z zanimanjem ogledoval njihov nastop. Na začudenje domačinov, saj ga marsikdo ni poznal, Slovenci ga poznamo še kako dobro, so naši naredili tudi skupinsko sliko z njim. Kljub utrujenosti so se zvečer zopet predstavili naTestivalu, kjer so poželi veliko pohval ne le od obtskvoalcev ampak tudi od ostalih nastopajočih. Zadnji dan gostovanja so se udeležili skupinske maše, popoldne pa so se še zadnjič zavrteli za goste festivala. Na poti domov so bili z mislimi že na naslednjem nastopu, za katerega so dobili povabilo od tudi tam gostujoče folklorne skupine z Madžarske. Tako so že naslednji teden odpotovali na Madžarsko in sicer v mesto Tapjoseszcho, ki leži 50 kilometrov severno od Budimpešte. Festival je trajal dva dni, organizirajo ga vsako leto, na njem pa sodelujejo različne domače in tuje folklorne skupine. Kljub močnemu vetru in dežju so folkloristi s slovenskim plesom in pesmijo močno navdušili in ogreli marsikatero srce tamkajšnjega občinstva in ostale nastopajoče. • Marta Zupan Milan Mandič razstavlja v Galeriji Ferda Maverja v Tržiču ŽIVLJENJE, LJUDJE, ŽIVALI V ABSTRAKTNEM Tržič, 3. avgusta - V petek je bila v galeriji Ferda Maverja v Tržiču otvoritev razstave kiparskih del Prebujenje v lesu" kiparskega samorastnika Milana Mandiča, sicer inženirja strojništva z dušo arhitekta in oblikovalca. Po štiridesetih letih "zdom-stva" v Ljubljani se je Milan Mandič, Tržičan po rodu vrnil v domače mesto, prvič na domačih tleh pa je v petek odprl tudi svojo sicer šesto po vrsti razstavo kipov. Mandič, njegova starša sta bila predana čevljarskemu poklicu, je v petdesetih letih sicer doštudiral strojništvo, a je vseskozi gojil veselje in zanimanje za design in arhitekturo. Če zanimanje za slednjo že 30 let poskuša udejaniti v gradnji hiše južno od Ljubljane, pa svoj oblikovalski nadvih sprošča v oblikovanju skulptur iz lesa, katerih del si lahko ogledamo tudi v galeriji Ferda Maverja v Tržiču. Milan Mandič Petra Bole in prstani iz črt VSAK PRSTAN JE ARHITEKTURA V MALEM Radovljica - Običajno ne nosi nakita, niti ure ne. Majhni prstani, verižice, uhani jo motijo, pravi. Če že nosi prstan, mora biti velik, nekaj posebnega. Da ga ves čas čuti na roki. Se ne ukvarja z njim kar tako, nezavedno. In seveda z njim na roki ne pomiva posode. Zaveda se ga, ker je pomemben kos garderobe, pomemben del imidža. Prav takšne prstane Petra Bole, absolventka arhitekture iz Radovljice tudi oblikuje in izdeluje. Pred časom jih je razstavljala v galeriji KUD France Prešeren v Ljubljani. "Vsak me najprej vpraša, zakaj sem se kot študentka arhitekture odločila prav za oblikovanje prstanov. Zgodilo se je povsem slučajno. V četrtem letniku sem se odločila, da bo moj mentor prof. Janez Suhadolc, smer študija pa oblikovanje. V okviru študija smo se morali odločiti za oblikovanje določenega predmeta - stola, mize... jaz sem izbrala nakit." Pravzaprav jc nakit, pravi, izdelovala že ko je bila majhna. Najprej za svojo Barbi punčko, potem zase in za prijatelje; iz ostankov kovin, plastike, lesa... V četrtem letniku jc pri predme- Petra Bole tu projektiranje in kompozicija nakit postal njena tema tudi pri študiju. "Prelomni trenutek se je zgodil, ko je prišlo do fizične realizacije prstanov, saj sem si želela prstane, tokrat iz srebra, izdelati v zlatarski delavnici sama. Pomagala mi je zlatarka - oblikovalka Doroteja Zupan iz ateljeja Langus na Bledu, ki je pred desetimi leti za svoje zlatarske izdelke prejela medaljo na Olimpiadi umetnosti v Padovi. Vzela me je v svojo zlatarsko delavnico in me naučila, kako obdelovati žlahtno kovino, v mojem primeru srebro, kako ga valjati, lotati, polirati..." Razstavljena dvanajstdelna serija je nastala v zadnjem semestru študija pod mentrostvom prof. Suha-dolca. Njeno osnovno vodilo je črta, ki sestavlja kvadrat, ta pa je osnovna forma vsakega prstana. Debelina črte je pri vseh prstanih enaka, dolžina pa se prilagaja prstu na roki. Petra jih je tokrat izdelovala v zlatarni Loboda v Ljubljani, kjer so ji prijazno ponudili prostor, orodje in mojstrske izkušnje."Prstani so obliko-rs an iz c , vani inovativno, s posebnim nakit za posebne priložnosti u- ~ uii » * občutkom za obliko, meni prof. Suhadolc. "Posebej zanimiva je navezava arhitekturnega izraza - črte na obliko prstana. Tako je vsak prstan arhitektura v malem. Boletova s svojo svežino idej, drugačnostjo in samosvojim izrazom, nedvomno, čeprav je šele na začetku poti, bogati slovenski prostor oblikovanja nakita." Sicer pa jo ta čas čaka predvsem priprava diplomske naloge. V njej bo združila znanje arhitektrue in izkušnje z izdelovanjem nakita. "Združila bom oblikovanje nakita in oblikovanje pohištva in naredila posebno zlatarsko mizo. Zamislila sem si - saj ne vem, kako se bo izteklo na koncu - da bo elipsaste oblike, na njej pa bodo vsi za delo potrebni propomočki: za topljenje, valjanje in lotanje materiala, nastavki za brušenje, vrtanje in poliranje. Predstavljam si, da bi lako imel oblikovalec nakita vse to okoli sebe in bi se s stolom samo premikal od enega konca mize do drugega. Če pa bi želel, bi lahko mizo prestavil na vrt in imel delavnico na zelenici pod drevesom..." • M. Ahačič Občutek za ročne spretnosti in design je izkazoval že v otroštvu, ko se je intenzivneje ukvarjal z jadralnim modelarstvom, z oblikovanjem lesa pa seje resneje začel ukvarjati šele v zrelih letih. "Prvo skulpturo sem izdelal v sedemdesetih letih iz veje, ki sem jo našel v naravi, intenzivneje pa sem se z oblikovanjem lesa začel ukvarjati v osemdesetih letih," je o svojih začetkih dejal Milan Mandič: "Strojništvo je bilo sicer moj poklic, a v njem nisem začutil dovolj manevrskega prostora za moje oblikovalske ambicije." Zakaj ravno les? "Obdelovanje lesa mi gre dobro od rok, poleg tega pa je tudi cenejši kot ostali materiali, kot kamen ali bron naprimer, da pri tem ne omenjam orodja, ki je potreben za obdelavo. Začel sem z nekaj dleti, sekirico, brusnim papirjem..." Na začetku je za nadaljnje oblikovanje pobiral vsakovrsten les, ki ga je mogoče najti v naravi, pomembno je bilo predvsem, da je bil les še živ, v zadnjem času pa je, kot pravi pri izbiri že nekoliko bolj "prefinjen". "Rad obdelujem sadni les, ker poleg tega, da je primeren za oblikovanje, skulpturi daje tudi dodatno sliko, pri tem mislim na barve in letnice... Svojih del ne barvam, ampak uporabljam le zaščitne brezbarvne premaze." "Mandičev obsežni kiparski opus lahko dokaj natančno razdelimo na čisto realistično, naravno plat ustvarjanja, na drugi strani pa mu odgovarjajo izrazito abstraktni motivi," je v spremnem besedilu k razstavi zapisal prof. Janez Šter. Na tokratni razstavi, na ogled je postavil 23 del, se Milan Mandič predstavlja predvsem z opusom slednjih, torej abstraktnih motivov. "Moja dela nasta- Kobra, les (30 x 52 x 70) jajo po nekako treh varianta!1' Prvobitna je ta, da že ob prve"1 pogledu na les, vejo, rogovilo-' vidim grobi oris končne podoDe sklupture. Po drugem načinu f posvečam abstraktni skulpturis čim manj realističnimi element1' hkrati pa naj bi bila končn* podoba za gledalca na nek nač"1 razpoznavna. In tretji način, je čista improvizacija, vzame'" kos lesa in ga oblikujem povsef neobremenjeno." Doslej je Milan Mandič ustv^' ril približno petdeset skulpGF* bodisi realističnih bodif abstraktnih. V mislih in v dc>0 ima že nove kreacije iz lesa' časa za likovno ustvarjanje iP"* več kot dovolj, posebno odka se je upokojil. Razstavo kip0^ Milana Mandiča "Prebujenje^ lesu" si lahko ogledate Galeriji Ferda Maverja v Trž^11 vsak dan, razen ponedeljk3' med 17. in 19. uro ter ob sob^ tali in nedeljah med 9. in 12-te med 17. in 19. uro. • Igor K- 9. Okarina folk festival ZAČETEK V ZNAMENJU OTOŠKE GLASBE ^ Bled - Prvi dan letošnje^ Okarina folk festivala, otvoritve^ koncert bo v sredo, 4. avgusta, D v znamenju irske glasbe, vend J tokrat v izvedbi odlične "tolp6 italijanskih glasbenikov Folk # dio a orkestra iz VicenZ6 Skupina je začela s preigrava jem irskih motivov, kasnO poskušala s fuzijo tradicionain ga irskega in mediteranskega g,a benega izročila, v zadnjem ca plujejo znotraj ambicioznega P jekta iskanja simbioze folk ban in klasičnega orkestra. Tisti-poznate zvoke znamenite sklad "The Brendan vovage", že ves za kaj gre. Najbolj znano ime med nastopajočimi na letošnjem festivaWj| Ama«"* y. okori na folk festival '999 nedvomno plemenita arhivska britanska zasedba ar# ti« Blondel, ki bo na Bledu nastopila v okviru 30-letnice nastop Zadnjih deset let, pred tem so se deset let glasbeniki sk^L. "potepali" po drugih zasedbah, zopet polnijo naslovnice g'aS ^ nih revij. Kaj igrajo? Skupina na originalnih instrumentih Pr6 stavlja bogastvo skladb iz 16. stoletja in še kako zna posluša pričarati glasbeni duh renesanse. y V nadaljevanju bodo nastopili šc škotska skupina Dibid1 ^ petek, 6. avgusta, Britanci The circus of electric possibilit,e 0 soboto, 7. avgusta, v nedeljo pa bosta nastopili skupina ^°*?i6fr rai iz Slovenije s cigansko glasbo ter mongolci Uvanga. Med . nom bodo kot predskupine nastopile še nekatere domače sK ^ ne kot Sagar, Uluru... Vstopnice so naprodaj v restavra Okarina na Bledu, v turističnem društvu Bled in na prireditven ^ prostoru na Pristavi (v primeru slabega vremena bodo koncCf' Festivalni dvorani). Vstopnica za vse dni stane 2500 tolao posamezen koncert pa 600 tolarjev. • I.K. PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureja: Helena Jelovčan Med otroki v zdravstveni koloniji v Pineti Kaj morje, smo da je rinčiačiai Mislite, da otroci ne morejo sami, brez staršev ter bratov in sester, štirinajst dni zdržati na morja? O/a/a, pa še kako se da, le da jim ni dolgčas in da jih naučite rinčinčin. Pineta - Preživeti štirinajst dni na morju v družbi številnih vrstnikov, ne da bi ti starši dihali za ovratnik, a vseeno ni časa za domotožje, saj se vseskozi nekaj dogaja. Tudi kakšna romanca se razvije... Ne, ne. Ne prebirate propagandnega sporočila neke turistične agense, ki vabi mladino na organizirano letovanje. Preprosto; uvodne besede lahko enostavno strnemo v štiri besede - zdravstvena kolonija v Pineti. Kako prija po deževnem dnevu spet zaplavati. Udeležiti se zdravstvene kolonije v letovišču Pineta pri Novigradu v hrvaški Istri, ki jih Pripravlja Pinesta, d.o.o., Kranj, je posebno doživetje, ki ga ne Pozabiš kar tako, vsaj spodaj Podpisani je zaradi lastnih izkušenj takega mnenja in pozna ^di mnogo somišljenikov. S takimi mislimi smo se prejšnji Ponedeljek podali v Pineto, kjer tudi letos letujejo gorenjski ^oci, pogledat, če čar kolonije Se vedno deluje. Pričakalo nas je slabo vreme. r Pa smo jih obiskali z dobri-nameni, smo jim, jasno kot mi be'i dan, s seboj prinesli tudi s°nce. To se je sicer nekaj ur še Vrivalo za oblaki, nato pa le našlo pot do nas. No, otrokom tudi v slabem vremenu ni bilo dolgčas, saj so ponedeljkovo Popoldne izkoristili za tekmovale v orientacijskem teku, zve-Cer so se pomerili v igrah brez ^eja, nazadnje pa še zaplesali. Torkovo jutro je bilo sončno, ^kor tudi preostali dan, zato se A tri umazane nogavice moramo najti/ Na nogah jih imamo! je vse odvijalo po ustaljenem redu. Po zajtrku so odšli na interesne dejavnosti; otroci so tako kot prejšnje dni lahko izbirali med likovnim, dramskim, glasbenim, novinarskim... krožkom ali pa igrali odbojko, košarko, badminton, nogomet idr.. Sledila je malica, nato pa, kar smo vsi neučakano čakali, odhod na plažo. Po dveh urah je bilo na vrsti kosilo, za njim počitek in nato spet v vodo. Večerjam so sledile večerne prireditve od osme do poldesete ure zvečer. Večerni program je bil tako kot vedno sestavljen iz dveh delov: osrednje dejavnosti in klasične - plesa ali izjemno priljubljenenga rinčinčina. V okviru osrednje dejavnosti pa so imeli ples v maskah, srčkov ples, krst vzgojiteljev, karaoke, poroke, že omenjene igre brez meja, dramski večer, zadnji večer pa so nekoliko podaljšali in udarili pidžamo parti. Ker so skupine med letovanjem med seboj tekmovale v nogometu, košarki, odbojki in med dvema ognjema, so zadnji večer najboljšim podelili še nagrade, tudi tisti, ki so najbolj pridno pospravljali svoje sobe, so jih bili deležni. "V koloniji vedno poskrbimo tudi za neplavalce, v izmeni jih je povprečno okoli 50, za katere skrbijo učitelji plavanja. Plavalni tečaji so zelo uspešni, saj se plavati navadno nauči okoli 80 odstotkov neplavalcev," je povedal pedagoški vodja druge izmene Marko Bohar. Za zdravstveno stanje udele- žencev druge izmene je skrbela zdravnica Marija Jenko Burgar, pomagala pa ji je tudi medicinska sestra. Zdravnica nam je zaupala, da je zelo zadovoljna z otroci, saj so lepo skrbeli za higieno, nihče se ni huje poškodoval, tudi z nalezljivimi boleznimi seji ni bilo treba ukvarjati. Mogoče večjih težav niso imeli tudi zato, ker so več pozornosti namenili že sami preventivi. "Glede na to, da se kolonije udeleži tudi precej astmatikov in da smo v štirinajstih dneh poskrbeli le za en velik napad astme, lahko rečem, da je tudi klima v Pineti primerna za te otroke," je še dodala zdravnica, ki je bila sicer otrokom na voljo 24 ur na dan. Ja, kolikor smo imeli možnost videti, za dolgčas v koloniji res ni bilo prostora, zato se je najbrž večina vrnila v objem staršev s prijetnimi spomini. In marsikdo si je pridobil tudi novega prijatelja, mogoče pa je med hitrimi poljubi v rinčinčinu vzplamtela tudi kakšna osnovnošolska ljubezen. Pravzaprav vam zagotavljamo, da se je. Saj zato pa je tudi bil tako popularen. Tako pač je - morska klima ni dobra le za astmatike, ampak tudi za zaljubljence. • S. Šubic V igrah brez meja so prav prišle tudi plastične gajbice. Kranjska Pinesta je oziroma bo letošnje poletje v Pinesto v okviru zdravstvenih kolonij v štirih šolskih in eni predšolski izmeni pripeljala 835 otrok, starih od 7 do 14 let, ki imajo take ali drugačne zdravstvene težave, zato jim del stroškov letovanja pokrije Zavod za zdravstveno zavarovanje, je povedal direktor Pineste Rajko Kožar. Njim se je pridružilo 250 otrok iz socialno ogroženih družin, ki jim letovanje sofinancirajo Centri za socialno delo. Kar 114 otrok bo to poletje letovalo v Pineti na stroške Mestne občine Kranj, letos pa je Društvo prijateljev mladine Slovenije v okviru akcije Pomežik soncu prvič omogočilo brezplačne desetdnevne počitnice 96 otrokom iz Kranja, Škojje Loke in Tržiča. Pri slednji akciji s svojimi prispevki sodelujeta tudi Alpetour Kranj in Pinesta. V času našega obiska (prejšnji ponedeljek in torek) je v Pineti letovala druga izmena kolonije, v kateri je bilo 287 otrok, ki jih spremlja 39 pedagoških delavcev, kar pride okoli deset otrok na mentorja. "Pižama žur" kriških malih šolarjev Otroci so po zabavi v vrtca prespali noč, kar je bih posebno doživetje. "Kot vzgojiteljica z dvajsetletnimi izkušnjami sem spustila iz rok 25-glavo generacijo otrok, ki mi je prirasla k srcu," pravi Milena Hostnik. "Res so bili otroci precej živahni, mnogoštevilni, pa vendar je iz njih vrela želja po ustvarjanju in aktivnosti, ki nas je povezala." začela. Plesali so, se smejali, tekmovali v izvirnosti in plesni izraznosti ter si prislužili tudi nagrade. Zgodilo pa se je še nekaj nepričakovanega. Vzgojiteljice drugih oddelkov vrtca ter učiteljica prvega razreda so jih pozno zvečer opazovale skozi okno. Ko so najbolj uži- Vzgojiteljica Milena in pomočnica Barbara sta začutili utrip in sledili toku, včasih postavljali meje ter vodili reko dogodkov brez večjih težav do cilja. Zelo lepo so delo spremljali tudi starši, spodbujali in navduševali z novimi idejami. Tako je na prednovoletnem srečanju padla ideja o "pižama žuru" v vrtcu. V zraku je visela do 18. junija. Takrat se je zgodilo. Starši so pripeljali otroke ob šestih popoldne. Krajši kulturni program so zaključili s plesom. Vsak otrok je zaplesal s svojo mamico ali očkom, potem so se objeli, zaželeli lahko noč in odšli. Otroci so ostali. Čakala jih je slavnostno pogrnjena miza s cvetjem in svečniki ter tople pice, v očeh pa se je iskrila radovednost, vznemirjenje, sreča. Vzgojiteljici sta čutili podobno. Po večerji so odšli na krajši sprehod ter si privoščili sladoled, nato pa so si oblekli pižame in zabava seje vali v ročk n rollu, so jih hotele prestrašiti z ropotanjem, toda niso se dali. Hitro so ugotovili, da gre za potegavščino, povabili radovedneže medse ter se skupaj zabavali naprej. Ko je lepo, čas bliskovito mineva. Utrujeni so se odpravili spat. Noč so prespali v vrtcu. Tudi zjutraj jim dobre volje in radoživosti ni manjkalo. Po salvah smeha ob pripovedovanju šal so počasi vstali, v pižamah telovadili, potem pa se oblekli ter odšli k zajtrku. Kuharica Duši jih je presenetila z lepo zapečenimi jajčki in toplim, okusnim čajem in kar prehitro je prišel čas, ko so staršem rekli: "Dobro jutro!" Milena in Barbara sta ob koncu šolskega leta priznali, da sta utrujeni, toda prijetno utrujeni. Zdaj sta si gotovo že odpočili in upata, da bo njuna nova skupina enako živahna, ustvarjalna, aktivna. ^opisovanje ti o. Vpisovala bi se rado. .j Po se kako! ja *aj potem, če sem še premlada? n ^aj, če dopisovalke ne bo? Ulj s k y ,(W paja «s spništijen.. A l*idi vi rekli bi: Ne vem! Q n lHl naJ se dopisujem? ./ toga pa jaz ne vem. as sprosti jem! I '"'e ne ve, s kom naj se dopisujem! soj sama vem! Ja. ' po saj povedati ne smem! • Vida T\išek, 12 let, Martirij Vrh fokaj so počitnice tako imenitne *QJto l(>to komaj čakam 24. junija. °[lfi(' pouka, seveda! Pred mano so Počitnice! Med njimi imam veliko časa ^ftS5/ Igram se s prijatelji in se vse do ^vi ukvarjam z raznimi skrivnostmi. J*hkokrat obiSčem babico na podeželju. T* ye pravi ringa raja in čas hitro mine- a- Najraje jaham konja in se igram s ijff'*1' ven^ar poprimem tudi za delo na rJ^rU**no se odpravimo na morje. Tam je s fantastično. Ližem sladoled, se son- čim, kopam in se s sestro podim za galebi. Žvečit obiščemo restavracije z najboljšo morsko hrano. Domov se vrnem kol zamorček. Dneve, ki so preostali, preživim s prijatelji. Kmalu je počitnic in veselja konec, kajti šola nas spet pokliče. • Milan Kos, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Z Gorerijskim glasom na potep Med gručo ljudi smo se z nahrbtniki na ramenih pogovarjali tudi mi. Čakali smo namreč na avtobus Integrala Tržič, ki nas je skupaj z Gorenjskim glasom popeljal na izlet po avstrijski Koroški. Na udobnih sedežih smo se odpeljali proti gradu Ostrovica. Povzpeli smo se na 150 metrov visoko trdnjavo, starejši pa so se na vrh odpeljali z dvigalom. Zadihani smo prišli v muzej. Grad ima dve posebnosti. V njem je bival dva metra in 25 centimetrov velik mož. Ima štirinajst zidanih vrat s težkimi durmi, ki so rabile za obrambo že od 14. stoletja. Z avtobusom smo se vozili po Gosposvetskem polju, kjer so pred 1400 leti že bivali Slovenci, se ozirali mi cerkev Gospe svete in občudovali knežji kamen. "< -e igri š sam. je solo. Kriket; si razumet?' K rikec: "'Razumel, gospod učitelj." U itelj: "Cc sta dva, je duel. Jasno?" "J usno. "/ \ s c pa reče, <■<■ igrajo tti/(y.y K rikec: "Tarok!' Prispeli smo v Celovec. Tam nas je pozdravil mestni svetnik. Najmlajši udeleženki izleta je poklonil maskoto - plišastega celovškega zmaja. Imeli smo dve uri časa, da se razgledamo po mestu. Potem smo se odpeljali na Otok na Vrbskem jezeru, po katerem je vozila ladja na parni pogon. Jezero je dolgo sedemnajst kilometrov in široko kilometer in pol. Voda v njem je zelo čista. Vozili smo se po jezeru in občudovali kopalce, ki so se zabavali z različnimi vodnimi športi. Izstopili smo na drugi strani, v Vrbi, kjer je bilo tistega dne srečanje narodnih noš iz vse Avstrije. Nekatere so imele velike klobuke, druge lepe mošnjičke, tretje pa črne dežničke, vse pa so se dostojanstveno sprehajale po /mrkih in ulicah. Popotovanje z Gorenjskim glasom in Integralom je bilo zanimivo. Avstrijska Koroška je lepo pokrajina. • Nataša Kejžar, Zabnica VAŠA ŠOLSKA GLASILA Naše poti iz Železnikov V osnovni šoli Železniki in njenih podružnicah so doma dobri pisci in likovniki. To so dokazali tudi z zadnjo številko glasila Naše poti, ki jo je uredniški odbor s pomočjo mentorjev Dorice Prevc in Janeza Hafnerja ter oblikovalca Franca Ranta izdal pred poletnimi počitnicami. Mladi uredniki so se v Naših poteh pogovarjali s svojim nekdanjim učiteljem zgodovine in zemljepisa, zdaj županom občine Železniki Miho Prevcem, pocukali mentorico šolskega radia Tadejo Šuštar, ki je razkrila tudi načrte za novo leto, športni kotiček so namenili uspešnemu maratoncu Romanu Kejžarju, sestavili glasbeno lestvico, na kateri kraljujeta Big Foot Mama in Emilia, v modnem kotičku povedali, kaj je "in", za vroče počitniške dni pa postregli še z recepti za okusne sladolede in sadne napitke. Oglasil se je tudi Pšemek Kovač, ki bralcem predstavlja skavte in tabornike. Seveda v glasilu ne manjka zanimivih spisov, simpatičnih pesmic, dobrih risb, bogato vsebino in obliko pa popestrijo tudi različne uganke in zanke. Naše poti so, skratka, odlično branje za počitniške dni. • H. J. šolsko leto 1998/99, letnik XXVI, 2. itevilka Moda Nadih daljnega\ vzhoda Znova in znova se modni kreatorji spogledujejo s tradicionalnim oblačenjem Vzhoda in tako je nastal tudi ta izredno ljubek komplet hlač in tunike za večer. Hlače so ozke, gladke, iz satena, tunika pa je sešita iz žakarda v cvetličnem vzorcu, z malim stoječim ovratničkom, dolgimi ozkimi rokavi, zapenja pa se z gumbi, skritimi pod robom, prav tako pa so v stranskih šivih skriti žepi. Barva našega modela je opečno rjava, vi pa si seveda lahko izberete poljubno barvo, ki jo imate radi. Modne so, saj že veste, siva v vseh odtenkih, tudi temno rjavo rdeča, bela, črna, modra... Poskusimo Ib ml Sladica za danes Sadna kupa Otupljeno, na kocke narezano sadje: jabolka, breskve, hruške, banane, jagode Itd,, limonin sok sladkor, rum, sladoled, tolčena sladka smetana. Pripravljeno sadje po okusu osladkarno, poškropimo z Iz- postavimo v nia-J dilnik za uro ali dve. Preden postrežemo, porazdelimo sadje po čašah, damo na sredino vsake rezino sladoleda in okrasimo s tolčeno sladko smetano. S prvimi zrelimi paradižniki se začne pravo poletje v vrtu, bi lahko rekli, kajti šele tedaj zelenjavni vrt zažari v svojih pravih barvah in nam bogato povrne naš trud. Poleg solat, korenja, bučk, zgodnjega zelja, stročjega fižola in podobnega, seveda. Ni nam treba skrbeti kaj bomo dali v lonec; za zelenjavno juho bo vedno dovolj raznovrstne zelenjave. Paradižnik pa nam jo bo obarval, naredil še bolj okusno in vitaminsko bogato, saj je znano, da vsebuje zelo veliko biotina, to je vitamin B za kožo, lase, nohte in sladkor v krvi, B3 za dobro razpoloženje in trdno spanje, folne kisline za življensko radost, za nastajanje krvi, celično rast, vitamina C, nujnega za imunski sistem, ter vitamina E, ki med drugim pomaga tudi srcu. Kalij v paradižniku pomaga odstranjevati vodo iz telesa, vlaknine poskrbijo za balast in pospešujejo prebavo. Predvsem je to vrtni sadež, ki naj poleti ne manjka v solati, privoščimo si ga v omakah, enolončnicah, tako in drugače nadetega in podobno. Paradižniki s skuto 8 manjših paradižnikov, 200 g skute, 4 žlice mleka, sol, poper, drobnjak, solatni listi. Na oprane in odcejene solatne liste, poškropljene s solatno polivko, naložimo polnjene paradižnike in jih postrežemo kot samostojno hladno jed. Paradižnikom odrežemo kapice in odstranimo semena, jih znotraj nasolimo, popramo, napolnimo s skutnim nadevom, po vrhu pa potresemo s sesekljanim drobnjakom. Skutni nadev: skuto prelijemo z mlekom, malce solimo in popramo, pretlačimo, vmešamo še nekaj drobno sesekljanega drobnjaka. Če hočemo, da bo skuta še bolj okusna, ji dodamo še žlico sladke ali kisle smetane. Paradižniki z jajčnim nadevom 4 čvrsti, dobro zreli paradižniki, 200 g šunke, 4 jajca, sol, poper, 1 žlica olja, kis ter želiš- Paradižnik bogati poletne jedilnike DRUŽINSKI NASVETI Damjana Smid (socialna pedagoginja) Otroci in denar (4) Ni bogataša, ki ne bi mogel vzeti, in ne reveža, ki ne bi mogel da ti. (portugalski pregovor) Umetnost ravnanja z denarjem obsega tri veščine varčevanje, trošenje in dajanje. Starši si običajno želimo, da bi naši otroci obvladali vse tri. Z varčevanjem otroci nimajo težav, le željo morajo imeti in nekoga, ki jim ho občasno dal nekaj denarja. Tisti otroci, ki imajo želje in so se že naučili nekaj malega o varčevanju, znajo tudi trošiti. Kaj pa dajanje? Znajo naši otroci pomisliti na tiste, ki nimajo in jim podariti del svoje žepnine? Težko, kaj. Komaj so prišli do svojega denarja, pa bi ga že morali nekomu podariti? Vem, da je v teh časih, ko se mnogi z osebnim dohodkom komaj prebijajo iz meseca v mesec, skoraj nesmiselno razmišljati o dajanju. Vsak potrebuje denar. Pa vendar, so ljudje, ki se znajdejo v stiski in ravno zaradi teh ljudi je treba vsak dan bolj razmišljati o tem, da bomo znali dajati. Da bomo tega, kako se daruje v dobrodelne namene, naučili tudi naše otroke. Veliko staršev se danes pritožuje, da znajo otroci samo še zahtevati in jemati (daj denar za to, kupi mi ono, hočem tretje). Kako naj jih naučimo, da bodo znali tudi dajati? Kar se tiče darovanja v dobrodelne namene, se ga lahko naučijo, če jim bomo sami dober zgled. Povejmo jim, da živijo ljudje, ki trpijo pomanjkanje ali so se kako drugače znašli v stiski. V časopisih poišči/no rubrike oz. članke, v katerih so navedeni podatki in številke žiro računov organizacij, ki se ukvarjajo z dobrodelno pomočjo. Razložimo otrokom, da lahko tem ljudem pomagamo na različne načine, bodisi s hrano, obleko, obutvijo in tudi z denarnimi prispevki. Otroci naj se sami odločijo, na kakšen način hi radi darovali in komu. Mogoče bi ob začetku šolskega leta podarili nekaj šolskih potrebščin, topla oblačila in igrače? Ali pa bi vsak član druži- ne prispeval nekaj denarja, ki bi ga potem skupaj poslali organizaciji, ki zbira prispevke za nakup invalidskega vozička? Če je otrok starejši, lahko v zbiralno akcijo pritegne še sorodnike in prijatelje (tudi mlajši so pri tem zelo prepričljivi in uspešni). Pokažimo otroku, kako se daruje denar s položnico in seznanimo ga z organizacijami, kjer lahko darujemo materialne dobrine. Mogoče bi otroku na začetku veliko pomenilo, če bi vedel komu bo podaril nekaj svojega to je velikokrat težko izvedljivo, ampak v določenih primerih nam lahko pri tem pomagajo organizacije, ki takšno pomoč organizirajo. Ko bo otrokom podarjanje prišlo v navado, bodo spoznali, da ni toliko važno, komu in koliko podarimo, ampak je pomemben tisti dober občutek, ki nas prevzame pri darovanju. Že zaradi njega se splača poskusiti. Mogoče že danes? ča (drobnjak, krebuljica, peh-tran, peteršilj in podobno) Šunko ali posebno salamo in beljake trdo kuhanih jajc narežemo na kocke. Rumenjake pretlačimo, pomešamo z oljem, kisom, začimbami in zelišči. Vse skupaj zmešamo in z dobljenim nadevom napolnimo izdolbene paradižnike. Paradižniki s tuninim nadevom 4 večji ali 8 manjših paradižnikov, sol, poper, 2 mali konzervi tune, 1 jajce, 1 mala čebula, 10 s papriko polnjenih oliv, 1 žlica sesekljanih zelišč, sol, poper, 1 žlica vinskega kisa, 1 žlica olja, 1 žlica paradižnikovega kečapa Paradižnike izdolbemo, nasolimo in popramo. Od tuhe odcedimo olje in jo drobno narežemo. Primešamo drobno sesekljano trdo kuhano jajce in čebulo, na kolobarje narezane olive in zelišsča. Dodamo še sol, poper, kis, olje in kečap ter vse dobro premešamo. Z nadevom napolnimo paradižnike. Paradižnikova ' kremna juha 800 g paradižnika, 2 krompirja, 1 čebula, 1 vejica zelene, šopek peteršilja, 1 kozarec mleka, 4 kosi kruha, 70 g masla, sol, poper. V lonec damo olupljen in narezan paradižnik, narezan krompir, celo čebulo, sesekljano zeleno ter peteršilj. Solimo, pokrijemo in 30 minut kuhamo. Mehko zelenjavo pretlačimo ali zmeljemo z električnim mešalcem, razredčimo z mlekom ter pristavimo. Pogosto premešamo. Medtem od obeh strani na maslu popečemo rezine kruha, jih damo v jušnik in prelijemo z vročo juho. Zapečen paradižnik 800 g čvrstih paradižnikov, nadev: 60 g moke, 1/2 1 mleka, 4 jajca, 200 g naribanega sira, sol, paprika, muškatov orešek, ščepec pecilnega praška. Moko gladko razmešamo z mlekom, dodamo rumenjake, nariban sir, začimbe in pecilni prašek. Na koncu rahlo zamešamo še sneg iz beljakov. Paradižnikom odrežemo kapice, jih izdolbemo, napolnimo, a ne čista«do vrha, z nadevom, postavimo drugega poleg drugega v pomaščeno nepregorno posodo in pečemo v srednje vroči pečici 20 minut. Piščanec s paradižnikom 600 g piščanca (kosi), 40 g hamburške slanine, 1 čebula, vejica zelene, 4 zreli paradižniki, 8 žlic olja, mleta paprika, sol Na olju pražimo sesekljano čebulo, zeleno in na koščke narezano slanino. Dodamo kose piščanca, popražimo, solimo, posipamo s papriko in dodamo na koščke narezan paradižnik. Nekaj minut duši-mo, nato prilijemo zajemalko vode, pokrijemo in dušimo do mehkega. Po potrebi dolivamo vodo. Zraven ponudimo krompir v kosih. Paradižnikova solata 600 g paradižnika, 1 čebula* 2 jedilni žlici sončninčnega olja,I žlica kisa, zeliščna sol Paradižnik operemo in narežemo na rezine. Čebulo olup1" mo in narežemo na tanke kolo* barje. Oboje pomešamo. ^ olja, kisa in zeliščne soli zmešamo polivko in jo prelijemo po paradižniku. Naredimo sami Poslikajmo blazine 1 To poletje je v zna* >ešijte si blazn na stole in kajte z bz sedežna garnitura pa tudi fotelji v dnevni sc čisto na novo zaživeli. D n iT) n t) i/ k T II c j iinK n C i Novi diskontni market na Pševski cesti v Stražišču pri Kranju je prejšnji teden odprl vrata svojim kupcem. Prijazno osebje vam rado ustreže, akcijske cene so zelo ugodne, artikli kvalitetni in njihovo število je tolikšno, da te na koncu prime, da bi kar vse pokupil in odnesel domov. Za majhno ceno si napolniš hladilnik in shrambo. Pa ne za en teden, kar za cel mesec. Trenutno je vstop do 30. septembra brez limitiranega zneska, kar pomeni, da lahko v njem nakupuje vsakdo, ne glede na to, ali je prejel člansko izkaznico ali ne. V primeru, da imate gostinski lokal ali se ukvarjate z maloprodajo, sklenete z njimi pogodbo o rednem sodelovanju in ne boste verjeli: artikle vam pripeljejo, če je potrebno, tudi na dom. V Netmarketu najdete skoraj toliko, kot je artiklov, tudi ugodnosti. Pot do marketa ni težka: ko najdete v Stražišču Pot na Jošta, sledite modrim puščicam, ki vas pripeljejo naravnost pred vrata diskontnega marketa. DELOVNI ČAS: vsak dan med 10.00 in 18.00 uro, ob sobotah od 8.00 do 13.00 INFORMACIJE: tel.: 22 10 40, fax: 22 37 92 Torek, 3. avgusta 1999 ** AVTOMOBILSKI TRG «** 15. STRAN • GORENJSKI GLAS TEST: ŠKODA FELICIA FUN 1.6 ZABAVA Z RUMENCKOM Wrfl Kdor misli, da so Čehi samo vase zaprti in zamorjeni ljudje, se je zmotil. Vsaj v njihovi avtomobilski industriji, natančneje pri Škodi, že nekaj časa to ne velja več. Ne samo, da > naročju mogočnega Volksvvagna uspešno plezajo v druščino najbolj imenitnih Proizvajalcev, tudi sami iznajdljivi in si sem in Privoščijo kakšno zabavo. . Ker imajo pri Škodi v pro-'zvodnem programu trenutno samo modela felicia in octavia, se morajo pač znajti v okviru danih možnosti. Tako so si na osnovi feliciine dostavne različice zamislili avtomobil, ki je nekakšen mešanec med rekreativnim in lahkim dostavnim vozilom. Tudi ime je v tem stilu, avtomobil se namreč imenuje felicia fun in na zabavo nenazadnje spominja tudi živahna rumena barva karoserije. Predelava je navidezno pov-Sem preprosta: kabini felicie P'ck up so oblikovalci odrezali zadnjo steno in nad odprtino namestili dodaten plastičen lfJk. Zadnja stena se je spreme-nila v katapultno pomična Vrata, na katerih sta dva zložljiva sedeža, ki sta takrat, k° nista v uporabi, zložena. V Praksi to pomeni, da se s felicio fun lahko peljejo štirje potniki, le da je pred vožnjo potrebno CENA do registracije: ni znana (Avtoimpex, Ljubljana) Felicia fun je atraktiven rumenček, ki privlači marsikateri radoveden pćgled. ščit, ki krepko pripomore k agresivnejši podobi. Z enako obarvano plastiko so obrobljeni tudi pragovi in blatniki, za piko na i je na zadku še zračni stabilizator, na kolesih pa aluminijasta platišča. To pa še zdaleč ni vse, kajti oblikovalci so mislili tudi na zabavo v notranjosti. Delo so opravili do konca tako, da so sedeže in obloge vrat odeli v živorumeno usnje, enako tudi volanski obroč in prestavno ročico. Tako tudi notranjost daje občutek odštekanosti in to je še en razlog več, da felicia fun pri- tegne poglede. Ker je številne radovedne avtomobil namenjen bolj zabavi kot dostavnim poslom, so mu pod motorni pokrov namestili 1,6-litrski bencinski motor. Ta pogonski stroj je v feli-cii že star znanec, zmore 75 konjskih moči in soliden navor. Menjalnik je sicer kot pri šibkejšem motorju, zato vseh njegovih prednosti ni bilo mogoče izkori-sititi, je pa vožnja s tem avtomobilom vseeno prijetna, dovolj živahna in tudi dovolj hitra. Tudi zabave v ovinkih ne manjka, lahek zadek je živahen, vendar v glavnem ostaja pod nadzorom Zabavna notranjost: joče rumeno usnje. povprečno spretnega voznika, medtem ko so zavore z dodanim protiblokirnim sistemom zanesljive tudi po daljšem obremenjevanju. Zanimivo je tudi to, da pri odprtem zadnjem delu v kabini ni občutnega prepiha, medtem ko glave potnikov pred prehladom varuje stena za obema sedežema. Edina drobna zamera gre pravzaprav na račun nekoliko nerodnega odpiranja zadnjih vrat oziroma namestitve zadnjih sedežev; skoraj je priporočljivo, da sta pri opravilu dva para rok. Rekordni dobiček za Ford Motor Company V avtomobilskem gigantu Ford Motor Companv so v drugem četrtletju 1999 zabeležili rekordni dobiček v višini 2,338 milijarde ameriških dolarjev. V omenjeni znesek so všteti tudi rezultati VolvoCars, ki ga je Ford kupil konec letošnjega marca. Kot je ob objavi rezultatov poslovanja dejal generalni direktor Jack Nasser, si Ford Motor Companv ves čas svojega obstoja prizadeva za večjo konkurenčnost in za trdne finančne rezultate ter želi kupcem za isto ceno ponuditi vedno več. Hkrati pa je njihova vizija, da bi v 21. stoletju prevzeli vodilni položaj v industriji motornih vozil in storitev. To pa v praksi, vsaj po zagotovilih vodilnih mož, pomeni, da želijo pri Fordu izdelovati izdelke najvišjega kakovostnega razreda in kotirati najvišje glede zadovoljstva kupcev ter prinašati tudi največji donos na delnico. Sicer pa se poleg uspešnega poslovanja pri Fordu radi pohvalijo tudi z dosežki na okoljevarstvenem področju. V Evropi naj bi tako pet let pred uvedbo tovrstnega predpisa začeli vgrajevati pogonske sklope s 50 odstotki nižjo emisijo kot pa predvidevajo standardi Evropske unije za leto 2000. V Združenih državah Amerike in v Kanadi pa bodo nova vozila serije F in za leto 2001 napovedan Ranger, že usklajena s predpisi Agencije za okolje, ki bodo stopili v veljavo leta 2004. (mkr) hbira: dva sedeža in tovorni prostor ali dva dodatna Z(tsilna sedeža brez strehe nad glavo. Pogledati vremensko napoved ali se zazreti v nebo; potnika, ki Sedita zadaj, namreč nimata ^rehe nad glavo in če začne deževati, pride do zadrege. Na Zadnjem delu avtomobila je običajen odprt tovorni prostor, ^ lma dno obloženo z deskami, varujejo pločevino pred °orgninami. Kadar je v uporabi Jamo potniška kabina, je felicia tun prostoren dostavnik, zaradi zunanjosti dovolj atraktiven, paradi nosilnosti zelo uPoraben. Oblikovalcem jc potrebno pr,znati, da so se za zunanjost P/avzaprav zelo potrudili. Na ,erijska odbijača so poveznili r°datno rumeno plastiko v ahlo temnejšem odtenku, na Prednjem je tudi nekakšen Tovorni prostor: deščice ščitijo pločevino pred odrgninami TEHNIČNI PODATKI: rekreacijsko vozilo, 2+2 sedeža. Motor: bencinski, štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1589 cem, 55 kW/75 KM, 5-stopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4245 mm, š.1680 mm, v.1465 mm, medosna razdalja 2450 mm. Najvišja hitrost: 163 km/h, pospešek od O do 100 km/h: 12,5 s, poraba goriva po EWG normativih: 6,2/7,5/9,7 I neosvinčene-ga 95 okt. bencina na 100 i km, poraba na testu: 7,9 I. Kakorkoli že, felicia fun je resnično zabaven in atraktiven avtomobil. Drugo vprašanje pa je, ali dokaj omejena uporabnost odtehta sorazmerno visoko ceno, ki jo pri Škodi postavljajo za svoj oblikovalski podvig. Kdor misli, da je investicija smotrna, mora imeti kar dosti domišljije • M. Gregorič mm d d. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ, Tel., fax: 064/222-624 http://www.alpetour-remont.si PONUDBA TEDNA Znamka in tip vozila Letnik in barva vozila Cena v SIT Cena v DEM Citroen Visa 11 Re Škoda Forman 135 LS Lada Niva 1600 Fiat Croma Citroen AX 14 D Fiat Panda 1000 Fire Reanult 5 Campus/3v Seat Ibiza Special Škoda Favorit 135 L Ford Sierra 2,0 I ghia Honda Civic 1,4 Gl OpelVectra 1,8 IGL OpelVectra2,0l Renault Clio RN 1,2/5v Hvundai Lantra 1,6 GLSI Mercedes 190 E Renault Tvvingo 1,2 Alfa Romeo 164 V6 Turbo Renault Laguna RT 1,8 karavan Volvo S 40 1,8 Možnost menajve po sistemu staro za staro ter ugoden kredit z obrestno mero T + 3,75 %. Kranj, 2. 8. 1999 1986 rdeča 73.500 730 1991 zelena 177.450 1.770 1988 bela 252.000 2.520 1989 bež 294.000 2.940 1989 met. t. rjava 315.000 3.210 1993 bela 346.500 3.460 1990 rdeča 381.150 3.810 1993 met. siva 396.000 3.960 1993 bela 483.000 4.830 1989 bela 498.750 4.980 1990 rdeča 581.175 5.810 1991 bela 630.000 6.300 1990 met. modra 727.650 7.280 1993 bela 736.575 7.370 1993 bela 794.955 7.950 1987 modra 882.000 8.820 1995 bordo rdeča 890.000 8.900 1993 met. bordo rdeča 1.183.350 11.830 1996 met. zelena 2.286.270 22.860 1997 srebrna 2.975.700 29.750 +++ atraktivna oblika ++motorne zmogljivoasti zabavnost / —omejena Uporabnost —težavno odpise zadnjih vrat -dom-nevno visoka cena Na kaj je mislil finančni minister, ko je uvedel DDV? Na Mazdo 626 Ne boste verjeli- z uvedbo davka na dodano vrednost (19 %) bodo od 1. julija dalje vsi model, Mazde 626 do ^ « Ab nalneje: kupe, Mazde 626 boste pričevali do m tisoč tolar,. Hvala, gospod m.n.ste, Ljubljana: GAMA CENTER, tel. (061) 141 43 38 GRUDA, tel. (061) 26 82 83 A C0SM0S, tet. (061) 159 50 90 AMBROŽ tVM, tel (061) 34 22 58 Maribor. AUTOCENTER ŠERBINEK, tel. (062) 42 45 00 50 Celje: STIGMA 93, tel. (063) 41 12 51 Kranj: AVTO MOČNIK, tel. (064) 24 16 96 Nova Gorica: AUT0RENT, tel. (065) 28 460 Koper: OUALITV SERVICE, tel. (066) 38 983 Novo mesto: SIGMACOM, tel. (068) 37 64 00 Radena: MOHOR MM, tel. (069) 65 830 Murska Sobota: AVT0CENTER LEP0ŠA, tel. (069) 36 770 Brežice: BOGO BAUMKIRHER, tel. (0608) 61 078 Zagorje: AVT0HIŠA KRŽIŠNIK, tel. (0601) 64 729 Najbolj prodajan model SARA KLIMA ZE ZA 99.999 sit Lwww. citroen. si Junijska zaloga žejfpareva SAXO ŽE ZA 1.266.16 Citroen Slovenija d.o.o., Ulica 15. maja 18, 6000 Koper ^^J^CK^P KRANJSKA GORA PRAZN PRILOGA GORENJSKEGA GLASA OB OBČINSKEM PRAZNIKU V nedeljo, 8. avgusta, Turistično drutšvo Rateče vabi na tradicionalni vaški dan v Rateče, na zanimivo etnografsko prireditev. Prireditve ob prazniku Občina vabi na prireditve Ob letošnjem četrtem občinskem prazniku občine Kranjska Gora so pripravili vrsto zanimivih prireditev. Kranjska Gora praznuje svoj občinski praznik 7. avgusta, na dan, ko je dovški župnik Jakob Aljaž, velik ljubitelj planin in domoljub postavil vrh Triglava Aljažev stolp. Od tenisa, vaškega dne v Ratečah do velike gasilske parade. Ob letošnjem občinskem prazniku Kranjske Gore se bodo zvrstile številne kulturne, športne in druge prireditve. V nedeljo, 1. avgusta, je Društvo upokojencev Dovje -Mojstrana že priredilo odprto prvenstvo občine Kranjska Gora v kegljanju z nihajno kroglo. Danes, v torek, 3. avgusta, bo otvoritev razstave fotografskih del na občini. V sredo, 4. avgusta, bo ob 15. uri v Mojstrani odprto prvenstvo občine v streljanju z zračno puško. V petek, 6. avgusta, bo na Dovjem ob 17. uri sektorska vaja in slavnostna seja Prostovoljnega gasilskega društva Dovje ob 110-letnici društva. V Mojstrani bo otvoritev 20. slikarske kolonije Vrata 99. V soboto, 7. avgusta, bo Društvo upokojencev Dovje -Mojstrana ob 8. uri organiziralo pohod v Vrata v okviru vseslovenske akcije Slovenija teče. Športno društvo Varpa Gozd Martuljek bo v soboto v Martuljku ob 10. uri organiziralo tekmovanje v metanju varpe za pokal Špika. V soboto bo ob U. uri tudi otvoritev Pocarjeve domačije, popoldne ob 14.30 pa na Dovjem velika gasilska parada in veselica. V soboto Teniški klub Mojstrana organizira v Mojstrani tudi teniški turnir za prvaka občine Kranjska Gora v tenisu. V nedeljo, 8. avgusta, se bo ob 14. uri v Ratečah začel osmi tradicionalni Vaški dan, ki ga organizira Turistično društvo Rateče - Planica. V torek, 10. avgusta, bo kranjskogorski župan Jože kotnik že po tradiciji obiskal vse občane, ki so letos dopolnili 90 let.. V soboto, 14. avgusta, pa bo v Zgornji Radovni pod Psnakovo lipo prireditev, ki jo organizira društvo podeželskih žena občine Kranjska Gora. Od 20. do 22. avgusta pa bo v Mojstrani v organizaciji Teniškega kluba Mojstrana tudi odprto člansko prvenstvo HIT Casino Relax Kranjska Gora v tenisu. Srebrna grba občine Kranjska Gora 4 Dve priznanji na Dovje ] Letošnji občinski priznanji za društveno dejavnost prejmeta dve društvi na Dovjem: gasilsko in kulturno. Dovje, 3. avgusta - Gasilska zveza Kranjska Gora je predlagala, da prejme letošnje občinsko priznanje Prostovoljno gasilsko društvo Dovje, Rada Polajnar pa je predlagala za dodelitev znaka občine Kranjska Gora Kulturno-umetniško društvo Jaka Rabič na Dovjem, ki praznuje pomemben jubilej: 85- letnico delovanja. Gasilska zveza Kranjska Gora je predlagala, da se SREBRNI GRB občine podeli prostovoljnemu gasilskemu društvu Dovje. Prostovoljno gasilsko društvo letos praznuje 110-letnico ustanovitve. Že sama letnica pove, da je društvo med starejšimi gasilskimi društvi v Sloveniji, saj letos gasilci praznujejo 130-letnico gasilstva v Sloveniji. V obrazložitvi piše: "Krajani Dovjega so se že davnega leta 1889 zavedali, kako pomembna je požarna obramba, katere osnovni namen je pomagati človeku v primeru požarov. Zavedali so se, da samo organizirano lahko pomagajo ljudem v primeru požarov. Krajani so se /družili v društva, ki pa niso le skrbela za varnost ljudi in premoženja pred požari, ampak so pomagali v primerih vseh naravnih in drugih nesreč. Praznovanje 110-Ietnice ustanovitve nekega društva je tako visok jubilej samo zato, ker se člani zavedajo svojega humanega poslanstva - pomagati človeku v primeru nesreče. A to ni edino delo, ki ga opravljajo člani prostovoljnega Gasilski dom na Dovjem, ki so ga gasilci in krajani zgradili s tovoljnim delom. pros gasilskega društva Dovje. Nešteto ur prostovoljnega dela so morali vložiti, da so si zgradili dom, nabavili opremo, ki je nujna za reševanje. Dom je bilo treba obnavljati, opremo pa vzdrževati in nabavljati. Ne glede na pomoč občine in države, pomoč, ki je običajno skromna, je še vedno glavno delo odpadlo na prostovoljno delo članov gasilskega društva. Z zagnanostjo in požrtovalnim delom so člani gasilskega društva Dovje v letu 1994 kupili orodno vozilo, letos pa temeljito obnovili dom." Razmah ljubiteljske kulture Rada Polajnar iz Mojstrane je za srebrni grb občine Kranjska Gora predlagala KUD Jaka Rabič Dovje - Mojstrana. Predlog je urtemeljila z naslednjim: "Prvo kulturno društvo na Dovjem je ustanovil dovški župnik Jakob Aljaž, v letu 1914 - 14. junija. Takrat se je imenovalo Katoliško slovensko izobraževalno društvo, kasneje Aljaževo pevsko in dramatsku društvo, nato kulturno prosvetni svet, sledilo je Kulturno prosvetno društvo Jaka Rabič in nazadnje Kulturno-umetniško društvo Jaka Rabič Dovje -Mojstrana. Vanj so se vedno vključevali tisti, ki jim je lepa slovenska beseda, pesem in petje pomenilo mnogo več kot le lastno veselje. Številne generacije so vsa ta leta skrbele, da kulturno življenje ni nikdar zamrlo. V 85 letih delovanja je društvo izvedlo več kot 100 gledaliških del, več kot 200 nastopov folklorne skupine in pevskih zb°" rov, nad 50 različnih pte' davanj in razstav, preko 30 gostovanj narodnoza-bavnih anasamblov, da o številnih proslavah, aka-demijah in drugih kultur; nih prireditvah v izvedb' društva sploh ne govorimo. Društvo se od leta 1954 ukvarja s prikazovanjem celovečernih fj'' mov ter z organizacij0 prireditev ohranjanja ljudskih običajev in organizacijo raznih družabnih prireditev. Društvo ima danes vec kot 300 podpornih članov. Pevci, igralci, f°'' kloristi in narodnozabav-ni ansambel so bili dolga leta glavni nosilci društvenih aktivnosti in so nastopali P° Avstriji, Nemčiji, Italiji, rta Hrvaškem in v Srbiji, da številnih nastopov po Sloveniji r|6 omenjamo. Neprecenljiv J6 delež društva pri razvoju humanih medčloveških odnosov. |z društva sta izšla gledališka i11 filmska igralca Julka Dovžaf; poročena Starič in Rudi Kosmač, oba mojstra lepe slovenske besede. Mnogo pevcev, igralcev in drugih nadaljuje uspešno poslanstvo na področju ljubiteljske kulture v drugih okoljih, skupinah in društvih. Društvo je v vseh letih s svo; jim poslanstvom na najr,°'-f neposreden način vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti in k bolj kvalitetnemu življenju vseh, ki so 10 dejavnost spremljali in doživljali." D.S. Zlata grba Židanu in Budineku Zlati odličji za življenjsko delo Občinski svet Kranjske Gore je sklenil, da zlati odličji podeli Tonetu Židanu in Vojtehu Budineku> Kranjska Gora, 3. avgusta -Anton Zidan je bil neumorni športni in turistični delavec in po njegovi zaslugi ima Kranjska Gora drsališče Zagmajnica in snežni poligon Podkoren. Vojteh Budinek si je nenehno prizadeval za turistični razvoj Kranjske Gore bil vseskozi pri organizaciji Pokala Vitranc. OBČINA KRANJSKA GORA Spoštovane občanke in občani občine Kranjska Gora! Ob četrtem občinskem prazniku 7. avgusta vam iskreno čestitamo. Ogledalo občine je tudi njena skrb za naravno in kulturno dediči no, zato vas ob letošnjem občinskem prazniku prisrčno vabimo na osrednjo prireditev -odprtje spomeniško in muzejsko obnovljene Pocarjeve domačije v Zg. Radovni. ŽUPAN Jože Kotnik Tone Zidan Anton Zidan Alpski smučarski klub Kranjska Gora - organizacijski komite Vitranc je sprejel sklep, da za letošnje občinsko priznanje, za zlati grb občine Kranjska Gora, predlaga svojega dolgoletnega člana Antona Zidana za njegovo življenjsko delo. Anton Zidan je bil rojen leta 1912. Vse od začetka tekem za svetovni pokal - od leta 1968 -še prej pa FIS tekme za Pokal Vitranc - leta 1961 pa do leta 1988 je bil aktivni član organizacijskega komiteja Pokala Vitranc. Bil je podpredsednik, predsednik finančne komisije, gospodar. Kot gospodarje delal vse do leta 1990. Anton Zidan, prizadevni športni in turistični delavec je bil med ustanovitelji Športnega društva Kranjska Gora in prvih osem let tudi njegov predsednik. Nekaj let je bil podpredsednik Hokejskega kluba Jesenice in obenem predsednik Hokejskega kluba Kranjska Gora. Njegov prispevek za razvoj športa in izgradnjo športnih objektov v občini Kranjska Gora je res bogat. Med drugim si je prizadeval za izgradnjo drsališča s poslovno zgradbo Zagmajnica in za snežni poligon Podkoren. Anton Zidan je eden izmed najbolj zaslužnih Kranjskogorcev za razvoj športa v občini. Vojteh Budinek Svetnik Stane Kofler je za zlati grb občine Kranjska Gora predlagal Vojteha Budineka, dolgoletnega prizadevnega turističnega delavca, ki se je vedno in povsod zavzemal za Kranjske Vojteh Budinek iizaciji ved razvoj turistične Gore, bil sekretar organizacij skega odbora za pripravo kandi dature za olimpiado treh dežel, obenem pa je podžupan občine Kranjska Gora. Svetnik v obrazložitvi pravi: "Vojteh Budinek je bil rojen leta 1930. Že v mladih letih se je uveljavil kot alpski smučar, kjer je dosegel vidne rezultate, zrna Nadaljeval je pri organiz* Pokala Vitranc, ki je prerase svetovni pokal. Aktivno je df . na področju turizma v Kranja Gori in bil več let predsedrU* Turističnega društva Kranjs* Gora. Zdaj je že drugi mandat čl» občinskega sveta Kranj* Gora; predvsem je v za('n,|^|,. času s svojim znanjem in sp°s ^ organizacij- nostjo prizadevno delal pn K . I,.,,,.i; A:A..(...■: nlimniiotih lOPT ti«' didaturi olimpijskih iger dežel za leto 2006." v Vojteh Budinek je ime, k^. Kranjski Gori in izven nje ve ko pomeni. Vojteh Budinek J, odlični organizator in n.eurLj ren turistični delavec, s širok » znanjem in poznavanjem 2^3. avgusta 1999 17. STRAN • GORENJSKI GLAS 110 let gasilstva na Dovjem Dovški gasilci praznujejo Na Gorenjskem sta dve gasilski društvi, ki praznujeta 110-letnico obstoja: Žiri in Dovje. Dovje, 3. avgusta - Prostovoljno gasilsko društvo na Dovjem ima bogato zgodovino. Uspešni pri gašenju požarov na stanovanjskih poslopjih in številnih požarov zaradi Parne lokomotive. Obnovili dom in "abavili novo opremo. Veliko dela s Polaganjem cevi do gasilskega doma na Dovjem. Ob 110-letnici pričakujejo veliko gostov iz sosednjih krajev, a tudi iz tujine. V letu 1889 je bila ustanovljena Požarna bramba Dovje, ustanovitelji pa so bili: Johan Šeti-na, Jože Košir, Simon Peterman, Anton Dovžan, Primož Kocjančič, Martin Skumavc, Gregor Lavtižar, Sebastjan Klančnik, Johan Peternel in Tomaž Zupan -možje, ki so se zavedali nevarnosti požarov in Posledic. Že januarja 1890 so sprejeli statut društva in takoj se je začeli zbirati denar za orodje in opremo. Leta 1890 so priredili dve veselici in iztržili 116 goldinarjev in 40 kron. Nabavili so ročno brizgalno, nekaj vedrovk ali oerglovk, kot so jih tedaj imenovali, 150 Predsednik društva Rudi Kokalj \\ Največji požari in poplave Leta 1680 požar na Dovjem opustoši pol vasi in gozd nad njo do Brinja na Rebru. Leta 1847 v požaru v Mojstrani pogori 14 hiš od Vapša do Stritha. Leta 1851 Sava in Bistrica poplavljata Mojstrano. Leta 1854 gori pri Drašlarju. Kosmata, Kamneku in Figovču. Leta 1887 Bistrica ponovno poplavlja in zasipa moj stransko polje. Leta 1934 je bil požar v Podkuiah, nekaj let kasneje požar pri Mežnarču. Marca 1944 je bil večji požar, ki je '^cijel več poslopij, po drugi svetovni vojni pa sta bllu dva večja požara pri Vretu v Podkužah in Pri Blažeju na Dovjem. Bilo pa je tudi več gozdnih požarov zaradi parne lokomotive. Prireditve V četrtek, 5. avgusta, bo ob 20. uri na L>ovjem slavnostna seja prostovoljnega gasilskega društva. V petek, 6. avgusta, bo ob L7, uri občinska gasilska vaja. V soboto, 7. avgusta, bo ob 15. uri zbor za gasilsko parado, °b 15.30 uri gasilska parada, ob 16. uri osrednja proslava ob 110-letnici prostovoljnega gasilskega društva Dovje. Od 17. ure. dalje pa bo velika gasilska veselica s srečelovom in ansamblom Igor in Zlati zvoki. metrov cvilšnih cevi in Metzove spojke. Nekaj let kasneje sta jim k izboljšanju finančnega stanja pomagala Jakob Janša in Jur Pezdirnik, ki sta društvu posodila 283 goldinarjev in 60 kron, 330 goldinarjev pa je posodila občina Dovje. Krajani so množično vstopali v društvo in veliko pomagali z udarniškim delom, lesom in tako so leta 1898 postavili gasilski dom. Leta 1923 so prosili Hranilnico in posojilnico v Kranjski Gori za denarno pomoč za nabavo cevi in za izgradnjo vodovoda na Dovjem. Vodovod je bil zgrajen leta 1928, leta 1934 pa so dobili tudi motorno brizgalno Rosenbauer. Leta 1976 je društvo kupilo novo motorno brizgalno in nekaj let kasneje še avto. Cevi od Mojstrane do Dovjega Po drugi svetovni vojni so bili dovški gasilci vključeni v skupno gasilsko društvo Dovje -Mojstrana kot samostojna četa, vendar je po juniju 1951 vsaka vas ponovno imela svoje gasilsko društvo. Sedanji predsednik Gasilskega društva Dovje Rudi Kokalj pravi: "Člani društva so leta 1976 kupili novo motorno brizgalno, nekaj let kasneje še kombi I IVI V 2000, obnavljali so opremo in gasilski dom. Ob praznovanju 100-letnice je imel dom že novo strešno kritino, nemesto starega lesenega stropa je stal nov, sezidan, urejena je bila garaža. Zadnje desetletje je prineslo še več sprememb in novosti. Že ob 105- letnici društva smo star in dotrajan kombi zamenjali z novim gasilskim vozilom. Leta 1996 in 1997 smo položili cev za požarno vodo od Save preko dovškega polja do gasilskega doma na Dovjem in preuredili spodnje prostore v domu. Od lani je dom prekrit z novo strešno kritino, S1MOBIL antena na stolpu omogoča boljše in hitrejše zveze, nova visokotlačna črpalka Kotoma 320 pa čaka blagoslov in predajo v uporabo ob letošnji 110-letnici društva. Članice in člani društva se z uspehom udeležujejo tekmovanj, saj se nanja vse leto intenzivno pripravljajo. Povezujemo se z društvi v občini in izven nje, a tudi z zamejskimi društvi. Tako se bodo našega jubileja udeležili tudi prijatelji - gasilci iz Nemčije, Avstrije in Italije." • D.S. Pomembne pridobitve v občini Kanalizacija v Mojstrani in vodovod v Radovni Prebivalci Rateč bodo dobili novo mrliško vežico, v Zgornji Radovni pa vodovod in obnovljeno Pocarjevo domačijo. . Mojstrani bo velika gasilska parada, obiskoval-|.Pa si bodo lahko ogledali tudi imenitno obnov-iyjn° staro kovačnico sredi vasi. Kanalizacija v ^,0istrani je že zgrajena. Slavnostna seja pod ogalovim lipakom v Zgornji Radovni. ^.občini Kranjska Gora vsako leto praznujejo cinski praznik tudi tako, da si svetniki in c,nska uprava pod vodstvom župana ogledajo ■K najbolj pomembne pridobitve posameznega leta. Letos se bodo v soboto, 7. avgusta, dopoldne najprej zbrali pred hotelom Prisank in si ogledali razstavo fotografij vrat v občini. Združenje obrtnikov namreč pripravlja zanimivo razstavo fotografij, ki bodo prikazovale zanimiva stara vrata. Nato se bodo odpeljali v Rateče, kjer bo ob 9. 30 uri otvoritev mrliških vežic. Ob 10. uri bo na Dovjem ogled nove kovačnice. Ob 10.30 uri bo otvoritev kanalizacije pri mostu čez Savo v Mojstrani, ob 11.30 uri pa otvoritev vodovoda v Zgornji Radovni. Ob 12. uri bo v Zgornji Radovni slavnostna seja s podelitvijo letošnjih občinskih priznanj, ob 13. uri pa otvoritev spomeniško in muzejsko obnovljene Pocarjeve domačije v Zgornji Radovni. Ob 13.30 bo slavnostno kosilo pod Gogalovim lipakom v Zgornji Radovni, ob 15.30 uri pa na Dovjem velika gasilska parada in slovesnost prostovoljnega gasilskega društva Dovje. Dobrodošle pridobitve Slovesno kosilo pod lipo V Ratečah bodo s pomočjo občine in agrarne skupnosti dobili novo mrliško vežico. Zgornja Radovna, 3. avgusta -V Zgornji Radovni bodo dobili vodovod in obnovljeno Pocarjevo domačijo ter gostili svetnike. Na Dovjem kovačnica, v Ratečah nova mrliška vežica. Gogalova lipa v Zgornji Radovni, pravilneje: lipak, pod katerega bodo sedli k slavnostnem kosilu občinski svetniki, ni navadna lipa, ampak spomeniško zaščitena, saj je stara več kot 400 let. Občina jo skupaj z na novo odprto in lepo obnovljeno Pocarjevo domačijo v Zgornji Radovni želi vključiti v turistično ponudbo in napraviti sprehajalno pot po vsej Zgornji Radovni. Pocarjeva domačija je ena najstarejših, če ne že najstarejša domačija v vsem Triglavskem narodnem parku in bo po otvoritvi postala tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka. Obnovili so jo deloma s Sredstvi parka, posebnega evropskega sklada za obnovo kulturne dediščine in prispevkom kranjskogorske občine. V Pocarjevi domačiji naj bi bili naprodaj tudi zanimivi izdelki domače obrti. V ovkiru programa celostnega urejanja vasi in podeželja občina Kranjska Gora namenja največ sredstev za oživitev Rateč in Dovjega. Že pred leti so se za Dovje odločili, da podrejo staro kovačnico sredi vasi in zgradijo novo. S pomočjo Ministrstva za kmetijstvo in s sofinanciranjem občine so postavili povsem novo zgradbo, v kateri bo zbiralnica mleka in večnamenski prostor za manjše prireditve in s ponudbo domačih izdelkov -obrti in podjetništva ter izborna domača hrana. Na Dovjem so zato že pred časom V Ratečah bodo za občinski praznik slovesno odprli mrliško vežico, za katero so temeljni kamen postavili leta 1997. Zdaj poslovilno vežico pričakujejo tudi v Podkorenu, ki ostaja edina vas v občini, ki še nima poslovilne vežice ob pokopališču... ustanovili tudi razvojno zadrugo, ki se bo ukvarjala s ponudbo v povsem obnovljeni kovačnici na Dovjem. V vasico še več obiskovalcev. Projekt je zasnovan po treh knjigah Triglavskih pravljic Mirka Kunčiča, ki je pravljice Staro kovačnico na Dovjem so podrli in zgradili zelo lepo stavbo sredi vasi... okviru urejanja Dovjega in za spodbudo turističnemu razvoju pripravljajo tudi pravljično pot po Dovjem - sprehajalne poti s pravljičnim značajem, da bi tako privabili v prijetno Obnovljena Pocarjeva domačija odpira vrata... pisal na Dovjem, na kmetiji Pr' Potovčniku, v pravljicah pa nastopajo ljudje z Dovjega in Mojstrane. Dogaja se torej pod Triglavom. V Zgornji Radovni bodo odprli tudi nov vodovod, kar je izredna pridobitev za Radovno, saj je večkrat poleti zmanjkalo vodo. Zdaj jo je dovolj - in voda je odlične kvalitete. Ob letošnjem občinskem prazniku pa bodo zelo zadovoljni tudi Ratečani, saj bodo dobili mrliško vežico. Zanjo je sredstva prispevala občina in agrarna skupnost Rateče. Edini kraj, ki je v kranjskogorski občini še brez mrliške vežice, je Podkoren. In vaščani Podkorena upravičeno pričakujejo, da bo tudi v njihovi vasi čimprej zgrajena poslovilna vežica. • D.S. Gogalova lipa preživela pet držav Domači Rodovne menijo, da je Gogalov lipak star okoli 700 let, vendar strokovnjaka Jože Skumavec in dr. Matija Zupančič, ki sta ga natančno pregledala, pravita, da je Gogalov lipak star med 380 in 450 let. Gogalov lipak je po meritvah iz leta 1994 visok 23,8 metra, obseg debla v prsni višini 1,3 metra je 630 centimetrov. Iz obsega izračunani premer je 201 centimeter, na istem mestu izmerjeni največji premer je 2/6 centimetrov, povprečni pa 200 centimetrov. Prostornina debla je 16 kubičnih metrov, dolžina krošnje pa 20 metrov. V 400 letih seje pri Gogalu zamenjalo okoli 12 do petnajst rodov, samo v zadnjih sto letih se je tudi v Radovni zamenjalo pet držav. Ko je bil zasajen Gogalov lipak, je živel Primož Trubar, našim krajem je vladal cesar Ferdinad; ko je bil lipak star sto let, je izšla Slava vojvodine Kranjske; koje bil star 200 let, je umrla cesarica Marija Terezija. Gogalov lipak je pod spomeniškim varstvom, občina pa načrtuje, da bo po Zgornji Radovni uvedla pot in ogled vseh zanimivosti. Teh v Zgornji Radovni res ne manjka: tu so poleg ostalega tudi skrbno varovani, izjemni grbinas-ti travniki... IZŽREBALI SMO VSTOPNICE ZA AVSENIKOV VEČER V GORICAH Izmed prispelih dopisnic, na katerih je moral biti pravilni odgovor: SLAVKO AVSENIK BO PRAZNOVAL LETOS 70 - LETNICO, smo izžrebali 5 vstopnic za AVSENIKOV VEČER V GORICAH v petek, 6. avgusta, ob 20. uri. Prejmejo jih: VLASTA ŽILIII, Hlebce 46, 4248 Lesce; VILMA ANTOLIČ, Ulica bratov Preprotnik 13, 42G2 Naklo; SLAVKO REN KO, Smledniška 59, 4000 Kranj; GOVEKAR, Sr. Bela 49, 4205 Preddvor in JOŽICA ŠVAB, Mlakarjeva ulica 7, 4000 Kranj. Nagrajencem čestitamo, dopisnice, na katerih so bile tudi čestitke slavljencur pa bomo dostavili g. AVSENIKU. AVSENIKOV VEČER V GORICAH V PETEK, 6. AVGUSTA 1999, OB 20. URI Nastopili bodo : Slavko Avsenik, Gašperji, ansambel Grega Avsenika. Po koncertu bo veselica z Gašperji. Za dobro hrano in jedačo bo poskrbljeno ves čas prireditve, ki bo ob vsakem vremenu (šotor). Vstopnice po 1.000 SIT so vam na voljo v malooglasni službi Gorenjskega glasa na Zoisovi 1 v Kranju, v Živila marketu Storžič na Kokrici in v Gostilni Lovec v Goricah. Ne odlašajte z nakupom, saj je njihovo število omejeno. Izkupiček prireditve je namenjen obnovi gasilskega in kulturnega doma v Goricah. I PBS mobitel GLAS mali oglasi: 223-444 Kranj, tet. 064/351-331, 351 -333 TURČIJA po želji - VARNA DEŽELA Potovanja od 10. julija, 8, 15 dni, fly & drive, letovanja v Kemru in durgod že od 57.500 SIT in še veliko več v 48-stranski brošuri "Turčija 99". Zbiljska noč z ognjemetom in srečelovom Zbilje, 2. avgusta - Prireditev, ki jo že vrsto let organizirajo prizadevni turistični delavci v Zbiljah, bo v soboto, 7. avgusta, ob 20. uri. Tudi letos bosta osrednja dogodka ognjemet na jezeru in velik srečelov s številnimi nagradami. Pri slednjem bo seveda tudi letos sodeloval Gorenjski glas. Za razpoloženje bo skrbel ansambel Avia Band. Veselo pa bo tudi ob jezerski obali v Luna parku. Posebnost letošnje Zbiljske noči pa bo brezplačno vsako 100. pivo v Bistroju Dotik ob obali Zbiljskega jezera. • A. Ž. Rodio Triglav 96 CORCniSKA 8*.8 Jesenice, 101.5 Bohinj 101.1 Kranjska Gora PIA nepremičnine podružnica Šk Loko, Kapucinski trg B (nad avtobusno postajo) tel.:064/656-030, 622-318 P.E. KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 30 White FRUIT OF THE LOOM [ Set in Sweat o- ,28 94 51! Od 2.590 sit f19% DDV dalje Neck- Sweatl EBH8Bi| •Im 111 Kili Kataloška grosistična prodaja artiklov znamke by Fruit of the loom do 15.9.1999. Minimalna vsota nakupa je 37.000,00 sit. ffl&aJ Prodaja tel.: 063/74-91-080, 791-455 KRONIKA Izredni nadzor 10 kritik Ministrstvo še redkobesedno, direktor Demšar že brez skrbi Izsledki izrednega nadzora nad delom Policijske uprave Kranj, ki ga je v dogovoru z Majorjem Jako Demšarjem odredil generalni direktor slovenske policije Andrej Podvrsic, naj bi bili znani do konca julija. ^r.anJ> 3. avgusta - Prejšnji teden smo Pričakovali tudi napovedano tiskovno konfer-enco, na kateri naj bi prvi mož slovenske Policije izsledke nadzora podrobneje obelodanil. Medtem ko je direktor kranjske policijske uprave Jaka Demšar že prejšnji Ponedeljek dejal, da nadzor ni potrdil javno ^rečenih kritik o domnevnih nepravilnostih •n da pač namerava biti direktor, ne pa cunja komurkoli, pa smo iz notranjega ministrstva y Petek prejeli zgolj skopo sporočilo za Javnost. Predstavnik ministrstva za stike z javnostmi Miran Koren je v sporočilu "zamudo" opravičil z nepričakovano kompleksnostjo 'n zahtevno naravo domnevno spornih rav-nanj v kranjski policijski upravi, ki jih je treba preučiti pred sprejemom odločitev. ^e Posebej jih je treba pravno preučiti, saj "Odo odločitve gotovo povzročile pravne Posledice za posameznike, udeležene v Postopku. Vsebinskih kot tudi pravnih nejasnosti je za zdaj še preveč, da bi bilo mogoče dokončno, predvsem pa odgovorno in korektno odločanje ter ukrepanje. Preiskava je ovrgla večino javno izrečenih kritik na delo kranjske policijske uprave v tistih delih, ki nakazujejo sume storitve prekrškov ali kaznivih dejanj, medtem ko nekaterih dejanj predvsem zaradi pravne narave še ni mogoče ne potrditi in ne ovreči, je rečeno v sporočilu. Policija kot institucija ne pristaja na razreševanje internih konfliktov med zaposlenimi zunaj svojih okvirov, med katere sodijo tudi upravni in strokovni nadzor ter strokovna pomoč, je med drugim zapisano v sporočilu za javnost. Izredni nadzor, kakršen je bil uveden v kranjski policijski upravi, je običajna oblika interne kontrole. Seveda pa pravna država pozna še druge mehanizme urejanja spornih internih razmerij, ki so na voljo vsem sprtim stranem, vendar pa v policiji med te načine ne štejejo medsebojnega javnega obračunavanja vpletenih prek medijev, čeprav to postaja zadnje čase značilno tudi za policijo. Kot poudarja Miran Koren, obstaja namreč velika razlika med objektivnim obvestilom, ki ga javnosti posreduje institucija, in medsebojnim obračunom posameznikov, ki se odvija v javnih medijih. Vodstvo slovenske policije se je v četrtek sestalo z vpletenimi v dogajanja v kranjski policijski upravi. Seznanilo jih je s svojimi stališči in ugotovitvami ter nadaljnjimi aktivnostmi v zvezi z izrednim nadzorom, ki v nekaterih ključnih sestavinah še ni končan. Vodstvo je odločeno, da bo interni nadzor opravljen in zaključen strokovno in pravno korektno, po predpisih, vsakršnemu morebitnemu izstopanju pripadnikov policije, zavezanih internemu redu, pa bodo sledili primerni ukrepi. • H. J. KRIMINAL KRIMINAL KRIMINAL Specialist za starine sodnem priporu se je znašel 27-letni R. H. iz Škofje Loke, sicer "Visnik od mamil, ki naj bi od 5. do 21. julija zagrešil več kraj starin. ^- H. so prišli na sled kranjski kriminalisti in škofjeloški Policisti, kar je seveda pohvalno. Sumijo ga storitve dveh kaznivih eJanj velike tatvine in tatvine, njegova specialnost pa naj bi bile Uragocene starine in slike. ■ ,ako naj bi R. h. med 5. in 14. julijem v Podlubniku razbil stek-?<*'ctnc£a °kna ter iz hiše odnesel šest lesenih starinskih stolov, y izrezljanih in starih okrog sto let, Štiri poslikane motive rož s,°e'ih vazah na modri podlagi, ki so bile na tablah stoletnih 6frirli, stensko uro v omarici z nihalom, stol za klavir, starih okrog 'et, bakreno skrinjico z ovalnim pokrovom, več porcelanastih ^°s'ikanih krožnikov, starih kakšnih 150 let, nabožno oljno ^obo Svete družine in kipec Marije iz porcelana, tudi star okrog °let. Lastnika je s krajo prikrajšal za najmanj 600.000 tolarjev. Jat8'6 1aj Di R- H- "udaril" 20. julija popoldne, in to v cerkev sv. . soba v Škofji Loki, kjer je iz okvira tabernaklja odstranil dvana-manjših okrasnih kamnov. Dan kasneje seje vrnil, tokrat je iz Povednice ukradel podobo Marije Magdalene, ki je posebnega sfv ^vinskega pomena in vredna okrog pol milijona tolarjev. S yKo je odšel v starinarnico v Kranj, kjer jo je skušal prodati, ^ndar pa je med krajo sliko tako poškodoval, da je starinar ni kot - skupiti. Ker mu ie P°se' propadel, jo je vrgel prek Krškega mostu. @Body:R. H. je očitno vlamljal in kradel, da bi >g ^ do denarja za nakup droge. Preiskovalni sodnik je po Višanju, zanj odredil pripor. Posilstva ni bilo ovSj!1!ce " Kaznivega dejanja krive ovadbe so policisti že drugič pov !' **1-letno Jeseničanko A. K. Ženska je 27. julija dežurnemu lcistu na jeseniški postaji prijavila posilstvo. Tega grozljivega Zadeve razčiščeval s pištolo 3Metni Kranjčan M. V. naj bi v soboto okrog enajstih dopoldne na stadionu Stanka Mlakarja s pištolo streljal na 23-letnega someščana D. M. Policisti in kriminalisti so ugotovili, da je D. M., ki je bil na stadionu s skupino znancev, M. V. izzival k pretepu. Ta naj bi pristal, M. V. pa je nato izza pasu potegnil pištolo, jo repetiral in nameril v nasprotnika. Ustrelil je pred njegove noge. Po neuspešnem izzivu je M. V. odšel, D. M. pa tudi, le v drugo smer, na kranjsko policijsko postajo, kjer je dogodek prijavil. Kriminalisti so pri ogledu našli strelno poškodbo na betonski plošči. Skoraj hkrati je dežurni policist v operativno-komunikaci-jskem centru kranjske policijske postaje sprejel obvestilo, da je M. V. pred tem prišel poračunat tudi k 19-letni M. H. v Tržič, jo pretepel in ji grozil, da jo bo ubil. Kriminalisti so ugotovili, da je od nje zahteval pištolo, jo repetiral in naslonil na njeno glavo, zatem pa jo z ročajem udaril po glavi in povedal, da gre v Kranj razčistit nerazrešene zadeve. M. H. je policistom izročila približno 70 gramov marihuane, 20 gramov kokaina in 23 gramov heroina, droga naj bi bila last M. V. Po streljanju na stadionu se je M. V. vrnil v Tržič, kjer pa so ga že pričakovali policisti in ga odpeljali na tržiško postajo. Pridržali so ga zaradi suma storitve kaznivih dejanj nasilništva ter neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Med hišno preiskavo so našli naboj za pištolo. Veriga ponarejenih bonov 27. julija so v enem od škofjeloških podjetij podali kazensko ovadbo proti nc/nauemu storilcu zaradi vnovčevanja ponarejenih bonov tega podjetja. ■"11 Uja su se namreč v različnih prodajalnah na območju Škol .'-°ke. s katerimi ima podjetje sklenjene interne pogodbe, Pojavih so bil ponarejeni boni za malico /. logotipom podjetja. Boni 1 označeni z vrednostjo od 300 do 400 tolarjev, odvisno Vl P°y(Hlbe med podjetjem in posamezno prodajalno. Dan po • ozehi ovadbi je kriminalist s škofjeloške policijske postaje v atnnrKi... _...t... • '. _ .. • - . cm. i i - . i .:i .....i ... *i . ,". i.: 'opostrežni trgovini v Škofji I kuPil desel zavojčkov eigai arlboro račun za 2865 "oni v gVecicli, iVieloca. f Škofje I. ga kri ki zalotil petnajstletnik;!, ki et; gauloises in škatlico cigaret olarjev pa je poravnal s ponarejenimi pogovoru, ki je neizbežno sledil, so loški kriminalisti da je mladoletnik bone dobil od dve leti starejšega na, ta pa je dobil sto bonov od 21-letnega S. ('., tudi . S. C. naj bi bone dobil od 35 letnega M. B., ki rmitmlisii sumijo, da je glavni organizator razpečevanja i Urejenih bonov. Bone naj bi izročil več ljudem, ki so z njimi ^ P°yali predvsem cigarete različnih znamk ter mu jih pri-c'.S;Ul v njegova g vf^, kupljene bObefi lokalih'. D i v Škofji Loki in zunaj nje. imi boni, je M. B. nato prodajal rosici so ki uninalisti odkrili 1500 ponarejenih ,°nov, vrednih skupaj najmanj 450.000 tolarjev. Sumijo, daje e°ne vnovčeval tudi 24-letni S. V. K., ki je hkrati solastnik "c8a od gostinskih lokalov. Njega so škofjeloški policisti »lavilj 26. julija, na zadnjem sedežu vozila je prevažal dva kaketa po deset zavojčkov cigaret marlboro. Pri M. B. in S. V. V0. [ kij ' j Policisti na podlagi sodne odredbe opravili hišno preiska-* njihovem prepričanju klobčiča še niso do konca odmo-m » /. /i :m obvestil še nadaljujejo. dejanja je ovadila B. P, pri katerem stanuje, pri ovadbi pa vztrajala, čeprav ji policist ni povsem verjel in jo je na posledice krive ovadbe tudi opozoril. A. K. je povedala, da jo je v nedeljo, 25. julija, potem koje prišla z zabave domov in se stuširala, B. P. posilil. Po dejanju je nekaj časa še ležala, nato pa se vrnila na zabavo. A. K. je med pogovorom na policiji svoje izjave spreminjala, sicer pa jo policisti poznajo po tem, da rada pijančuje in je zaradi tega malo doma. B. P. seje njenega pijančevanja očitno naveličal in jo spodil iz svojega stanovanja. Tudi denarja za njenega prijatelja, ki se trenutno zdravi, ji ni več hotel dajati, zato mu je zagrozila z maščevanjem. Prijavila ga je zaradi posilstva, ki ga ni bilo. Krivo ovadbo zaradi posilstva je vložila že drugič. Zdaj se bo pred sodnikom očitno morala zagovarjati A. K. Za kaznivo dejanje krive ovadbe je zagrožena kazen zapora do dveh let. Zasegli revolver in droge Sodelovanje kranjskih kriminalistov in prometnikov je v četrtek zvečer obrodilo. Čakali so namreč na osebni avto audi 80 temne barve, s katerim sta se od Ljubljane proti Kranju peljala 44-lctni V. S. z Bleda in 32-letni M. M. z Jesenic. Pri sebi ali v avtu naj bi namreč imela skrita mamila. Prometniki so ob 22.50 na cestninski postaji Torovo audija ustavili. Sum, da so bili pravilno obveščeni, se je potrdil, ko je sopotnik skočil iz avta in jo ucvrl proti gozdu. Prometnik ga je dohitel in vklenil, pregled dokumentov pa je pokazal, da gre za Blejca V. S., kije imel pri sebi tudi nabito pištolo Smith & Wesson kalibra 38 special in v žepu še devet dodatnih nabojev zanjo. Prometniki so tako V. S. kot voznika audija M. M. prepustili kriminalistom. Ti so oba odpeljali v Kranj, ju pregledali in se pogovorili. Pri V. S. so našli in zasegli tri manjše papirnate zavitke z 2,7 grama heroina. V avtu pa so v prtljažniku dobili še poldrugi gram marihuane. Pištolo, naboje in mamilo so zasegli, zaradi posesti orožja in mamil pa so oba predlagali v postopek sodniku za prekrške. • H. J. NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Mopedista zaneslo v avto Gorenja vas - 20-letni Bruno D. iz okolice Škofje Loke je v petek ob 20.20 s tomosovim APN 6 vozil po regionalni cesti od Poljan proti Hotavljam. V Gorenji vasi je v ostrem preglednem ovinku zapeljal s ceste in trčil v parkirani osebni avto. Po trčenju je padel in se huje ranil. Reševalci so ga odpeljali v Klinični center. Nenadoma v levo Podtabor - 24-letni Oliver Š., državljan Nemčije je v soboto ob 2.20 z renaultovo devetnajstico vozil po hitri cesti od Kranja proti Radovljici. V Podtaboru je iz nepojasnjenega razloga nenadoma zavil na nasprotni pas, po katerem je tedaj pripeljal mercedesov kombi nemške registracije, ki ga je vozil 59-letni Adam A., državljan BiH. Avtomobila sta silovito čelno trčila. Za kombijem je s fordom fiesto avstrijske registracije vozil 34-letni Senad B. iz BiH, ki se je trčenju izognil tako, da je zapeljal s ceste. Povzročitelj Oliver Š. je umrl na kraju nesreče, njegova 24-letna sopotnica Rebeca R., državljanka Hrvaške, pa je bila hudo ranjena. Lažje ranjena sta bila voznik Adam A. in njegova 54-lctna sopotnica Devleta A., medtem ko Senadu B. ni bilo nič. Oliver Š. je že 23. letošnja žrtev prometa na Gorenjskem. Planinca našli mrtvega Kališče - Oskrbnik iz koče na Kališču je v soboto sporočil, daje ob pol dveh popoldne iz koče odšel proti Veliki Poljani starejši planinec. Ker ga zvečer ni bilo nazaj - v koči je nameraval prenočiti - je oskrbnik pritisnil na alarm. 65-letnega T. K. iz Kranja tudi doma ni bilo, zato je šest kranjskih gorskih reševalcev ob enajstih zvečer začelo pogrešanega planinca iskati. Do pol štirih zjutraj ga niso našli. Ob sedmih je znova poskusilo osemnajst reševalcev, ki so jim pomagali helikopter Slovenske vojske in štirje psi. V nedeljo ob pol devetih dopoldne so T. K. našli mrtvega na poti proti planini Javornik. Obraz je imel zaradi padca poškodovan. Helikopter gaje pripeljal v dolino, zdravnica pa je ob pregledu ugotovila, da je verjetno padel in umrl zaradi srčne kapi. Natančen vzrok smrti bo znan po obdukciji. Pobegli voznik izsleden Jereka- 21-letna Natalija S. iz Radovljice je v petek popoldne z osebnim avtom kia sephia vozila po regionalni cesti proti Jereki. Pred ostrim levim nepreglednim ovinkom je nasproti pripeljal neznani voznik osebnega avta Z jugo olivno zelene barve. Voznica se je skušala umakniti na bankino, vendar je neznani voznik trčil v levi bok sephie. Po trku je peljal naprej. Policisti so pri ogledu kraja nesreče našli delce laka, ki so jim pomagali priti na sled 37-letnemu Franju P. iz Ljubljane. Pobeglega voznika čaka denarna kazen in srečanje s sodnikom za prekrške. Stroj delavcu potegnil roko Tržič - V tovarni Kora C je v petek ob 0.50 zjutraj prišlo do delovne nezgode. Na papirnem stroju se je huje ranil 324etni delavec I. B. iz Tržiča. Kot strojevodja je delal v nočni izmeni. Okrog pol enih je podrejene napotil do vertikalnega prebiralca v kleti, kjer je bilo treba zamenjati sito, sam pa je ostal pri stroju. V približno desetih minutah je bilo sito zamenjano, eden od delavcev pa je I. B. opazil ležati pod strojem, ki mu je potegnil roko med valj in papir. Huje ranjenega strojevodjo so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico. Tuja krivda je izključena. • H. J. Kurilno olje omotilo ribe Cerklje, 3. avgusta - V nedeljo, nekaj po šesti uri popoldne, je v potok Viršca začelo iztekati kurilno olje iz 50.00 litrske cisterne na dvorišču podjetja Piroterm. Madeže na vodi je opazil ribiški čuvaj in takoj obvestil dežurnega policista v Kranju, ta pa gasilce, ki so zajezili vodotok in s pivniki začeli pobirati kurilno olje. Začepili so tudi cev, ki vodi v potok, ter prečrpali preostalo olje iz cisterne. Iz nje naj bi izteklo približno 300 litrov kurilnega olja, k sreči pa ribe niso poginile. V bližini izlitja so bile le omotične. • H. J. Prometniki v akciji V soboto vozite trezni in počasi Kranj, 3. avgusta - Gorenjski prometni policisti so v nedeljo med 10. in 14. uro na cesti med Karavankami in Torovim ustavili 113 vozil. Kazni zaradi prekrškov je bilo deležnih 31 voznikov, štirje pa bodo zaradi hujših kršitev morali na pogovor s sodnikom za prekrške. Med prekrškarji je bilo tudi trinajst tujcev. Ta teden bodo prometniki dvakrat v akciji. V noči s sobote na nedeljo bodo voznikom merili hitrost in treznost, v nedeljo popoldne pa bodo spet bdeli nad glavno gorenjsko prometnico, kjer spet pričakujejo povečan promet. V preteklem tednu se je na gorenjskih cestah zgodilo deset hujših prometnih nesreč, v katerih je bilo ranjenih trinajst ljudi, eden pa je umrl. Policisti so letos pogostim prekrškar-jem začasno zasegli že 77 motornih vozil. Zadnjega prometniki na avtomobilski cesti blizu cestninske postaje Torovo v četrtek popoldne. 22-letni Ljubljančan Boštjan J. je s seatom ibizo divjal 194 kilometrov na uro, torej je dovoljeno hitrost presegel za 64 kilometrov. V vozniškem dovoljenju je imel vpisano prepoved vožnje, evidenca prekrškov pa je še pokazala, da je bil k sodniku za prekrške predlagan že desetkrat. • H. J. GORENJSKI GLAS VEC KOT ČASOPIS CVEK - ČVEK - ČVEK Gorenjski večerko Pogovor, ki odtehta pet zdravil Njegov glas poznajo poslušalci jeseniškega radia, kjer dela kot zunanji sodelavec. Njegov glas in stas sta znana tistim, ki v petek zvečer na gorenjski televiziji gledajo oddajo Odprti ekran. Sladjan Umjenovič, ki je pred tremi leti prve korake na novinarski poti opravljal pri Gorenjskem glasu, se je kasneje posvetil elektronskim medijem. HMnBMnH| RcUJU). ItlUl SVOJ Č(l)\ ktlf ^^^^^Hpplfll^H^H Jen postaneš je med flHHr"** *?<_______. rac*'om televizijo odločil Wk j I Sladjan. Njegov odgovor je bil JPnHKg < _■&§___ Presenctliiv, *e posebej zato. ker fmmfk if^_fl_V—__ je med vsem, kar je storil v poklicni poti, najbolj ponosen prav na televizijsko oddajo Odprti ekran. S to oddajo sem osvojil veliko duš. Ljudem je treba dati tisto, kar hočejo, treba je znati ustvariti občutje domačnosti. In še kako prav ima rek, ki pravi, da je pogovor včasih več vreden kot pet zdravil, pravi Sladjan, ki vodi oddajo že dve leti. Ker z ekranov gleda v petkih zvečer, ga gledalci že nekaj časa poznajo tudi pod imenom Gorenjski večerko. Odprti ekran, najbolj gledana oddaja na gorenjski televiziji, bo septembra odet v novo preobleko. Sladjan skrivnostno pove, da bo oddaja še bolj zanimiva in firbčna, posebno presenečenje pa bo tudi uvodna špica. Tega vprašanja sem se pa bal, je po tem, ko seje nehal smejati, rekel Sladjan. Jn vprašanje? Hja, zanimalo nas je, kaj misli o tem, da ga ljudje primerjajo z Mariom Galuničem. Mario je moj kolega, bežno se poznava. Ne morem se primerjati z njim in njegovo ekipo, res ne. Spoštujem ga, pravi Sladjan, ki so ga - ko je na snemanju Zooma sedel med občinstvom -spraševali, če je bratranec Maria Galuniča. Ni Galuničev bratranec, mu je pa vloga voditelja bolj blizu kot novinarsko delo. Ko vodiš oddajo, si prepuščen lastnim možganom, meni Sladjan. Na drugi strani ga pri žurnalis-tičnem delu najbolj privlači preiskovalno novinarstvo, predvsem razkrivanje gospodarskih afer. Sladjan še ne študira novinarstva, a obljublja, da se bo kmalu lotil tudi tega. Letos je zamudil prijavne roke... No, nekako še ni bil pripravljen na veliki spopad s knjigami. Življenje je polno izzivov, je vodilo, ki spremlja 21-letnega temno-lasca. In eden od pomembnejših izzivov Sladjanovega življenja je tudi študij novinarstva. • Špela Žabkar Sladjan Umjenovič Gorenjski večerko AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA avgusta 1999 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Skupina Drugo dejanje Kmalu bo deset let od začetkov glasbene skupine Drugo dejanje. Danes poznana skupina z repertoarjem ročk glasbe se je sicer v desetih letih spreminjala v sestavu, vendar pa je obdržala žanr. Posnetih imajo že več skladb, njihov cilj pa je zgoščenka. Jeseni 1990. leta so trije fantiči začeli ustanavljati glasbeno skupino, ki pomeni osnovo za današnjo zasedbo in ime Drugo dejanje. To so bili takrat Mare Selan, Marjan Jenko in Dominik Snedec. Začeli so pod imenom DETR1EM. Trojici: Maretu Selanu na klaviaturah, Marjanu Jenku, bobni in Dominiku Snedecu, kitara se je z baskitaro pridružil Matjaž Murko. Takrat, na začetku, jim je prostor za vaje odstopil župnik v župnišču v Adergasu. Zasedbi pod imenom D3M seje kmalu pridružil še peti član. To je bil Sebastjan Rupar, ki je prevzel vlogo glavnega pevca. Vendar pa zasedba v kvintetu ni dolgo zdržala skupaj. Sebastjan in Matjaž sta se poslovila in trojica je bila spet prisiljena iskati zamenjavo. Pa so jo kmalu našli. To sta bila Bojan Vodopivec. solo kitara in Vito Stričević, bas kitara. Pred tem sta bila oba člana skupine Skarabej. V novi zasedbi pa so začeli razmišljati tudi o novem imenu. Očitno odločeni, da bodo v novi postavi začeli na novo, pri čemer pa niso želeli pozabiti začetkov, so se odločili za ime Drugo dejanje. Prvim začetkom je torej sledila nova zasedba, tej pa vaje, vaje in vaje. Vendar, toliko več kot je bilo vaj, toliko manj je bilo nastopov. Vendar jih to na začetku ni posebno motilo. Odločili so se za kvaliteten repertoar. Tako je kmalu kot basist pristopil tudi Mare Šenk, nato pa se jim je ponovno pridružil tudi Matjaž Murko. Trdo delo je kmalu začelo kazati sadove. Tako so v letih 1995/1996 posneli dva komada. To sta bila Lep sončen dan in Solza. Oba sta se kmalu vrtela na skoraj vseh radijskih postajah po Sloveniji. Skladba Lep sončen dan je bila izbrana za pesem tedna na Poslovnem valu, malo kasneje pa tudi na Radiu Kranj. GLASBENIKI MESECA - KUPON ■Ste• ze slišali za skupino Drugo dejanje? DA NE Ime in priimek:______________ Naslov: -:__________ Pošta:___________- • : ;,; '__ Kupon, natopljen n« dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p: p. 124, 4001 Kranj. ARION ODGOVARJA ŠIFRA: ČIPKA Zanima me, ali bom končala študij in ali se mi še vnaprej odpirajo možnosti za izobraževanje? Kdaj bom spoznala partnerja, s katerim bom delila svojo življenjsko pot? Kdaj se mi obeta poroka? Zanima me tudi, kakšna služba se mi obeta. Za odgovore se vam najlepše zahvaljujem in vas toplo pozdravljam. ARION: Tudi mi se vam zahvaljujemo za pismo, opravičujemo se, ker ga nismo objavili prej zaradi mnogo pisem, ki jih dobimo. Ste zelo ambiciozna oseba, ki točno ve, kaj želi v življenju doseči. Letošnje leto je izredno naklonjeno študiju, tako da boste opravili mnogo več kot upate. Sicer je sedaj čas, ko morate malce izpreči, tako v psihičnem kot tudi v fizičnem smislu. V začetku septembra se boste odločili za napredovanje in si boste zastavili nove cilje, proti katerim boste korakali počasi. V partnerstvu v kratkem ni razvidno večjih sprememb. Po eni strani si partnerstva močno želite, po drugi pa se podzavestno bojite obveznosti, ki jih takšno partnerstvo zahteva od vas. No, v prihodnosti se kaže zakon, družina in otroci, vendar boste najprej reševali vašo kariero in seveda študij, ki ga boste opravili uspešno. Na delovnem področju boste aktivirali dve spremembi, kasneje se tudi nadaljno izobraževali. Partnerja, ki bo delil vaše življenje, boste spoznali v kratkem času, vajino prijateljstvo bo poudarjalo izredno ujemanje na vseh nivojih. Pa veliko sreče vam želimo. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:..........................................Ura in minuta rojstva: ,.,................ Kraj rojstva:............................................................................................................ Ime in priimek in naslov (če nc želite vani teli podatkov ni treba sporočiti); Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,40001 Kranj, Zoisova I. ASTROLOGINJA GORDANA nudi svetovanje uu odpravo blokad •IT« z OSEBNO, PISNO inf. =! I 041/404 935 ASTROLOGIJA PREROKOVANJE ■o PRIVOŠČITE SI NAJBOLJŠE, _2 § SVETUJE VAM DOLORES N0N-ST0P < % 041/519-265 1 Radio Triolov Radio Triglav Jesenice d.o.o. Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice teL:064/861-012, faks:064/861-302 GSIVL041 /654-064, http://wtvw.radiotriglav.si 96 GOREČIH KO 89.8 Je/efticc. 101.5 Bohinj 101.1 Kronj/Ho Goro_ DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC - Stop 300 Tolarjev Shop, Ljubljana, Celje, Murska Sobota, 061 185 16 99 Vprašanje: Napišite vsaj tri proizvode njihovega programa! Nagrada: pet izdelkov - PE MODI AN A, Center Interspar, Ljubljana - Vič, 123 28 72 Vprašanje: Dopolnite njihov slogan: "Dober nakup..."? Nagrada: Lonček in pesmarica Odgovore pošljite do sobote, 7. 8. 1999, NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 18. 7. 1999: - PRODAJALNA OBUTVE FASTCOOP, Rakek: Jože Lipuš, Borovnica - PE MODI ANA, Ljubljana - Vič: Irena-Božič, Ljubljana [skrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061-741-498. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741 632 ob nedeljah med 20. in 23. uro ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 * tei.:0611741 632 • fax:061/741 612 TUDI DRUGJE JE LEPO m. ... popotniška doživetja, ideje, zanimivosti, običaji, U A ] [ ] glasba... I\AU \J ... vsak četrtek ob 16.50 ... 88.9 in 95.0 MHz i-B-Ba-B ... vsak torek v Gorenjskem glasu ... mesečno v popotniškem mesečniku SVET & LJUDJE 199. oddaja ... London, Oxford, Grinich... To je le nekaj kotičkov Anglije, ki jih bomo obujali po spominu mlade popotnice Ane Lozar z Visokega pri Kranju. Živahnemu klepetu v studiu Radia Tržič se nam bosta pridružili tudi Masa Štrukelj in Teja Kikel iz Loke pri Tržiču. "Veselo - počitniško bo - zato bodite z nami," Pa kakšno kartico pišite! RADIO TRŽIČ, Balos 4, za 'Tudi drugje je lepo" popotntški pozdrav) Janja in Andraž BRIH io RADIA TRŽIČ ... tokrat še posebej razveseljuje Angelco K. i/ Selc in Jožico K. 'z Tržiča. Za vse skupaj pa smo izbrali novo deseterico skladb, ki bo na sporedu 7. avgusta s pričetkom ob pol treh na frekvencah 88,9 in 95 MHz> Naši najbolj zvesti prijatelji že veste, da nas dobite na Balosu 4, naj Pa kljub temu izrazimo skromno željo, da si želimo čim več pošte in predlogov. Pa lep teden vsem skupaj želimo Zdenko, Dušan in Mojca. Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. Ivan Hudnik - Vsak ima svoj prav (2) 2. Sendi - Vabi poletje (4) 3. Mlade frajle - Frajle mix (3) 4. Sound attack - Kje si zdaj? (2) 5. Helena Blagne - Naj ti sodijo (3) 6. PANDA - Sive ceste (novost) 7. TOMAŽ DOMICELJ - Laž (novost) 8. DJ HERBJE - Čokolada (novost) 9. MAJDA KOSOVEL - Maestral (novost) 10. ORLEK - Na Kum (novost) _ KUPON TA S_IOR]RLliI io FIAOIA THIŽIĆ VAŠA PESEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvenca« Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajio po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako. da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 3.8.1999 Popevke: 1. NAJLEPŠI DAN - SONJA 2. ČE PRIDEM SPET NAZAJ - IRENA VRČKOVNIK 3. BOGINJA - NUŠA DERENDA Nz - viže '• RAD BI TI PRINESEL SREČO - KRAŠKI KVINTET & BRACO KOREN 2. VODA NAJ TEČE - ZASAVCI 3 NA DOPUST - ZASAVCI VAŠA PESEM 4 GLASUJEM ZA Popevko: Naroilno/.abavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošla: KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo ob 14.30 na valovih Radia Tržič vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 in 95,00. Upam, da ste, ali D°st? prijetno preživeli svoj dopust. No, tudi jaz sem prišel malo na vrsto. AmPa* Kolovrat domačih bo potekal normalno in to samo zaradi vas, ljubiteljev nar' odnozabavne glasbe. ,■ Da pa bo oddaja še bolj po vašem okusu, nam pišite, katere skladbe bi rad slišali. Tudi kakšna nagrada se bo našla, saj na Kolovratu domačih brez I0" teh ne gre. Zahvaljujem se vam za sodelovanje. Kupone pošljite na naš naslov: Radio Tržič, Balos 4, Tržič s pripisom- ^ Kolovrat domačih. Lep pozdrav in nasvidenje.Voditelj oddaje Marijan Murko KUPON Ime in priimek RAnifl Ansambel > delovno in sproščeno vzduš-Je> ter predvsem velika želja Vseh za kar se da dobro Pripravljenost, so glavne znači nosti tega dela priprav. Po "suhih" mukah se začne ^rugi del priprav 10. avgusta, ko bo v dvorani Podmežaklji led. Tudi takrat trener Červenv Predvideva izjemno naporne treninge tudi s kombinacijo Priprav na ledu in v telovadnici. Po načrtu naj bi se "nova" ^Vd. jeseniški publiki predala 18. avgusta z medsebo- 1- Jeseniški hokejisti med treningom - Foto: T.Štular jno tekmo vseh kandidatov za prvo moštvo. Pred poletno ligo na Bledu pa naj bi ekipa odigrala dve tekmi za VSV iz Beljaka. Po BJedu bo sledilo gostovanje na Češkem, nato pa domač turnir z udeležbo dveh močnih ekip (čaka se še potrditev udeležencev). Mlado moštvo bo nato do prvega urad- nega tekmovanja - Conti-nentalnega pokala gostovalo še v Nemčiji. Trener Červenv predvideva v pripravljalnem obdobju 13 tekem, kar bi bilo dovolj, da bi se iskristalizirala 22-terica, ki bo letos branila jeseniške barve v 1. ekipi. Torej kar optimistični obeti pred novo sezono! VATERPOLO LOKOSTRELSTVO SVETOVNI REKORD SITARJA Kranj, 3. avgusta - Minulo soboto so v Trbovljah organizirali tekrno za slovenski pokal v lokostrelstvu. Na njej jc odličen fezultat na 70 metrov OR v compoundu dosegel Dejan Sitar Iz Dvorij pri Cerkljah (LK Kranj), ki je s 699 krogi postavil n°v svetovni rekord. • V.S. KADETI NA EVROPSKEM PRVENSTVU Kranj, 3. avgusta - Trener kadetske reprezentance Rado Čermclj in njegov pomočnik Borut Sirk sta določila petnajst vaterpolistov, ki Slovenijo zastopajo na kadetskem evropskem prvenstvu, ki poteka v glavnem mestu Bolgarije od 1. do 8. avgusta. Vaterpolisti v reprezentanci prihajajo iz petih klubov. Največ jih je seveda iz Kranja in prav ti bodo tudi nosilci igre naše reprezentance. ŠAH Šahovska olimpiada 2002 BLED SE JE DOBRO PRIPRAVIL Na Bledu bo okrog 2000 udeležencev v skoraj 20 dneh ustvarilo okrog 35.000 prenočitev. Olimpiada naj bi bila oktobra. Bled, 3. avgusta - "Na Bledu smo se za kandidaturo skrbno pripravili," je zapisal ob novici, da je bil Bled dokončno izbran za organizatorja Šahovske olimpiade leta 2002, Matjaž Završnik z Direkcije za turizem Bled. "V razpisu je bilo potrebno potrditi garancijo za celo vrsto zahtev: za namestitev 2000 udeležencev v hotelih zahtevane kategorije, za igralne prostore, za prostore za organizatorja in denar ali storitve v višini milijona mark za delno kritje stroškov organizacije. Za tak projekt je bilo treba združiti vse moči, zato so kandidaturo potrdili občinski svet, upravni odbor Direkcije za turizem in direktorji Turističnih organizacij z Bleda." Olimpiada bo za Bled pomenila pomembno promocijo, saj bodo sodelovali šahisti iz 140 držav, in dober posel v času, ko sezona že pojema. Skoraj 20 dni bodo hotelske zmogljivosti popolnoma zasedene. 2000 udeležencev bo ustvarilo okrog 35.000 prenočitev. Olimpiada je priložnost za posodobitev Festivalne dvorane in Športne dvorane in za uspešnejše trženje po letu 2002, zlasti do leta 2004, ko bo Bled praznoval 1000-Ietnico obstoja. Kandidatura za olimpiado je po mnenju Matjaža Završnika tudi dokaz, da je Bled kljub težavam sposoben strniti moči. Natančen datum olimpiade še ni določen. Znan mora biti najkasneje eno leto pred začetkom. Blejci menijo, da bi bil najprimernejši oktober, ko je glavna sezona mimo. Športni dogodek bi tako še za najmanj 20 dni podaljšal vrhunec sezone. •• J,K. HHH^HHHHHHHHHH VESLANJE PLAVANJE ^ nedeljo se je v Istambulu končalo letošnje eVropsko prvenstvo v plavanju ?0 NATAŠI SE KOLAJNA ZA METKO b r . ovljica, 3. avgusta - Naša plavalna reprezentanca se je vče-l zgodaj zjutraj zadovoljna vrnila iz Istambula, saj so poleg onaste kolajne Metke Sparovec domov prinesli enajst javnih rekordov, petkrat so plavali v finalu in desetkrat v na,<-ni finalu. ^iod!>az','vosti pa J°Je "izdal fn0 ec po vrnitvi domov je am najprej k zdravniku. le o e*stvu lahko nastopi na zadovoljna, "Za nas je bilo evropsko prvenstvo v Istambulu zelo uspešno, saj smo po kolajni Nataše Kejžar decembra v Sheffieldu tudi tokrat domov prišli z odličjem: bronom Metke Sparovec na 50. metrov hrbtno! Poleg tega je našim dekletom in fantom kar enajstkrat uspelo izboljšati državne rekorde, kar pomeni, da smo za nastope v Istambulu zbrali pravo ekipo plavalcev in plavalk," je po prihodu domov včeraj dopoldne povedal selektor naše reprezentance Ciril Globočnik. Seveda so bili z nastopi večina zadovoljni tudi reprezentance, čeprav turško podnebje in hrana vsem ni najbolj ustrezala. Tako je imela teževe z želodcem in prebavo zlasti Alenka Kejžar, ki je zato včeraj že obiskala zdravnika. Sicer pa plavalec in plavalke V Sofiji nastopajo: vratarja Miha Vreček in Mitja Puhar ter igralci Aleksander Mertelj, Tomaž Mihelčič, Jure Nastran, Črt Malavašič, Matevž Podlipnik, Rok Ve novec (vsi Triglav), Jure Pahernik, Matjaž Ul, Miha Šmarčan, Uroš Štuhec (vsi Probanka Leasing), Jon Šinkovec (Tivoli), Matej Laginja (Koper) in Gašper Šenica (Kamnik). Najmlajši v reprezentanci je Rok Vehovec, saj je rojen šele leta 1983, prvenstvo pa je namenjeno generaciji letnika 1981. V Sofiji pa se bo predstavil tudi naš mednarodni sodnik Marjan Pičulin. V vodstvu reprezentance pa sta še kot vodja Zmago Puhar in član Bojan Mertelj. Kadetska reprezentanca se je za ta najvažnejši letošnji nastop dobro pripravljala. V pripravljalnem obdobju so nastopili na štirih mednarodnih turnirjih, na katerih so dosegali lepe rezultate. Teden dni so se pripravljali tudi v Nemčiji z reprezentanco Nemčije in nato z isto reprezentanco še tri dni v Kranju. Prav razultati na mednarodnih turnirjih, ki jih je reprezentanca dosegla, dokazujejo, da ima ta reprezentanca velike možnosti, da ponovi ali celo izboljša rezultat iz leta 1995 v Es slingenu. V predtekmovalni skupini bo reprezentanca nastopila v skupini C, v kateri so še reprezentance Hrvaške, Turčije in domačinov Bolgarije. Za izbojšanje rezultata iz Esslingena mora reprezentanca premagati Turčijo in Bolgarijo, nepremagljiva pa ni niti Hrvaška. J. Marinček c čaka i- • ~-----i—------ ■■• t---------- 'jerie prida počitka, saj bo od petka do nedelje na prenov- itve*11 kopališču v Radovljici potekalo letošnje odprto državno ni jJrstvo "Open Slovenija 1999", kjer naj bi nastopili tudi števil-eženci evropskega prvenstva. • V.S. SLOVENIJA - TURČIJA 4:2 Strelci za Slovenijo: Tomaž Mihelčič 3 in Aleksander Mertelj 1 V prvi tekmi na evropskem kadetskem prvenstvu v Sofiji je naša kadetska reprezentanca po dobri in kolektivni igri premagala prvega nasprotnika, reprezentanco Turčije. Zmaga je zelo pomembna, kajti prav uvodna igra na velikih tekmovanjih daje že pravo sliko o reprezentanci. Omeniti velja tudi izvrstno branjenje našega vratarja Miha Vrečka, ki je na srečanju odbranil najstrožjo kazen (četverec). Rado Čermelj po srečanju ni skrival zadovoljstva in je pohvalil celotno moštvo, ki je po njegovem mnenju igralo zelo disciplinirano in borbeno. Naslednja tekma bo z Bolgarijo. J. M. Mladinsko svetovno prvenstvo BLEJCI SO V ŠTIRIH POSADKAH Prvenstvo se bo jutri začelo v Plovdivu v Bolgariji, na njem pa bo sodelovalo šest slovenskih posadk. V kar štirih veslajo tudi blejski veslači. Bled, 3. avgusta - Po uspešnem nastopu slovenskih veslačev na svetovnem prvenstvu za člane do 23 let odhaja jutri na svetovno prvenstvo v bolgarski Plovdiv mladinska reprezentanca, sestavljena iz šestih posadk. V dvojnem četvercu veslajo Davor Mizerit (Nautilus Koper), Patrik Fonda (Piran) in Blejca Tomaž Černe in Žiga Galičič. To naj bi bila "udarna" posadka na tem prvenstvu. Dvojec brez krmarja je blejski. V njem veslata Anže Poljanec in Tomaž Pirih. Po mnenju sekretarja Veslaške zveze Slovenije imata možnosti za visoko uvrstitev. V dvojnem dvojcu bosta veslala Igor Žolgar (Argo Izola) in Simon Krampač (Branik Maribor). Četverec brez krmarja je mešana posadka. V njej so Rok Ponikvar in Matej Rigelnik (Ljubljanica) ter člana VK Bled Jaka Kajdiž in Denis Ban. V enojcu bo veslal Gregor Peskar (Bled), v dvojcu brez krmarja (dekleta) pa Mariborčanki Ana Šmidhofer in Andreja Kolander. Kot rezerve gredo v Plovdiv še Blejci Iztok Zalokar, David Zver in Matic Mežek. • J.Košnjek TENIS VELIK USPEH BORUTA URHA Kranj, 3. avgusta - Na 10. jubilejnem ATP turnirju v Umagu je Mošnjan Borut Urh (Merkur Protenex) z uvrstitvijo v drugi krog glavnega žreba ponovil lanskoletni uspeh. S tremi zaporednimi zmagami v kvalifikacijah je po vrsti ugnal Čeha Kovačko s 6:3, 4:6, 6:3 ter Hernycha (zmagovalca Futures turnirja v Kranju) s 7:5, 1:6, 6:2, v zaključni paritji pa še Italijana Maggija v dveh nizih s 6:4, 7:6. Prvo kolo glavnega turnirja mu je žreb namenil 116. igralca sveta, Italijana Santopadreja, tesna zmaga v treh nizih 7:5, 3:6, 7:6 pa mu je prinesla najlepše darilo ob 25. rojstnem dnevu, ki gaje Borut praznoval naslednji dan. Kljub temu, da v drugem krogu ni nudil večjega odpora Argentincu Calleri in izgubil v dveh nizih, je 382. igralec z ATP lestvice obranil točke, ki si jih je lani priigral na tem turnirju ter tako obdržal svoje mesto na svetovni lestvici. B. Mulej BIATLON Smučarji se pripravljajo na sezono BIATLONCI NA SVETOVNO VOJAŠKO PRVENSTVO Ljubljana, 3. avgusta - Biatlonska reprezentanca je končala prvi del priprav v Preddvoru in na Pokljuki, ki jih je vodil trener Borut Nunar. Prvi biatlonski postavi se je pridružil novinec Danilo Kodele, razen njega pa so v reprezentanci še Tomas Globočnik, Sašo Grajf, Janez Ožbolt, brata Matjaž in Jože Poklukar ter Tomaž Žemva. Biatlonce čakajo sedaj nove preizkušnje. Grajf, Globočnik, Ožbolt in Žemva odhajajo v Argentino, na svetovno vojaško biatlonsko prvenstvo. Vodstvo naše reprezentance ocenjuje, da je prvenstvo v tem času pozitivno, saj bodo lahko naši tekmovalci že na snegu, na kar bi morali sicer še čakati. Morda bo tokratno popotovanje v argentino priložnost za navezavo tesnejših stikov in da bi tudi biatlonci odhajali tja na poletne snežne priprave. Po vrnitvi iz Argentine čakajo naše že prve pregledne tekme. Pomočnik Nunarja bo tudi v tej sezoni Matej Oblak. • J.K. PLAVANJE Državno prvenstvo v plavanju za kadete v Mariboru OB VSAKEM SKOKU V VODO KOLAJNA Maribor, 3. avgusta - Gre za Anjo Čarman, najuspešnejšo kadetinjo plavalnega kluba Merit Triglav Kranj, ki je bila konec tedna tudi najboljša tekmovalka na državnem prvenstvu kadetinj in kadetov v Mariboru. Najboljši med fanti je bil Ljubljančan Martin Vrhovšek, ki se je iz Maribora vračal brez poraza, prav tako pa je tudi Anja Carman iz vsakega starta iztržila medaljo. Kadarkoli je skočila v vodo, se je končalo z zlatim odličjem. Prva mesta je osvojila na 200, 400 in 800 m prosto, na 100 in 200 m hrbtno, na 200 in 400 m mešano in na 100 m delfin (tu tudi rekord). Po odličjih so od Kranjčanov segli še Rožle Volavšek (na 400 in 1500 m prosto po srebru in na 200 m prosto po bronu), Denis Oblak (na 200 in 400 m mešano je bil drugi) in Andraž Zaplotnik (s tretjim mestom na 100 m hrbtno). Tudi dekleta iz Plavalnega kluba Radovljica Park hotel Bled so pobrala nekaj bleščeih priznanj. Najboljša je bila Tamara Sambrailo z dvema zmagama (na 100 m prsno in 100 m prosto) in dvema srebrnima medaljama (na 50 in 100 m prosto), srebrna Tina Cesar (druga mesta je osvojila na 200 in 400 m mešano, na 200 m prsno in 200 m delfin), Saša Piškur pa je bila tretja na 100 m prsno. Minuli vikend pa je v Mariboru padlo še nekaj rekordov, dva sta šla tudi gorenjskim plavalcem v štafetah. Na 4x100 m prosto so kadetski in mladinski rekord osvojile radovljiške plavalke (Sambrailo, Piškur, Cesar in Terlikar), na 4x100 m mešano pa plavalke Merit Triglava iz Kranja (Čarman, Kavčič, Markuta, Stare). Fantje iz kranjskega kluba so bili v teh dveh štafetah drugi, na 4x100 m prosto v postavi Oblak, Zaplotnik, Volavšek in Triler, na 4x100 m mešano pa prva trojica in namesto Trilerja Draksler. Kot bi se dogovorila, so se dekleta v omenjenih dveh štafetah uvrstila na tretje mesto: na 4x100 m prosto Triglavanke (Stare, Markuta, Oseli in Čarman), na 4x100 m mešano pa Radovljičanke (v stalni postavi). Tretje mesto pa je Triglavankam v prej omenjeni postavi pripadlo tudi v štafeti 4x200 m prosto. Izkupiček Gorenjcev je bil odličen. Na najmanj takšen uspeh računamo tudi konec tedna, ko bo v Radovljici absolutno državnmo prvenstvo v plavanju. Na njem bodo sodelovali tudi udeleženci pravkar minulega evropskega prvenstva v Carigradu, zato bodo tekmovalni spopadi nedvomno zanimivi.* D.Z.Žlebir VAR PA VARPISTI GOZD MARTULJKA USPEŠNI NA ŠVEDSKEM Gozd Martuljek, 3. avgusta - Tekmovalci Športnega društva Varpa iz Gozd Martuljka so uspešno gostovali v domovini tega športa - na Švedskem. V Surahammerju so se udeležili odprtega prvenstva Švedske v metanju varpe in dosegli zapažen uspeh. V kategoriji posamezno-borbeno seje izkazal Bojan Štrukelj, ki je ugnal vse domačine in v skupini B zasedel 1. mesto. Vali Robič je dvakrat osvojil 3. mesto in sicer prav tako v kategoriji posamezno-borbeno ter v metu na 36 lučajev. Tudi ekipno so bili varpisti iz Gozd Martuljka uspešni, saj so zasedli 3. mesto. Ob tem velja še dodati, da so na Švedskem z velikim zanimanjem spremljali nastope Gorenjcev, saj so bili povsod v središču pozornosti. Švedski tekmovalci v metanju varpe bodo obisk vrnili v septembru, v Gozd Martuljku pa bodo zanje pripravili mednarodni turnir. J. Rabič LOKOSTRELSTVO POLETNA ŠOLA V BOHINJU Bohinj, 3. avgusta - Na prostoru Gozdne šole Zveze tabornikov Slovenije se je pričela mednarodna poletna lokostrelska šola. V tej osemdnevni lokostrelski šoli bodo tudi v letošnjem letu poskrbeli za nove kadre v lokostrelski organizaciji: za vaditelje in učitelje. Privlačnost letošnje šole je izpopolnjevalni tečaj za naše najboljše športnike. Ta tečaj vodi poleg naših najboljših inštruktorjev in trenerjev Antonv Muravvski, Američan, eden izmed petih inštruktorjev na svetu s priznano najvišjo licenco poučevanja. Da gre za pomembno lokostrelsko zadevo, priča tudi mednarodna zasedba udeležencev te šole. V Bohinju so dosedaj gostili udelžence kar iz desetih držav. Šola v Bohinju ima dvajsetletno tradiejo in je edina tovrstna v Evropi, z ukinitvijo podobnega centra v Ameriki pa postaja tudi na svetu. Šolo bodo zaključili v soboto, 7. avgusta 1999, s tekmovanjem 900 krogov, ki šteje za Slovenski pokal, na nogometnem igrišču v Bohinjski Bistrici. Za dodatne informacije je kličite po telefonu 064 723 172 ali GSM 041 514 940. ■■■■■■■■■ KARATE U A D ATFTCTT DOTI T ITT TH NA OKINAWO Kranj, 3. julija - V nedeljo se odpravljajo na dvotedensko pot na japonski otok Okinavva kranjski karatcisti. Bojan Benedičie, Stane Nadižar, Drago Ristič, Nurfet Alidžanovič, Bojana Dujovič in Slavko Sitar bodo Slovenijo zastopali na prvem svetovnem turnirju tradicionalnega karateja. Karate klub Kranj, ki mu predseduje Igor Prašnikar, letos praznuje 30. obletnico. Od prvega začetnega tečaja 1969. leta s peščico mladih zagnancev do današnjega kluba z 250 člani, ki vadijo v štirinajstih vadbenih skupinah, je bila dolga pot. Dobra tretjina mladih članov tekmuje in dosega odlične rezultate. Lani so mladinci in mladinke osvojili prvo mesto v skupnem seštevku pokalnih tekmovanj Karate zveze Slovenije med 50 klubi. • H. J. SMUČARSKI SKOKI ATLETIKA FRAS VODI Oberstdorf, 3. avgusta - V tem skakalnem centru je bila peta tekma kontinentalnega pokala v smučarskih skokih. Z udeležbo 90 skakalcev iz 15 držav so lep uspeh dosegli tudi naši skakalci. V lepi in zanimivi tekmi je slavil Švicar Bruno Reuteler, naš najboljši jc bil s četrtim mestom Damjan Fras, ki je skupno tudi prevzel vodstvo v pokalu. Točke pokala je osvojilo pet naših tekmovalcev. Rezultati: 1. Bruno Reuteler (Švica), 4. Damjan Fras (Ilirija Feršped), 8. Primož Zupan - Urh (Triglav), 9. Rolando Kaligaro (Velenje), 24. Robi Meglic (Trifix Tržič), 29. Jure Radelj (Ilirija Feršped); skupno: 1. Damjan Fras 272 točk, 3. Primož Peterka in Peter Žonta 180 točk, 5. Rolando Kaligaro 146 točk, 8. Primož Zupan - Urh 142 točk. ŠPAROVCU DRUGO MESTO Garmisch, 3. avgusta - Na tradicionalnem tekmovanju mladih v tem zimsko športnem srediču v smučarskih skokih FIS Schuler Grand Prix 99 za letnik 88, 87, 86 je nastopilo 58 mladih skakalcev, ki so nastopili z 18 ekipami. Tekmovanje je bilo močnejše kot prejšnja leta. Naši skakalci so dosegli nekaj vidnih uvrstitev. Rezultati: letnik 88: 1. Damian Kamienski (Nemčija), 5. Mitja Mežnar (Trifix Tržič), 13. Žiga Pelko (Triglav), letnik 87: 1. Kamil Stoch (Poljska), 2. Matevž Sparovec (Triglav), 4. Anže Obreza (Mislinja); letnik 86: 1. Francols Braut (Francija), 6. Jaka Oblak (Alpina Ziri), 13. Rok Benkovič (Mengeš); moštvo: 1. Avstrija, 5. Slovenija (Sparovec, Pelko, Oblak), 9. Slovenija 2. NAJVEČ GORENJCEM Ljubno, 3. avgusta - SK Ljubno ob Savinji je organiziral pokalno tekmovanje za pokal MIP za mlade skakalce do 14 leta starosti v skokih in nordijski kombinaciji. Daleč največje uspehe so imeli gorenjski tekmovalci, ki so osvojili večino prvih mest. Rezultati: 12 let: 1. Sašo Tadič (Ljubno BTC), 2. Miha Bernik (Alpina Žiri), 3. Jernej Križnar (Trifix Tržič), 6. Erik Penič (Triglav), 14 let: 1. Črt Košir (Trifix Tržič), 2. Sašo Trpin, 3. Nejc Frank (oba Stol Žirovnica), 4. Rok Rozman (Triglav), nordijska kombinacija: 1. Rok Rozman (Triglav), 2. Črt Košir (Trifix Tržič), 3. Sašo Trpin (Stol Žirovnica). Janez Bešter KOLESARSTVO Gor s sedežnico, dol s kolesom ANDRENALINSKI ZASVOJENCI NA STAREM VRHU Janez Grašič zasnoval prvo stalno progo za spust v Sloveniji Drugi z leve stoji Janez Grašič, ob njem stojijo Pintar, Dolenc, Demšar, Kržišnik in Čeme. Stari vrh, 30. jultfa - V petek so na Starem vrhu odprli prvo stalno progo za spust v Sloveniji in s tem popestrili poletno ponudbo tega smučarskega centra. Žičnica bo obratovala vse sončne vikende v avgustu, progo pa lahko preizkusi vsakdo, ki je nad tem športom navdušen. Celodnevna vozovnica stane 2000 SIT, ena vožnja pa 400 SIT. Idejo za izgradnjo 2900 m dolge proge je dal slovensko-švicarski spuštaš Janez Grašič, ki odlično tekmuje v švicarskem pokalu, v Sloveniji pa je državni prvak. Pred kratkim je na evropskem prvenstvu v Kataloniji zasedel 21. mesto, kar je tudi najboljša slovenska uvrstitev na EP. Seveda pa poudarja, da je od ideje do realizacije vedno dolga pot in dodaja, da proge ne bi bilo brez prizadevnih domačinov. Glavna gonilna sila na Starem vrhu je Matej Demšar, ki s tem projektom poskuša privabiti goste tudi poleti, v veliko pomoč pa so mu tudi kmetje, ki so dovolili da proga poteka po njihovih zemljiščih, pomagali pa so tudi pri samem urejanju proge. Upajo, da bodo v prihodnje popestrili ponudbo tudi z možnostjo izposoje koles in opreme, vendar pa to zaenkrat zaradi finančnih razlogov še ni mogoče. Med prvimi je progo preizkusil Andrej Dekleva. Povedal je, daje proga primerna za vse pristaše tega adrenalinskega športa, tako za rekreativce kot tudi za vrhunske tekmovalce, ki bodo na njej našli optimalne pogoje za trening. Seveda pa se mora sama proga še nekoliko uležati in bo s časom postajala vedno boljša. Podobnega mnenja je tudi Andrej Černe, lastnik trgovine Sport Point, sicer pa znani slovenski ekstremist, ki je prijazno odstopil svoja vrhunska kolesa tudi predstavnikom medijev, da smo lahko sami okusili adrenalinski šok, ki ga nudi proga. Černe je poudaril, da gre za prvo tako stalno progo v Sloveniji, katere prednost je tudi sedežnica. Zanimiva je predvsem zato, ker je sestavljena iz različnih elementov. Na začetku se spuštaš spoprime s tehnično zahtevnim, suhim gozdom, polnim ostrih zavojev. Pot nadaljuje s prečenjem travnika, preide na asfaltno, nato makadamsko cesto, pa spet nazaj na travnik. Sledi prehod v strm, zahteven peščen del, nato v gozd, pa spet na travnik. V Zaprevalu spuštaš preskoči cesto in s pomočjo večje bande zavije v gozd. Tu se znajde na blatnem in spolzkem terenu, kjer mora pokazati veliko tehničnega znanja, da obdrži hitrost. Pot nadaljuje po traktorskem kolovozu, ki ga kmalu zapusti in svoje znanje preizkusi na gozdnem terenu s številnimi ostrimi zavoji, s katerimi se izogne večjim skalam in drevesom, ki so mu ves čas nevarno blizu. Ko pride iz gozda, ga čaka krajši ravninski del, nato pa spust do spodnje postaje žičnice. Tudi sam sem prvič v življenju preizkusil progo za spust. Po njej sem se spustil trikrat in lahko rečem le, daje to neverjeten užitek. • Besedilo in foto: Aleksander Jesenovec Uspešni kranjski atleti ČARMANOVA ZMAGALA V AVSTRIJI Brigita Langerholc je uspešno prestala prvi nastop na miting11 Grand Prix v Stockholmu. Kot "zajčica" je bila pohvaljena. Kranj, 3. avgusta - Kranjska atletinja Brigita Langerholc je konec preteklega tedna prvič nastopila na Grand prix mitingu prve kategorije v Stocholmu. Izbrana je bila za "zajčico" v teku na 8(W metrov, tekačico, ki je vlekla skupino in dajala tempo do 60" metrov. Nalogo je odlično opravila. To je promocija kranjske atletinje in kranjske atletike oziroma športa. Nekaj kranjskih atletov je sodelovalo na mednarodnem miting v Vvblfsbergu v Avstriji. Dosegli so nekaj odličnih uvrstitev v p'0-nirski in članski konkurenci. Maja Kalan je zmagala v skoku 1 daljino s 494 centimetri, Janja Čenčič je bila prva v teku na lpi metrov s časom 5:10,37, Nina Brulc je zmagala v suvanju krogle? 12,14 centimetri in bila druga v metu kopja s 30,41 metra, Tom#* Satler je zmagal v suvanju krogle s 15,47 metra, David Celar je b'1 s 557 centimetri drugi v skoku v daljavo, Špela Bizjan je bila tre1' ja v teku na 800 metrov s časom 2:33,82, Jure Hladnik pa je bilv isti disciplini četrti s časom 2:14,07. Med člani je Tina Čarman8 595 centimetri zmagala v skoku v daljavo, Špela Voršič pa je bi'a s 498 centimetri peta. Neža Hafnerje bila 6. v teku na 800 metroy s časom 2:29,43. Na sliki Brigita Langerholz in njen trenC Dobrivoje Vučkovič. • J.Košnjek JADRALNO LETENJE NAŠI NA SVETOVNEM PRVENSTVU Lesce, 2. avgusta - V nedeljo je bilo v okolici Bavreutha "j1 Bavarskem izredno lepo vreme, ki je omogočalo, da so jadra'' nim pilotom kot prvo nalogo dali prelet 635 kilometrov. Naši s° prelet uspešno opravili. Prvič po skoraj dveh desetletjih sodel«1' jejo s konkurenčnimi jadralnimi letali. Slovenci smo se takšnih tekmovanj udeleževali kar pogosto Jj; na njih dosegali že vidne rezultate, vendar v zadnjih približno £ letih v Sloveniji nismo imeli dovolj kvalitetnih letal, ki bi l# konkurenčna oz. bi omogočila vrhunske rezultate. Tako je bil ztf nji vidnejši rezultat leta 1985 8. mesto Iva Šimenca na svetovne^ prvenstvu v italijanskem Rietiju. Po skoraj dveh desetletjih snl°. Sloveniji uspeli dobiti zopet dve vrhunski letali: v Aeroklub Cel) so pred tremi leti kupili sicer rabljeno jadralno letalo Nimbus III in ga temeljito obnovili, letos pa je novoustanovljeni jadralno^ talski klub K 1000 s privatnimi prispevki kupil novo dvosedežr^ jadralno letalo ASH 25 M s pomožnim motorjem, o čemer sm°, našem časopisu že poročali. Obe jadralni letali imata razpon , kar 25 metrov, vrhunske sposobnosti in spadata v odprti razre jadralnih letal, kjer zanje ni nobenih omejitev. Kako velika je lika do ostalih najboljših letal, kijih imajo slovenski jadralni pove že podatek, da imajo ta letala v večini 15- metrska krila in 'l dobro tretjino manjše zmogljivosti. V bavarski Bavreuth mesto skladateljev Richarda Wagnerja Franza Liszta - je slovenska jadralna reprezentanca odpotoval*1 prav omenjenima dvema letaloma, s katerima bodo tekmova član Aerokluba Celje Uroš Kočevar letošnji slovenski državn prvak v jadralnem letenju v odprtem razredu, ter dva č'aflj Alpskega letalskega centra iz Lesc: Boštjan Pristavec (večkrat1? državni prvak v odprtem razredu, zmagovalec svetovnega P°^a,a v jadranju v gorah v Franciji, zmagovalec mediteranskega P°^canj v Italiji) in Ivo Šimenc (dvakratni evropski prvak, večkrat državni prvak v standardnem razredu). Na tokratnem svetovne prvenstvu sodeluje 123 pilotov iz 26 držav, med njimi ki'1 s" najštevilčnejši Francozi, ki bodo branili naslove svetovnih prva*■ v odprtem in standardnem razredu, ter domačini Nemci, ki bo branili naslov v 15-metrskem razredu. V nedeljo, prvi tekmov ni dan so se pričakovanja o zahtevni jadralni nalogi, ki jo omog?^ ugodno vreme, uresničila: tekmovalci v odprtem razredu so doh jadralno nalogo dolgo kar 635,6 kilometra (običajno so naloge takih tekmovanjih med 300 in 500 kilometri) in vsi sodelujoč1 jo uspešno preleteli. Prva štiri mesta so osvojili domačim, najbolje poznajo teren in vremenske razmere, naša posa0 Pristavec - Šimenc pa je zasedla dobro 14. mesto z majhni zaostankom. • Š. Ž. DAVID ROZMAN ZMAGAL Kranj, 3. avgusta - David Rozman (Sava) je'zmagovalec 88 ktfj dolge križne dirke po S. Giorgu di Nogaro. Na startu je bilo ' tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Dirka je p ravninska, pa kljub temu zelo zanimiva, saj je bilo šest letečih, . jev. Že po 15 kilometrih je pobegnilo šest kolesarjev, med ni' tudi David Rozman. Pred glavnino so imeli majhno prednost, . dar jih glavnina ni ujela, pač pa majhne skupinice. Tako je v CtU šprint prikolesarila skupina 18 kolesarjev, med katerimi sta poleg Davida Rozmana še dva savska kolesarja in sicer Ja ^ Rozman in Anže Švab. Rezultati: 1. Rozman David, 11. R°ZIT^ Janez, 13. Švab Anže. M. Kavaš KRIŽNARJU TOČKE UCI VVindhag, 3. avgusta - Kolesarji Kranjske Save so v so^ot°eStu movali na kolesarski dirki Carrera Grand Prix v avstrijskem m VVindhag. Dirka seje točkovala tudi za svetovno jakostno les UCI. 201 km dolgo in izredno selektivno progo je najhitreje vozil Avstrijec Martin Fischerlehner, odlično 8. mesto pa Je jj jil Savčan Tadej Križnar. Zelo dobro so se odrezali tudi o ^ člani Kranjske Save, saj sta Marko Žepič in Martin Čotar os 12 oziroma 14. mesto. T. Poljanec Na Bledu seje v nedeljo končala letošnja poletna hokejska šola in priprave reprezentance do 20 let MNOGI NA SONCU, HOKEJISTI ŽE NA LEDU Tudi letos je Bled prvi v Sloveniji, ki se že štirinajst dni lahko pohvali z ledeno ploskvijo* na njej pa je bilo zadnje dni res zelo živahno. HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Bled, 3. avgusta - Blizu sto hokejskih naraščajnikov iz zalije, Avstrije, Hrvaške in Predvsem Slovenije se je tudi •etos udeležilo tradicionalne 0,ejske mednarodne poletne hokejske šole, njim pa se je konec tedna pridružilo še Pfek štirideset slovenskih rePrezentantov do 20 let, med njimi tudi Kranjčan Edo Terglav, ki se jutri vrača v Kanado, kjer se bo septembra y hokejskem kampu pridružil "svojim" Buffalo Sabresom. Medtem ko se za mnoge Poletne športnike začenja vrhunec sezone, pa se na 'edene ploskve že vračajo hokejisti. Seveda še ne povsod, *aJ je led zaenkrat le v blejski Športni dvorani, vendar pa na niem že vadijo člani večine naših hokejskih ekip. Minule dni pa so bili med najbolj delovnimi udeleženci tradicionalne mednarodne Poletne hokejske šole. Na njej je v dveh izmenah po teden dni sodelovalo blizu sto hokejskih uPov iz Italije, Avstrije, hrvaške in (največ) iz Slovenije, vsi pa so bili na koncu zelo navdušeni ne le nad dejstvom, da so spet na drsalkah, saj so led po Edo Terglav v družbi mladih hokejistov, ki so trenirali v blejski poletni hokejski šoli. Od Eda so se naučili marsikatere spretnosti, z njim pa so radi tudi poklepatal. marčevskih zaključkih lig v vseh kategorijah že močno pogrešali, ampak tudi zato, ker so na Bledu preživeli lep, četudi naporen, teden. Mladi fantje (nekateri še niso prestopili šolskega praga, drugi pa so že opravili z osnovno šolo) so trenirali pod budnim očesom znanih trenerjev: Gorazda Hitija, Janeza Finžgarja, Janeza Mlakarja in Eda Terglava, igralca, ki je bil lani izbran v ekipo Buffalo Sabres, eno najboljših ekip v NHL. Edo Terglav pa seje sku- t°venska reprezentanca do 20 let, ki jo vodi trener Gorazd Hiti, i a v svojih vrstah tudi vrsto obetavnih hokejistov, ki igrajo doma in *Z lužo: tako je Jurij Goličič iz Podbrezij član ekipe Owensounda »."L), Edo Terglav (QMJL) bo v novi sezoni igral pri Rocketsih v °ntrealu, Blaž Emeršič igra za člansko ekipo Olimpije, Marcel °dnian iz Rodin pa je član ekipe Peterbourgh, ki prav tako igra v aPnočnejši ligi do dvajset let OH L. V HOKEJSKI ŠOLI JE POUČNO IN ZABAVNO Alen Bečirovič z Jesenic - "Hokej igram že tri leta in pol, treniram pa v ekipi Jesenic. Navdušil meje ati, kije tudi igral hokej in tako sem poskusil. Vsako leto pridem tudi v poletno šolo sem na Bled, saj imamo tukaj dobre trenerje in tudi vzgojiteljice, ki na nas popazijo v prostem času. Poleg tega, da igramo hokej, se veliko zabavamo, pogovarjamo, vsako leto spoznam nove znance iz vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine. Tu, na Bledu pozabimo, da igramo za različne klube in vsi smo prijatelji med seboj." Žiga Eferl iz Maribora - "Že šesto leto igram hokej. Zabaven se mi je zdel že takrat, ko sem ga gledal samo po televiziji, ko pa sem še sam poskusil z drsanjem, pa sem se še bolj navdušil. V Mariboru dobimo ledeno ploskev navadno šele konec avgusta ali septembra, meseci brez ledu pa so zame precej dolgočasni. Zato vsako leto rad pridem v hokejski kamp na Bled, kjer se naučim precej koristnega, pa še zabavno je!" Oskar Grah iz. Kranja - "Hokej igram že kar osem let, ravno tu, na Bledu pa sem praznoval enajsti rojstni dan. Treniram v Kranju, kjer je treniral tudi moj oči, ki me je tudi navdušil, da sem začel drsati. Najbolj mi je všeč, ko streljamo na gol, najbolj pa uživam, ko gol tudi zadenem. V blejski hokejski šoli sem že drugič, všeč mi je vse, najbolj pa seveda tiste ure, ko smo na ledu!" paj s Še 41 drugimi slovenskimi hokejisti udeležil tudi priprav naše hokejske reprezentance do 20 let, ki je od četrtka do nedelje trenirala na Bledu. "Na priprave reprezentance do 20 let smo povabili 44 igralcev, od tega se jih je vabilu odzvalo 42. Deset izmed teh igralcev trenutno trenira in igra v tujini, ostali pa so z Jesenic, iz Olimpije, Celja, Kranja in z Bleda. Na prvih skupih pripravah tukaj na Bledu so bili štiri dni, treninge pa je vodil glavni trener reprezentance Gorazd Hiti, ki mu pomaga tudi Aci Ferjanič iz Ljubljane. Sprva smo se sicer pogovarjali, da bi z reprezentanco sodeloval tudi Vaclav Červenv, vendar pa je nato sodelovanje z reprezentanco odklonil zaradi prevelikih obveznosti na Jesnicah. Bo pa na Jesenicah pripravljal kandidate za reprezentanco, ki prihajajo iz tega kluba. Na treningu seje izkazalo, da so igralci iz tujine za našo reprezentanco takorekoč nepogrešljivi, predvsem v igri na telo. Pri tem so ključni zlasti igralci, ki igrajo v najmočnejši ligi do 20 let na svetu, v CHL, kot so Goličič, Rodman, Terglav... Za izvrstnega beka se je izkazal tudi Durakovič iz Celja, pa seveda še nekateri drugi," je po zaključku skupnih priprav reprezentance do 20 let na Bledu povedal direktor reprezentance Brane Terglav, ki seveda ne skriva ambicioznih načrtov naših mladih hokejistov: "Naša najpomembnejša naloga je uspešno igranje na svetovnem prvenstvu skupine C do 20 let, ki se začne 28. decembra v Naganu na Japonskem. Uspešno pa pomeni, da se naša reprezentanca uvrsti v skupino B, za kar bo morala najprej v predtekmovanju premagati ekipe Litve, Velike Britanije in Japonske. Seveda bo največja težava pri zastavljenem cilju denar, saj je treba hokejistom, ki bodo prišli iz Kanade, poravnati potne stroške, zato nas v naslednjih mesecih čaka iskanje sponzorjev, ki pa upamo, da bo uspešno," pravi Brane Terglav, ki do sklepnih priprav reprezentance decembra načrtuje okoli deset tekem. Na sklepnih pripravah pa bo na koncu izbranih 23 igralcev, ki bodo z načrtovanim uspehom na svetovnem prvenstvu naš hokej popeljali še stopničko više tudi v svetovnem merilu." • V.Stanovnik po posti - cio ponedeljka do 12.30 in četrtka oo i£.oU urei oena oglasov oisovi t v Kranju oz. Izredno ugodna. i KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS BORZA ZNANJA \ Knjižnica Otona Župančiča, ) enota Delavska knjižnica, t Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana \ tel.: (061) 13-22-I7H e-mail: borza.znanja@spika unistar-si H O KO - kombi prevozi \ Tel: 563-876, 557-757 METEOR Cerklje \ Remic, tel. 422-781 j GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO j VILJEM TURIST, s.p. \ turistični prevozi I (skupine do 50 oseb) AVTOBUSNI PREVOZI \STERBENC LUDVIK l VIRMAŠE 137, 4220 ŠKOFJA LOKA j Tel.: 632-262, moh.: 0609 638 837, fax: 632-262 GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA VAS PRIČAKUJEJO NOVO V KRANJU TECHNO RACING POLETNI URNIK GORENJSKIH "KNJIŽNIC V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA MAROLTsp, prevoz oseb s kombijem VODENJE POSLOVNIH KNJIG AVTOSOLA B & B VOZNIŠKI IZPIT PREKO POLETJA B&B KRANJ, tel. 22-55-22 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960 B&B JESENICE, tel. 86-33-00 B&B AMD ŠKOFJA LOKA, tel. 657-000 od 4.9. do 10.9.,Tr ., FORMULA 1 na M: Šenčur: 411-887 - v Sloveniji uspešno deluje že pet borz znanja; ljubljanski, mariborski, novomeški, slovenjgraški in izolski je pridružila že šesta borza znanja, ki je dobila svoj dom v Ljudski univerzi v Murski Soboti; - do konca lanskega leta smo v slovenskih borzah znanja evidentirali več kot 5800 uporabnikov, ki so izme jali preko 9000 različnih informacij in znanj; - najbolj iskana in ponujana so znanja tujih jezikov, glasbena in likovna znanja ter različne ročne spretno; instrukcije matematike, fizike in računalništva. Veliko je tudi zanimanja za znanja s področja ti. osebnost rasti, mnogo je popotniških nasvetov in drugih koristnih informacij Podrobnejše informacije o dejavnosti slovenskih borz znanja vam bomo z veseljem posredovali v osred borzi znanja v Ljubljani. Naša telefonska številka je (061) 13 22 178. najdete nas v Delavski knjižnici Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Vsak torek in četrtek kopalni izlet Čatež 11.8. Blatno jezero - ogled popolnega sončnega mrka, možnost kopanja Gardaland 4.8., 9.8 (6.200 SIT - prevoz + vstopnina, za dijake in študente 5.200 SIT) Naročila sprejemamo po telefonu 064/451-542 ali GSM 041/670-673 Avtobusni prevozi z udobnimi turističnimi avtobusi, klimatiziranimi in opremljenimi z avdio in video opremo- organizacija izletov in potovanj za zaključene skupine - avtobusi (35+2), (33+1) in minibus (12+1) - šolske zaključne izlete po domovini in tujini- zaključene skupine odpeljemo po želji tudi na nakupovalne izlete in na razne prireditve doma in v tujini. Ugodno v Gardaland 2.8., Lenti 7.8. in 30.8. IlliJIMM 11 III II I HI KRANJ (letni bazen): pon. - pet. 9.-18. ure, sob., ned. 9.-19. ure, odrasli 600 SIT (popoldanska 500 SIT), voda 26 stopinj C. TRŽIČ (letni bazen): vsak dan od 9. -19. ure, odrasli 600 SIT, petek nočno kopanje 20. - 23 ure 300 SIT, voda 27 stopinj C, RADOVLJICA (kopališče CAMPING):Kopališče v Radovljici je odprto od 10.00 do 18.00 ure, sobota, nedelja in prazniki od 10.00 do 19.00 ure. Vstopnina: odrasli 500 SIT, mladina do 14. leta starosti 400 SIT, popoldanska karta odrasli 400 SIT, mladina 300 SIT. Voda je ogrevana na 26 stopinj C. Rekreacijsko plavanje vsak ponedeljek, sreda in petek od 21. do 22. ure Cena: 250 SIT Začetek 20 urne plavalne šole v ponedeljek, 26. julija 1999, potekala bo ob 10. do 12. ure. Cena tečaja 7.000 SIT. Informacije in prijave pri blagajni kopališča (064 715-770). V sklopu kopališča je možno najeti igrišče za odbojko na mivki., JESENICE (Ukova): vsak dan od 10. - 18.30 ure, odrasli 400 SIT (popoldanska 300 SIT), voda 23 stopinj C, KAMNIK (pod Skalco): pon. -pet. 10.-18. ure, sob., ned. 10. - 19. ure, odrasli 500 SIT (popoldanska 450 SIT), voda 26 stopinj C kopanje 20.30 do 22. ure 200 SIT. BLED Grajsko kopališče: vsak dan od 8. - 19. ure. Celodnevna karta 600 SIT (odrasli), 400 SIT (otroci), popoldanska 500 SIT. Možen najem čolnov - 1000 SIT/ura. Letno kopališče KROPA obratuje vsak dan od 9. do 18. ure. Cenik: odrasli 500 SIT, otroci (3 - 7 let) 200 SIT, otroci (7 do 14 let), dijaki 400 SIT Voda 23 sto- Športna avto oprema: lita platišča, volani, filtri, prestavne ročice, vzmeti in velika izbira enoročnih mešalnih baterij iz uvoza. Tel.: 245-546. < > li H 1- torek, RADOVLJICA - Matična knjižnica, Gorenjska c. 27 petek 8. -14., četrtek 10. - 14., sobota 8. - 12 BLED - Knjižnica B Kumerdeja, Ljubljanska c. 10 jc odprta: poučci., torek, četrtek 8. • 14.. sreda 8. - 19.. petek 14. - 19. KRANJ - Splošni in pionirski oddelek sta odprta: poned,, sreda, četrtek, petek 9. - 15., torek 11. - 19., sobota zaprto JESENICE, Čufarjev trg 4 je odprto: poned , torek, četrtek, petek 8.- 14., sreda 8 - 19.. sobota 8. - 12. TRŽIČ - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja je odprta: poned. 9. - 15., torek, sreda 9. - 18.. četrtek, petek 9 - 15., sobota zaprto KAMNIK - Matična knjižnica Ljubljanska 1 je odprta: poned., torek 13-19., sreda, četrtek, petek 9 - 15., sobota zaprto ŠKOFJA LOKA - KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, ŠOLSKA UL. 6, Knjižnica za odrasle - oddelek za odrasle: ponedeljek - petek 8.00 - 14 30, četrtek 12.00 - 19.00; oddelek za mladino ponedeljek - petek 8.00 - 14.00, četrtek 12 00 - 19.00; izposojevališče Trata. Frankovo naselje 74a: sreda 14.00 - 19.00; izposojevališče Železniki, Češnjica 54: torek 14.00 -19.00; Izposojevališče Žiri, Trg svobode 8: ponedeljek 14 00 - 19.00; izposojevališče Gorenja vas, Sestranska vas 14: četrtek 14.00 - 18.00; izposojevališče Poljane, Kulturni dom Poljane: sreda 16.00 - 19.00 SLIKARSKE RAZSTAVE: v avli hotela dela slikarke Ide Šprah. avgusta na ogle vsak pon. in tor.: GARDALAND in AOUALAND sreda: VIDEM - UDINE, PALMA-NOVA, PORTOGUARO, TRST, četrtek, sobota LENTI Tel.: 040/203-405, 064/801-649 za podjetja in s.p. ERMIS, d.o.o., GSM: 041/509-937 Ireni, Klavdiju v spomin! ŽIVETI POMENI: USTAVITI SE TAM, KJER SIJE SONCE... (P. Bosmans) To smo ob vsakem našem srečanju, Irena, Klavdij, vedno začutili tudi mi, ko smo tkali in stkali niti prijateljstva. Veliko je bilo čudovitih trenutkov, ki nam jih je poklonilo vajino veliko srce, veliko lepega, zanimivega in novega, kar so vsrkala srca naših otrok od prvega do zadnjega srečanja z vama. Že smo se veselili naslednjega, pa je prišel ponedeljek in z njim nedoumljivo... da vaju ni več med nami... Naša usta so onemela, v naša srca je legla žalost, vendar v sebi čutimo in bomo vedno čutili toplino sonca, ki sta nam ga podarila -spomin na vaju... Hvala vama! PLANINSKA SKUPINA "MLADI GAMSI" GLASOV KAŽIPOT Prireditve Srečanje upokojenk in upokojencev Hom - DU zasip, Gorje in Bled organizirajo v skladu s programom medobčinske zveze in v čast praznovanju krajevnega praznika KS Zasip srečanje upokojencev in upokojenk - kolesarjev. Srečanje bo na prireditvenem prostoru pri Jurčku na Homu, v četrtek, 5. avgusta, s pričetkom ob 11. uri. Srečanja se lahko udeležijo tudi nekolesarji. Na Sovodenj na vrtno veselico Sovodenj - PGD Sovodenj prireja v soboto, 7., in v nedeljo, 8. avgusta, ob gasilskem dnevu tradicionalno vrtno veselico. V soboto, 7. avgusta, ob 21. uri bosta igrala Korado in Brendi z ansamblom Barabe. V nedeljo, 8. avgusta, ob 18. uri pa bo nastopil ansambel Slapovi. Za oba dneva so pripravili bogat srečelov. Izkupiček prireditve bodo namenili za nakup gasilske cisterne, ki naj bi jo kupili prihodnje leto. 10. jubilejno srečanje Radovljica - Združenje borcev in udeležencev NOB območja Radovljica vabi na 10. jubilejno srečanje, ki bo pri Partizanskem domu na Vodiški planini - Jelovica. Srečanje bo v soboto, 7. avgusta, ob 11. uri. S tem srečanjem organizacije skupaj z občani in mladino počastijo 5. avgust 1941 - ustanovitev Cankarjevega bataljona in praznik Občine Radovljica. Prireditev kot vsako leto spremlja kulturni program z nagovorom župana Občine Radovljica prof. Janka S. Stuška. 15. srečanje v Javorjah Javorje - TD Javorje prireja 15. srečanje v Javorjah, in sicer v soboto, 7., in nedeljo, 8. avgusta, na igrišču pri OŠ. Čaka vas kulturni program, v katerem bo nastopila folklorna skupina Javorje in humoristki Anica Dvojmoč in Marjeta Tavčar. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel Bobri. Delavci TD pa so vam pripravili bogat srečelov, dobro hrano in pijačo. Praznik žetve na Žirovskem vrhu Žirovski vrh - "Praznik žetve na Žirovskem vrhu" je etnografska prireditev, ki bo v nedeljo, 8. avgusta, s pričetkom ob 13. uri na kmetiji Na Javorč. Od 13. do 15. ure bodo za dobro voljo skrbeli vaški godci. Zato vabijo vse godce, ki bi se jim radi pridružili. Žetev se bo pričela ob 15. uri. Kmetije iz Žirovskega vrha so v programu pripravile tudi krajši skeč "Turisti so tu, kaj pa sedaj?" Na prireditvi boste lahko videli žetev žita s srpi, obkladanje snopov v štante, mlatev s cepci, rejtanje, stopo in druga opravila in običaje. Vsi interesenti, ki bi tudi želeli žeti, naj se ob pri-četku prireditve prijavijo organiza- torju. Čaka vas bogat srečelov. Za dobro voljo in ples bo od 17. ure dalje skrbel ansambel Svetina. KS Zasip praznuje Zasip - KS Zasip praznuje 5. avgusta krajevni praznik. Ob svojem prazniku so pripravili naslednje prireditve: Jutri, v sredo, 4. avgusta, bo ob 19. uri, slavnostna seja na Homcu, ob 20. uri pa koncert pevskega ubora pri sv. Katarini na Homcu. V četrtek, 5. avgusta, ob 10. uri srečanje upokojencev kolesarjev na Homcu. V petek, 6. avgusta, bo vaja PGD Zasip, ob 20. uri pa koncert skupine Strune v Kulturnem domu in predstavitev zgoščenke in kasete. V soboto, 7. avgusta, bo nastop blejskega plesnega studia, ob 18. uri na Homcu artistični program. V nedeljo, 8. avgusta, ob 13. uri bo pohod skozi sotesko Vintgar. Od 15. do 22. ure pa bo za konec še vrtna veselica pri Jurčku na Homcu. Igral bo ansambel Nika Kraigherja s pevko Ireno Vidic. Sončkove počitnice Radovljica - Tudi letos kakor lani, kot leto prej in še prej ... je skupina dijakov, študentov in staršev pripravila preprost počitniški program za osnovnošolce. Več o vsebini in načinu dela boste našli v knjižnici, ki jo lahko dobite pri voditeljih skupin na vsak napovedan dan Pod lipo ali v pisarni TD Radovljica. Zbirališče je Pod lipo, na križišču Gorenjske in Kajuhove ceste. V primeru dežja boste ostali doma, kadar pa bo vreme negotovo, bodo vodje in spremljevalci počakali otroke ob napovedani uri Pod lipo in se skupaj odločili. Prijave zbirajo dva dni pred odhodom osebno Pod lipo ali po telefonu: med 8. in 9. uro na številko 704-740, med 20. in 21. uro pa na tel.: 714-112. Počitniške dejavnosti na Jesenicah Jesenice - V Občinski knjižnici tudi v avgustu organizirajo različne dejavnosti za popestritev počitniških dni mladih bralcev. Zaradi omejenega prostora in nakupa materiala otroke prosijo, da se prijavijo na otroškem oddelku knjižnice. Do 6. avgusta so pripravili "slikanje na svilo" in sicer vsak dan od 10. do 12. ure. Vse dejavnosti so brezplačne, s seboj pa morate imeti copate. Ostale informacije lahko dobite na otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice. Pod Homanovo lipo Škofja Loka - Na prireditvi "Pod Homanovo lipo" bo v petek, 6. avgusta, ob 20. uri nastopil Jazz Gajo kvintet, ki bo igral Privškove priredbe. Počitniške dejavnosti v Tržiču Tržič - Že osmo leto zapored bodo v Knjižnici' dr. Toneta Pretnarja v Tržiču potekale počitniške delavnice, namenjene otrokom, ki žele dve dopoldanski uri preživeti v prijaznem in ustvarjalnem vzdušju. Delavnice so brezplačne in bodo potekale vsak dan med 10. in 12. uro. Peta delavnica "Prepletamo vrvice" bo potekala do 6. avgusta, pod vodstvom mentorice Andreje Arbiter. Planinski izlet na Okrešelj Golnik - Planinska sekcija Alpetour pri PD Kranj organizira planinski izlet v Savinjske Alpe na Okrešelj. Izlet bo 7. avgusta. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave in vplačila zbira Jože Škorc na Golniku ali po tel.: 461-889, vsak dan. Na Zavetišče pod Špičko Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira izlet na Zavetišče pod Špičko, 12. avgusta, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Oprema naj bo trdna, primerna za visokogorje s pohodnimi palicami. Prijave z vplačilom zbirajo v društveni pisarni. Na kopalni izlet v Čateške toplice Naklo - DU Naklo vabi svoje člane na kopalni izlet v Čateške Toplice, ki bo 11. avgusta. Prijavite se pri svojih poverjenikih. Izlet v Berchtesgaden Kranj - DU Kranj organizira v torek, 26. avgusta, z odhodom ob 5.30 uri izpred hotela Creina izlet v Berchtesgaden - Hitlerjeva rezidenca. Dodatne informacije in prijave zbirajo v pisarni društva na Tomšičevi 4, Kranj. Planinska sekcija Iskra vabi Kranj - Planinska sekcija Iskra vabi na planinski izlet na Kanin in Prestreljeni v soboto, 7. avgusta, z odhodom ob 5. uri izpred hotela Creina. Skupne zahtevne hoje bo vsaj za 12. ur. Prijavite se lahko do srede, 4. avgusta na PD Kranj. Z DU Preddvor na izlet Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane na avtobusni izlet preko škofjeloških hribov in dolin do cerkniške kotline, Idrije, do Divjega jezera, Vrhnike in naprej do Polhovega Gradca, povratek preko Lučin do Poljanske doline. Prijave bodo sprejemali jutri, v sredo, 4. avgusta, od 10. do 11. ure v Domu krajanov v Preddvoru. Pohod v ekološko vas Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na pohod v ekološko vas, ki je v letošnjem letu dobila nagrado Fordove fundacije, in v korita Tolminke ob sotočju z Zadlaščico. Na pot se boste podali v četrtek, 5. avgusta, ob 6. uri izpred hotela Creina, do Zatolmina, od tu se boste podali peš preko Hudičevega mosta, mimo Zadlaške jame do Čadrga. Nazaj pa po isti poti v Korita Tolminke in do Zatolmina. Prijave sprejemajo v pisarni DU Kranj. Izlet na ledenik Molltalgletscher Kranj - DU Kranj organizira lep turistični izlet na ledenik v Avstrijo v torek, 10. avgusta, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v pisarni društva. Obvestilo medobčinskega društva invalidov Kranj Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča, da že sprejema vplačila za 7-dnevno zdravljenje v Čateških Toplicah, ki bo od 30. avgusta do 6. septembra, in za 7-dnevno letovanje v Rabcu, ki bo od 28. avgusta do 4. septembra. Uradne ure imajo vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure v Kranju, Begunjska 10, tel.: 223-433. DU Preddvor obvešča Preddvor - DU Preddvor obvešča svoje člane, da bo avtobusni izlet (Poljanska dolina, Cerkno, Idrija, Divje jezero, Polhov Gradec) 12. avgusta in ne 4. avgusta, kot je bilo prvotno predvideno. PD Tržič obvešča Tržič - PD Tržič obvešča, da koča na Dobrači vabi vsako tretjo soboto v poletnih mesecih na srnjakov golaž, pripravljen v kotlu pred kočo. Organizirano vodenje po Tržiču in okolici Tržič - Informacijska pisarna občine Tržič bo v mesecu juliju ponovno začela z organiziranimi vodenji po mestu in okolici: Dolžanove soteske od 10. uri; zbirno mesto na parkirišču v vasi Čadovlje. Ogled mestnega jedra in obeh trži-ških muzejev ob 14. uri; Zbirno mesto pred Informacijsko pisarno Občine Tržič. Ogled Antonovega rova (Šentanski rudnik - nekdanji rudnik živega srebra) ob 17. uri; zbirno mesto pred Gostiščem TGT v Podljubelju. Vabijo vas, da se udeležite vodenega ogleda. Svojo udeležbo potrdite v Informacijski pisarni Občine tržič na tel.: 564-524, po faksu na številko 564-525. PD Javornik - Kor. Bela obvešča Javornik - PD Javornik - Koroška Bela obvešča vse ljubitelje gora, da je Staničev dom pod Triglavom odprt in redno oskrbovan. Prenočišče si lahko rezervirate na mobitel telefon: 0609/614-772. Razstava Jaše Bararona Ljubljana - Vabljeni ste na otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja Jaše Bararona, ki bo v ponedeljek, 9. avgusta, ob 19. uri v Galeriji Lek v Poslovno-infor-macijskem centru na Verovškovi 57 v Ljubljani. V kulturnem programu bo nastopil duo Duma Levantina v sestavi Klarisa M. Jovanovič in Veno Dolenc. Razstava bo na ogled do 8. septembra. Soseske sopotij Kranj - V Galeriji Kavka, na Maistrovem trgu v Kranju v letošnjem letu predstavlja Drago Papler ciklus fotografij z naslovom Soseske sopotij (New York 1999). Razstava je na ogled do 24. septembra. Razstava fotografij VVolfganga Bognerja Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice in Fotografsko društvo Jesenice vas vabita v petek, 6. avgusta, ob 18. uri na odpiranje in ogled razstave fotografij VVolfganga Bognerja iz Beljaka. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom, bo na ogled do vključno 25. avgusta. Salon je odprt vsak dan, razen sobot popoldne in nedelj, od 9. do 12. ure. Viharniki in rož'ce Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora vas vabi danes, v torek. 3. avgusta, ob 19. uri v prostore Občine Kranjska Gora na odprtje in ogled razstave fotografskih del "Viharniki in rož'ce" avtorjev Ivana Dolenca in Francija Jeklerja. Razstava bo na ogled do 15. septembra. Razstava likovnih del "Vrata '99" Mojstrana - V Triglavski muzejski zbirki v Mojstrani bodo v petek, 6. avgusta, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del udeležencev XX. planinske slikarske kolonije "Vrata '99". Razstava bo na ogled do 12. septembra vsak dan, razen ponedeljkov od 10. do 17. ure. Prebujenje v lesu Tržič - V Galeriji Ferda Maverja si lahko ogledate razstavo kiparskih del "Prebujanje v lesu". Avtor je Milan Mandič iz Tržiča. Razstava bo odprta vsak dan med 17. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 9. do 12. uro ter med 17. do ^ uro. Ob ponedeljkih razstavišče miruje. Razstava pastelov Marinke Potočnik Radovljica - V osrednji ekspoziti£ ri Gorenjske banke, d.d. Kranj, PE Radovljica ima svojo prvo razstavo Marinka Potočnik, članica likovne sekcije VIR. Razstava bo na oglej do 14. avgusta, možen pa je tudi odkup slik. Razstava fotografij Gorazda Kavčiča Kranj - Vabljeni ste v Cafe galerijo Pungert na ogled razstave koP' certnih fotografij fotografa Gorazda Kavčiča z naslovom "Barva idola Razstava je na ogled do 25. avg^ sta. Razstava Milana Marina Škofja Loka - Vabljeni ste na ogled razstave Milana Marina * Galeriji Ivana Groharja v Škofi1 Loki. Razstava je na ogled do 20> avgusta. Razstava grafik Kranj - Likovno društvo Kranj vas vabi v Malo galerijo na ogled raZ' stave grafik Boge Dimitrovski' Razstava je na ogled do 14. avgU" sta. Razstava v hotelu Astori3 Bled - V hotelu Astoria g. J°že Žlavs iz Vojnika razstavlja ciklu3 grafik "Lepote Slovenije", razstav3 je prodajna in bo na ogled do seP" tembra. Ljubljanske korenine Tržič - V okviru Poletnih priredit^ '99 bo Tržič zaživel v duhu tradiC onalne dixieland glasbe. Zato vas vabijo, da prisluhnete glasbi ork^ stra "Ljubljanske korenine ■ Koncert bo v petek, 6. avgusta, °" 21. uri v atriju občine Tržič. Glasbeno poletje Bohinj '99 Bohinj - V okviru poletnega benega festivala, ki bo v cerkci sv-Martina v Srednji vasi, ki je odda' Ijena le nekaj kilometrov od Bohinjskega jezera, so pripravil' tudi v avgustu številne koncerte Četrti koncert Glasbenega po\e¥ v Bohinju bo četrtek, 5. avgusta,v cerkvi sv. Martina v Srednji v«** Bohinju, ob 20.30 uri. Nastop"3 bosta Jože Kotar - klarinet |fl Nicoletta Sanzin - harfa. RADIO SORA id.:()(>+()().-) 605,624039 hl lp; // w \v w. ra cHo - sora.# Piše: Miha Naglic Škofja Loka in njeni izbranci (II.) Zadnjič smo našteli najbolj znamenite Ločane po izbiri Franceta Planine iz leta 1968. Ta je dobra in velja še danes za temeljno. Seveda pa jo treba 30 let pozneje dopolniti. Kakršnakoli že bo, bo ta dopolnitev bolj subjektivna kot je bila Planinina. Podpisani bi njegovemu seznamu dodal vsaj še naslednja imena škofjeloških rojakov ustvarjalcev: Jože Bernik, kandidat za predsednika republike na volitvah 1997; Tine Debeljak (1903-1989), vsestranski literat, ki je umrl v Buenos Airesu, še preden bi kot eden najvidnejših emigrantov po 2. svetovni vojni dočakal slovensko osamosvojitev; Boris Jesih (/943-), akademski slikar in grafik; Janez Hafner (1950-), akademski slikar; Vital Klabus (1932-), urednik, prevajalec in kritik; Nina Kokelj, pisateljica; Aleksandra Kornhauser (1926-), kemičarka svetovnega slovesa; Tone Logonder (1932-1987), akademski kipar; Tomaž tunder (1955-), fotograf; Blaž Ogorevc (195I-), pesnik in publicist; Peter Mlakar (1951-), filozof in ideolog NSK; Franc Podnar, zgodovinar, ravnatelj Loškega muzeja in urednik Loških razgledov; France Stukl, zgodovinar in arhivar; Zoran Thaler (1962-), politik, dvakrat minister za zunanje zadeve v vladi RS ... Posebno pozornost bi si zaslužili tudi škofjeloški gospodarstveniki v novejšem obdobju. Če smo doslej imenovali predvsem tiste, ki so v Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon Škofji Loki rojeni, moramo zdaj še tiste, ki so v tisočletno mesto prišli, službovat ali stanovat. Ti so življenju mesta vtisnili poseben pečat, nemalokrat vidnješi od tistega, ki ga dajejo rojaki sami. Med rojaki je veliko takih, ki so se tu rodili, svoje najbolj ustvarjalno obdobje pa nato preživeli v drugih krajih. Prišleki pa živijo in ustvarjajo tu. Planina je med njimi omenil le Branka Berčiča in Jejo Jamar Legat. Tu jih dodamo vsaj še nekaj: Metod Benedik, duhovnik v kapucinskem redu, specialist za zgodovino Cerkve; Franc Braniselj, gospodarstvenik; Vincencij Demšar, zgbdovinar in politik, državnozborski poslanec; Alojzij Pavel Florjančič, geolog; Ana Florjančič, knjižničarka; Marijan Gabrijelčič (1940-1998), skladatelj in redni profesor na Akademijo za glasbo v Ljubljani; Peter Havvlina, ekonomist, rodoslovec in grboslovec, v letih 1990 - 94 škofjeloški župan; Ludvik Kaluža, slavist, bil ravnatelj Knjižnice Ivana Tavčarja; Miloš Mitič, gospodarstvenik; Tone Mlakar, arhitekt in fotograf; Miloš Mlejnik, violončelist; Vera Mlejnik, sopranistka,- Andrej Pavlovec (1929-1995), umetnostni zgodovinar in likovni kritik, skoraj 40 let ravnatelj Loškega muzeja ... Škofja Loka je bila (čeprav tedaj za to še vedela ni) posebnega blagoslova deležna v letih /902-1906, ko so v mesto in bližnjo okolico občasno zahajali in jo slikali prvaki slovenskega likovnega impresionizma: Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in Matej Sternen. Ti so ji prislužili tudi njeno umetniško ime: "slovenski Barbizon". Poseben dar ji je zapustil kapucinski pridigar Romuald Štandreški (pravo ime: Lovrenc Marušič), ko je. spisal Škofjeloški pasijon, prvič uprizorjen 1727 in 1728. Osrednja loška knjižnica nosi ime Ivana Tavčarja, ena od šol pa Ivana Groharja; oba sta se je, kot je znano, dotaknila v svojih delih, Ločana pa nista bila. Sploh je značilno, da škofjeloško mesto ni dalo ustvarjalcev najvišjega nacionalnega formata, kakršna sta imenovana Tavčar in Grohar, ob njiju pa še France Mihelič, Maksim Sedej, Gabrijel Stupica, Janez, Jurij in Ive Šubic... vsi porojeni na ozemlju nekdanjega loškega gospostva freisinških škofov, vendar zunaj njegovega glavnega mesta. Škofja Loka je dala predvsem ustvarjalce, kijih označujejo s sintagmo "strokovni pisatelj"; delavne, studiozne, pridne in skrbne avtorje, ki obvladajo vsak svojo stroko — podobno kot njihovi predniki, škofjeloški cehovski mojstri. Zares vrhunskih umetnikov mesto ni dalo; take je občasno navdihovalo, hranilo jih pa ni. Njegov genius loci očitno ni bil tako širok, kot je pogled, ki se popotniku ponudi, ko pride do njega po eni od obeh dolin. P.S. Osebe, imenovane v tem pisanju, niso izbrane po kakem sistematičnem ključu, ampak bolj po osebnem spominu. Naslovnica prvega zvezka Loških razgledov (1954), najbogatejšega vira za loško zgodovin0. TRGOVINA KRANJ d.o.o. V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (srenske, sfropne, Wne) ZAKLJUČNE LETVE J_SWBN0 POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX IZREDNO UGODNE CENE DODATNA PONUDBA V KERAMIKI - KERAMIX in GRANITOGREZ jtelovni čas od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 Mali oglasi __S 223-444__ APARTMA ■ PRIKOLICE KUSTIČI na Pagu - oddam sobe in "Partmaje, lastna plaža. rt 00385-53- 664-Ol1 16347 ^APARATI STROJI VILICE za okrogle bale, teleskop za v°ino dviganje, vilice za palete, transportni trak, sortirnik krompirja, avtomats-a tehtnica in stroj za pranje repe proiz-aiarno in prodajamo. KOZINA.d.o.o., v^£38, 0609/652-285 15930 _Prodam 80 I BOJLER za 12000 SIT. ^80-086_ 15956 OBRAČALNIK PAJEK SPIDER 230 nerfem za SPIDER 350. rt 460-084 , Prodam MIKSER za mletje sadja, izde-n 12 nerjavečega jekla, rt 242-397 I Prodam TRAKTOR TOMO VINKOVIČ il^obrazdni PLUG. rt 622-033 16306 u Udarim PRALNI STROJ in prodam 9odno zamrzovalno skrinjo ter ^°gume. -a1 331-588 16344 STROJNI TLAKI -ESTRIHI tel.0609 625 474 061 81Z 608 Nudim kvalitetne INSTRUKCIJE iz angleščine in matematike za sprejemne in popravne izpite. rt 324-392 16305 - Prodam KNJIGE za vse letnike gimnazije, po polovični ceni. rt 311-817 16311 KOLESA Prodam dobro ohranjeno GORSKO KOLO, primerno za starost do 11. leta. rt 801-748 16340 ATM ELEKTRON IK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUF 5 5 Tt:l./fAX:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM, KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA -Poljšica pri Podnart 6 rt 731-615 14777 Kupim SENO. Tt 461-1280 LOKALI GR. MATERIAL S|0pA2 suh, .,, smrekov, I. kvaliteta 700 kva. 480 SIT in suh talni POD ali ■ pJE po 1400 SIT. Možna dostava. <^V753-596 15/89 ^sik"6 oc|večni izkop? Potrebujem , utJe! tr 0609/650-032, 692-626 i^dam SMREKOV OPAŽ, ladijski pod 20?a^an 'eS| rnožnost dostave. rt 641- \ i r, ;-■(.:' iavl°darri nova vratna KRILA, dimne tul->s^idake, AL kritino. rt 331-409 SKnATA garažna, DVIŽNA DAUIN-Sa&, upRAVUANJE, MONTAŽA, 1qMANCIJA, UGODNO! rt 041/522-^^1/642-552 16312 ofedn° Prodam rabljeno STREŠNO %\| 0 ■ fo,c, PUNTE IN DESKE. "B •^^44 16328 ^HE HRASTOVE PLOHE in DESKE, n° Prodam. "B 403-357 ixi poceni strojni tuki informacije: 1-846, Mob.;060»/829-514 ^OBRAŽEVANJE 'nštru izpite. ANGLEŠČINO ■H- 221-563 za 15879 ,rotf>hJ!"am matematiko in osnovne elek- za srednje šole in fakultete. rt RADOMLJE - na odlični lokaciji oddamo GOSTINSKI LOKAL, 150 m2, lepo opremljen, vsi priključki, v obratovanju. PIA NEPREMIČNINE tT 212-719, 212- 876 15088 Prodamo v Kranju - 96 m2 (3 prostori) v pritličju in medetaža, primerno za trgovino, pisarno, obrt ipd., cena 11.5 mio SIT. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 15512 Oddamo v bližini Kranja v neizdelani hiši v kleti, 130 m2 in pritličju 100 m2, s posebnim vhodom, primerno za različne dejavnosti (zobozdravstvo, kozmetika, ipd.) K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 15513 MOJSTRANA urejen poslovni prostor 70 m2, primeren za trgovino ali mirno obrt, lastne sanitarije, ugodno oddamo, 50.000 SIT / mes. TEL.: 064 863 977 (www.poisng.si) KRANJ - v bližini avtobusne postaje kupimo POSLOVNI PROSTOR za pisarno, cca. 30 m2, in POSLOVNI PROSTOR za predavalnico, cca. 60-100 m2. DOM NEPREMIČNINE rt 22-33-00, 0609/650-123_iss87 KRANJ - Glavni trg, 40 m2/l, 25 m2 + 15 m2, ogrevanje - termo peči, 1200 SIT/m2, KRANJ - Cankarjeva ul: manjši poslovni prostor 24 m2/l, primerno za pisarno, 25 000 SIT mesečno, KRANJ Stražišče: TRGOVSKI LOKAL . 80 m2, PR + 70 m2 KL, večje parkirišče, 155 000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE rt 22-33-00, 0609/650-123 15590 KRANJ - Planina III; manjši opremljen trgovski lokal, 25 m2, vsi priklj., 9 mio SIT, BRNIK poslovni prostor za mirno obrt, uporabne površine 263 m2 + dvorišče 186 m2, 10 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE "B 22-33-00, 0609/650-123 15591 13 NFr,iAN ou 19 00 1X3 23.00 |j» UELJAH OD 9 00 DO 23 00 ^ORENJSKI TELEVIZIJI VAM "^HKO PRIPRAVIJO VSE I Vide ° NAROCITIE 1 rskla°SPOt videostrari, tv teiop, t arr>o, predstavitveno oddajo, reportažo, glasbeni spot, iiJ^anje praznovanj.... \^°DNE CENE OBJAVE ! '**A^ &L«E TV GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Teslo 2, p p.lfil •400 1 Kranj E-poAta: tole-tv-kr alol.net Internet. htlp //www.tele-tv si Telefon- 064/331-155 Telefux. 0(34/327-313 Kontaktni tel -TV STUDIO 064/331 156 UREDNIŠTVO 064/33 1 159 FAX-POROČILA DFSK 064/331 231 jšo hišo blizu smučišča, dve etaži po 70 m2, delno podkletena parcela 203 m2, cena 16,5 mio SIT. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 15933 BLED CENTER vilo - gostinsko turistični objekt na parceli 947 m2, 11 sob, 408 m2 uporbne površine, urejeno parkirišče,prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 15947 KRANJ Glavni trg 40 m2/l (25m2 + 15 m2), ogrevanje, termo peči, 1200 SIT/m2, KRANJ Cankarjeva ul. manjši poslovni prostor 24 m2/l., primerno za pisarno, 25000 SIT mesečno, KRANJ Stražišče trgovski lokal 80 m2 PR+70 m2 KL, večje parkirišče, 155.000 SIT/mes, ODDAMO. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123 15950 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ center prodamo trgovski lokal z izložbo, cca 68 m2/PR ostale informacije na agenciji, KRANJ Planina III manjši opremljen trgovski lokal 25 m2, vsi priklj., 9 mio SIT, BRNIK gospodarsko poslopje primerno za mirno obrt, uporabne površine 263 m2 + dvorišče 186 m2, 10 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123 15951 KRANJ Center prodamo poslovni prostor pisarne, 78 m2, cena 12 mio. FRAST NEPREMIČNINSKA HIŠA 415-490, 041/734-198 16244 ŠKOFJA LOKA center (nad AP) oddamo v najem poslovni prostor 40 m2. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, fax 656-030 16324 MOTORNA KOLESA Ugodno APN 6/ 96, APN 6/87 in gorsko kolo Schimano ter maraton in Senior na 10 prestav. Toni, 891-232 16268 OTR. OPREMA Prodam otroški KOLESI (do 5 leta) stolček za hranjenje in traktor na pedala. "B 401-482 16291 OSTALO POSREDOVANJE pri prodaji, nakupu umetniških del, izdelkov, del po naročilu. CONTACT, 041/670-423, od 19. do 21. ure 16003 Zbiram, menjam in odkupujem prazne telefonske kartice. rt 041/506-231 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZABIHICA, SP. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 PRIDELKI Prodam SENO. "B 697-092 16253 Prodam domače rdeče in belo VINO laški rizling Jeruzalem. rt 245-165 16264 Prodam 10 SILAZNIH BAL letošnje, poceni. "B 423-228 16279 Prodam KRMNI KROMPIR. » 311- 766 16304 Prodam enoletno TRAVO za seme. Gasilska c. 19, Šenčur, rt 411-007 GARAŽE KRANJ-ZLATO POLJE: Prodamo več pokritih garaž v garažni hiši z kodiranim vstopom. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 POSESTI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino. rt 064/368-000, 041/640-949 6226 KRANJ - okolica; na sončni lokaciji prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, 1700 m2, lahko po delih. PIA NEPREMIČNINE "B 212-719, 212-876 14864 BESNICA - ugodno prodamo enos-tanovanjsko HIŠO, 3. GF s pripadajočim zemljiščem. PIA NEPREMIČNINE rt 212-719, 212-876 14865 - Prodamo v bližini Tržiča 12 let staro visokopritlično podkleteno hišo naparceli 727 m2, cena 33.6 mio SIT. K3 KERN d.o.o., rt 221-353, 222-566 MJGflNTflR Ci"BiHtov-PrapiOtn.k 10, NAKLC ■LJ T«l /rax 064/471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH -SISTEMOV TER ^jf^ AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV ^MONROE^ TOK - Telefon Odvisnosti Kranj (064)326-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 Prodamo v Kranju - 25 let staro atrijsko HIŠO na parceli 500 m2, sončna lega, cena 47.3 mio SIT. K3 KERN d.o.o., rt 221-353, 222-566 in fax 221-785 Prodamo v bližini Kranja podkleteno visokopritlično HIŠO z izdelano mansar-do na parceli 570 m2, možna menjava za več stanovanj, cena 39 mio SIT. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 15517 Prodamo: zazidljivo parcelo 475 m2 v Seničnem z lokacijsko dokumentacijo za 4,5 mio sit, BISTRICA PRI PODBREZ-JAH stavbno zemljišče 1.575 m2, po 44.000,00 SIT/m2, CERKLJANSKA DOBRAVA 2.500 m2, možno deliti na več parcel; v okolici TRŽIČA zazidljivo parcelo 2.400 m2. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 15527 ' Prodamo: v Podljubelu počitniško hišico z gradbenim doviljenjem, zgrajeno do lll.gr.faze, tri etaže po 60 m2 na parceli 535 m2, cena 11,0 mio SIT. K3 KERN d.o.o., O 221-353, 222-566 in fax 221-785 15528 RODINE - prodamo manjšo hišo, 99 m2 upor. površine, parcela 184 m2, stara 10 let, CK, mirna, sončna lokacija. Cena 13.427.000 SIT, RATEČE - Planica; prodamo stanov. HIŠO - NOVOGRADNJA, 102 upor. površine, parcela 400 m2, CK, garaža, lep pogled na Ponce. Cena 28.000.000 SIT, JESENICE - okolica; prodamo enostan. HIŠO, 140 m2 upor. površine, CK, 600 m2 parcele, lepa, mirna lokacija. Cena 16.100.000 SIT, PREDDVOR okolica prodamo novo dvostanovanjsko hišo, 300 m2, upor.površine, 700 m2 parcele. ASGARD ■B 863-312, GSM 041/673-048 15565 JESENICE KOROŠKA BELA vrstno hišo, 120 m2 uporabne površine, parcele 282 m2, prodamo, za 17.500.000 SIT. TEL: 064 863 977 ( www.poisng.si ) JESENICE na Javorniku prodamo manjšo hišo potrebno obnove, na parceli 400 m2, za 6.900.000 SIT. TEL.: 064 863 977 ( www.poisng.si ) ČEŠNJICA PRI KROPI zidan bivalni vikend, na parceli 450 m2, v idiličnem okolju, prodamo, za 13.000.000 SIT TEL.: 064 863 977 ( www.poisng.si ) BOHINJ STARA FUŽINA ravna sončna zazidljiva parcela 650 m2, prodamo, za 8.200.000 SIT. TEL.: 064 863 977 ( www.poisng.si ) LESCE OKOLICA ravno parcelo -nadomestna gradnja 542 m2, prodamo, za 5.000.000 SIT. TEL.: 064 863 977 ( www.poisng.si) JESENICE, KRANJSKA GORA, BLED, KUPIMO MANJŠO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO! TEL.: 064 863 977 GORENJA VAS prodamo enodružinsko hišo, v idiličnem okolju, na parceli 772 m2, za 19.000.000 SIT.POSING 064 222 076 ( www.posing.si ) Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinj.in kum A clovši'in.1 104,? 91.2 10*. 9 91.2 ŽEJE PRI VODICAH prodamo hišo dvojček, v IV. gradbeni fazi, 160 m2 stanovanjske površine + 80 m2 kletnih prostorov, parcela 533 m2, za 18.000.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.posing.si) ENODRUŽINSKO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO KUPIMO V ŠKOFJI LOKI ALI KRANJU. TEL.: 064 368 741 PLAVŠKI ROVT: Prodamo zelo lepo enodružinsko hišo na čudoviti gorski lokaciji, 140 m2 bivalne površine, 500 m2 pripadajoče parcele, vsi priključki, velika sončna terasa. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-OKOLICA: Prodamo zelo lepo visoko pritlično hišo, lahko je trodružinska/ ima tri ločena stanovanja , v pritličnih prostorih možnosti za kakšno poslovno dejavnost, 250 m2, 900 m2 parcele, sončna in mirna lokacija, vsi priključki itd Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/ 366 670, 041/755-296 BLED - K0RITNO: Prodamo zelo lepo,novejšo, popolnoma opremljeno, luksuzno hišo. Na čudoviti lokaciji,z lepim razgledom. Cena : ugodna ITD + NEPREMIČNINE TEL: 064/366-670, 041/755-296 LESCE: Prodamo enostanovansko hišo, popolnoma obnovljena, delno v dvojčku,mirna in sončna lokacija.Možnost poslovne dejavnosti - Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,7^Radio GEOSS»9^ Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 vsa dovoljenja.Cena : zelo ugodno ITD + NEPREMIČNINE TEL: 064/366-670, 041/755-296 ŠKOFJA LOKA: Prodamo enonadstrop-no hišo,lepo vzdrževano,na zelo sončni lokaciji,z zelo veliko zemlje večinoma v pobočju , dovoljena še pozidava Cena : ugodno ITD +NEPREMIČNINE TEL: 064/366-670, 041/755-296 VOGEL - na smučišču: Prodamo apartma za 6 oseb oziroma 1/2 vikenda, voda in elektrika v hiši, čudovita lokacija, možnost trženja tudi turistične dejavnosti. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 POKLJUKA BRUNARICA na 300 m2 parcele, lepa lokacija, ugodno prodamo! BELCA - prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 2014 m2 ali 2 x 1000 m2, lahko je tudi nadomestna gradnja, sončna lokacija. Cena 6000 SIT/m2. ASGARD "B 863-312, GSM 041/673-048 15567 061/728-535 Največja izbira nemških kamp prikolic KNAUS, H08BY, TEC, predprostori vseh velikosti, kemični WC in ostaia kamp oprema. Caravan Center Triglav, d.o.o., IOC Trzin, tel. 061/1622-584 HIŠE PRODAMO: GOLNIK ugodno prodamo enonadstropno HIŠO na ravni, sončni parceli 891 m2 uporabne površine, cca. 300 m2, 25 mio SIT, KOKRICA pri Kranju: enodružinsko visokopritlično HIŠO z garažo in vsemi priključki, v mirnem okolju, na parceli 618 m2, 26 mio SIT, KRANJ Primskovo; dvostanovanjsko HIŠO - dvojček, na lastni parceli 500 m2, 300 m2 uporabne površine, 24 let, 25 mio SIT, KRANJ okolica; 5 km, VIKEND BRUNARICA, bivalne površine 80 m2, elektrika, voda, parcela 480 m2 v mirnem zelenem okolju. DOM NEPREMIČNINE "B 22-33-00, 0609/650-123 15585 KRANJ okolica, 12 km, dvostanovanjsko visokopritlično HIŠO, 18 x 27 m, primerno tudi za mirno obrt, 100 m2 v mansardi izgotovljenih + opr., kuhinja, pritličje, delno izgotovljeno, parcela cca. 300 m2, 18.7 mio SIT, KRANJ center; večji poslovno stanovanjski objekt na dobri lokaciji z večjim parkiriščem, cena po dogovoru, KRANJ Naklo; poslovno stanovanjska hiša s pomožnim objektom na frekventni lokaciji, cena 75 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE rt 22-33-00, 0609/650-123 15586 GORENJSKA - kupimo enodružinsko HIŠO, z malo vrta za znanega kupca, KRANJ - kupimo vrstno HIŠO na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE "B 22-33-00, 0609/650-123 tbssa PARCELE PRODAMO: RADOVLJICA -Nova Vas, ravno, sončno, ZAZIDLJIVO PARCELO, 1000 m2, 8000 SIT/m2, BLED - okolica, sončno zazidljivo parcelo ob zelenem pasu, 1005 m2, 9000 SIT/m2, CERKLJE - okolica; zazidljivo parcelo v urbanem naselju, 864 m2, 9500 SIT/m2, GOLNIK - okolica; ravna, sončna parcela z lepim razgledom na robu naselja, 2000 m2, od tega zazidljivo 411 m2 + brunarica, 10 mio SIT, PODBREZJE 2000 m2 od tega zazidljive 580 m2, lok. dovoljenje za hišo, 10 x 13 m,'8.5 mio SIT, PALOVIČE pod Dobrčo, 2000 m2 rahlo v bregu za gradnjo vikenda, 2500 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE rt 22-33-00, 0609-650-123_15589 KRANJ BRNIK za poslovnega partnerja TAKOJ najamemo opremljeno enos-tanovanjsko hišo, priključki. KRANJ, RADOVLJICA, JESENICE takoj najamemo 1 ter 2 88. PIA NEPREMIČNI NE^12-719^12-876_15811 HIŠE KUPIMO GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 15948 PARCELE PRODAMO RADOVLJICA Nova vas ravno, sončno zazidljivo parcelo 1000 m2, 8000 SIT/m2, BLED okolica sončno zazidljivo parcelo ob zelenem pasu, 1005 m2, 9000 SIT/m2, CERKLJE okolica zaz. parcelo v urbanem naselju, 864 m2, 9500 SIT/m2, GOLNIK okolica ravna, sončna parcela z lepim razgledom na robu naselja, 2000 m2 od tega zazidljivo 4 22 m2 + brunarica, 10 mio IST. PODBREZJE 2000 M2 od tega zazidljive 580 m2, lok. dov. 8,5 MIO sit. VODICE okolica kmet. zemljišče cca 10 ha travnikov in njiv ob glavni cesti. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123 15949 HIŠE KUPIMO KRANJ z okolico takoj kupimo vrstno hišo za znanega kupca, KRANJ s širšo okolico kupimo manjšo kmetijo ali nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 15952 GORENJA VAS okolica, prodamo stanovanjsko hišo, stara 20 let, 160 m2 površine, 850 rn2 zemljišča, CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, tel.. fax 656-030 15971 RATEČE, 110 m2, nova HIŠA, lahko DOSLOVCE prodamo novejšo enodružinsko hišo, sončna parcela 900 m2, cena 27 mio. FRAST NEPREMIČNINSKA HIŠA 415-490 041/7 34-198 16238 DRULOVKA prodamo večjo atrijsko hišo-dvojček, lepo okolje, parcela 400 m2. FRAST NEPREMIČNINSKA HIŠA 415-490, 041/734-198 16239 KRANJ izven: prodamo pritličje hiše, parcela 500 m2, sončna lega, 12,5 mio. FRAST NEPREMIČNINSKA HIŠA, 415-490,041/734-198 16240 KRANJ prodamo etažo hiše, 90 m2, pripadajoči vrt, 11 mio. FRAST NEPREMIČNINSKA HIŠA, 415-490, 041/734-198 16241 CERKLJE prodamo pravljični bivalni vikend, parcela 455 m2, lep dostop. FRAST NEPREMIČNINSKA HIŠA415-490,041/734-198 1624? KRANJ Z OKOLICO KUPIMO PARCELE, HIŠE, STANOVANJA. FRAST NEPREMIČNINSKA HIŠA 415-490, 041/734-198 16245 Prodamo JESENICE okolica; HIŠA dvojček, na parceli 288 m2, stara 25 let, cena 20 mio SIT. K3 KERN d.o.o., -B 221-353, 222-566 in fax 221-785 16314 Prodamo KAMNIK - HIŠA 9.5 x 10 m, poleg garaža in skladišče, na parceli 500 m2, cena 28 mio SIT. K3 KERN d.o.o., rt 221-353, 222-566 in fax 221-785 16315 Prodamo v bližini Nakla - atraktivno, moderno grajeno HIŠO 13x9, s prizidkom garaže, stara 9 let, zraven je dotrajana hiša za nadomestno gradnjo, na sončni parceli 2100 m2, cena 54 mio SIT. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 16316 STRAŽIŠČE (25 let), dvostanovanjska hiša, parcela 550 m2, s poslovnimi prost, v pritličju, cena 27 mio SIT(270.000 DEM), prodamo, rt 315-600, PIANOVA NEPREMIČNINE 16321 ŠKOFJA LOKA STARA LOKA, prodamo starejšo stanovanjsko hišo, 160 m2 površine, velikost parcele 250 m2, leta 1988 obnovljena, cena zelo ugodna. PIA NEPREMIČNINE 622-318, fas 656-030 16323 ŠKOFJA LOKA z bližnjo okolico kupimo za naše znane stranke več stanovanjskih hiš. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, fax 656-030 16326 TRŽIČ, prodamo starejšo meščansko hišo 170 m2 površine, potrebna obnove. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, fax 656-030 16327 PRIREDITVE NARODNO ZABAVNI DUO. po želji TRIO, VAM IGRA IN POJE MELODIJE ZA VSAKOGAR in VSE PRILOŽNOSTI. V 312-327 14858 BON-BON s pevko Martino vam igra glasbo za vse priložnosti. "B 041/582-367, 632-170 16261 Narobno zabavni trio igra na porokah, obletnicah, imamo igrice, s harmoniko spremljam poroko. "B 731-0 1 5 16284 RAZNO PRODAM Prodam PASJO UTO in otroški kombiniran VOZIČEK Inglesina. "B 211-585 Vesna, 041/562-230 16270 Prodam KOSILNICO, obračalnik tračni, kiblo, voz, gozd, Islandske konje, LADO NIVO. rt 802-040 16276 BUKOVA DRVA prodam. "B 461-311 Prodam VOZIČEK za kosilnico BCS 127. V 731-009 16338 RAČUNALNIŠTVO Ugodno prodam RAČUNALNIK 486 BO COM. rt 862-979 16256 STAN. OPREMA NOVE KUHINJE UGODNO! rt 431-673 ŠPORT Poceni prodam ČOLN Elan z mot. in PRIKOLICO in baldahin za poljsko prikolico. rt 041/602-395, od 18. do 21. ure 16288 Prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA450, I. 84. rt 731-253 16346 ROLERJI nižje cene staro za novo, ugodni plačilni pogoji. Rubin Kokrica, 245-478 16349 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN, PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -brezplačna dostava in priklop, rt 738-333 ali 041/628-616 Radio Trigjav Radio Triglav Jesenice d.0.0. Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice tel.:064/S61-012, faks:064/861-302 GSM:041/654-064, http://www.radiotriglav.si mcKvcncc mhz JTCIKO RDS 96 GOREAJIKA 89.8 Jesenice. 101.5 Bohinj 101.1 Krenj/ko Gora f A /t 4"! D C1 M Ilflf IM VJv/KCrlJ!\& iN GORENJCE! !4 (JR DOBRE (jLfiSBE!!! ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na rt 211-418 ali 714-519 5 SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, rt 557-874, 555-170, 041/733-709 -ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis Dobava in montaža v najkrajšem času! 153 OUNE GORILNIKE, REGULACIJSKE AVTOMATIKE PRODAJAMO, SERVISIRAMO Z GARANCIJO,IZKORISTEK PEČI IZMERIMO Z REGISTRIRNIM ELEKTRIČNIM INSTRUMENTOM. BETA - S d.o.o., rt 874-059, 041/704-851 14491 TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV ter PRALNIH PLOŠČ. rt 326-819, GSM 041/711-842 15254 TV, video, stolp in ostalo vam kakovostno popravimo v PROTON SERVISU, Bleivveisova 2 (kino Center - zadaj), Kranj rt 222-004 15324 NAKUP in PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKU- MENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj 15581 PREVOZI razni do 2 t, 4 m, SELITVE, ugodno 041/571-295 15768 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Odvoz na deponijo ter zidanje škarp. "S 061/813-642, GSM 041/680-751 16002 VODOVODNO INSTALACIJO KOPALNICE (KOMPLET), POPRAVILA RAZNA (ZAMAKANJE, PIPE, ODTOKI, BOJLERJI....) VAM NAREDIMO STROKOVNO. CENE SOLIDNE! rt 041 /564-946 16247 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ugodno. rt 041/865-112 16272 NOVO! NOVO! AVTOPRALNICA vam nudi kvalitetno pranje in notranje čiščenje in poliranje ( za Sportino v Lescah). rt 719-510 16307 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica JOŽETA ZUPANA iz Bohinjske Češnjice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavcem LIP Bled, sosedom in znancem za njihovo nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem Jereka za doživeto petje, trobentaču za odigrano Tišino in govorniku za poslovilne besede. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Boh. Češnjica, 29. julija 1999 OSMRTNICA Po težki bolezni nas je zapustila VIDA UŠENIČNIK dipl. babica v pokoju Od nje se bomo poslovili v sredo, 4. avgusta, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Škofji Loki. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v vežici mestnega pokopališča. Žalujoči: hči Breda z družino in drugo sorodstvo Škofja Loka, 2. avgusta 1999 ZAHVALA V 83. letu starosti je tiho odšel od nas dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak PAVEL KORENČAN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam ob boleči izgubi dragega pokojnika izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Udirju, patronažnima sestrama Ivici Kuri in Marji Škrjanc, pogrebni službi Navček, gospe in gospodu Štamulak, gospodu župniku Matiji Selanu, pevcem, nosačem, praporščakom in govorniku Jožetu Kašparju. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Naklo, 26. julija 1999 ZAHVALA Ob smrti najine ljube mame IVANKE ERŽEN se želiva lepo zahvaliti vsem, ki sojo imeli radi in so z izrednim posluhom za njene potrebe ter z naklonjenostjo in požrtvovalnostjo lepšali in lajšali zlasti njej, pa tudi nama, predvsem zadnje dni njenega življenja. Iskrena hvala tudi vsem tistim, ki so z razumevanjem njenih stisk v brezizhodni zadnji bitki z življenjem storili zanjo več, kot jim je velevala njihova uradna dolžnost in ji neizmerno olajšali trpljenje, nama pa naredili slovo od nje manj boleče. Prijazna hvala vsem, ki sojo spremili na njeni zadnji poti, se od nje poslovili z lepo, njej ljubo pesmijo, njen grob pa okrasili s svečkami in ga zasuli s prelepim cvetjem, ki gaje imela tako zelo rada. Posebna hvala gospodu župniku z Jesenic za izredno lep in poduhovljen obred ob slovesu od nje. PAVLA in IVAN ERŽEN ndomplan I družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. kranj,bleivveisova 14 tel.h.c.:064/268-700, fax:064/211-864 Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh Prevzamemo vsa zidarska dela z vašim ali našim materialom, imamo oder za fasado. Delamo hitro in poceni. rt 325-594 NON STOP 16332 STANOVANJA KRANJ na dobri lokaciji prodamo dva komfortna 3ss, vsi priključki ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 RADOVLJICA - Cankarjeva; prodamo 2.5 ss, 69 m2, vsi priključki, JESENICE - prodamo popolnoma adaptirano 4 ss, 103 m2, Ck etažna, 1. nadstr., ugodno! PIA NEPREMIČNINE rt 212-719, 212- 876 15508 Prodamo: 2 SS, 65 m2 v 6.nadstropju, na Planini 2, cena 10,4 mio SIT. K3 KERN d.o.o., rt 221-353, 222-566 in fax 221-785 15520 Prodamo: KRANJ - 3 SS 103 m2 na Planini I v mansardi, plačilo po obrokih, izselitev v enem letu, cena 13,5 mio SIT. K3 KERN d.o.o., rt 221-353, 222-556 in fax 221-785 15521 PIA nepremičnine podružnica Šk. Loka, Kapucinski trg 13 (nad aviobusno postajo) tel.:064/656-030, 622-318 PE. KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 Prodamo: v bližini Tržiča STANOVANJE v mansardi in POSLOVNI PROSTOR v prizidku hi, cena 22,5 mio SIT, možno tudi ločena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja. K3 KERN d.o.o., rt 221-353, 222-566 in fax 221-785 15522 Prodamo: Tržič - 2 SS 58 m2, v 3. nadstropju, na južni strani, z vsemi priključki in balkonom, cena 8,0 mio SIT. K3 KERN d.o.o., rt 221-353, 222-566 in fax 221-785 15523 JESENICE na Plavžu prodamo komfortno dvosobno stanovanje 60 m2, v nižjem nadstropju, za 6.400.000 SIT. POSING 064 863 150 ( www.posing.si) BLED - POD GRADOM: Oddamo enosobno stanovanje 35m2, v pritličju stanovanske hiše, popolnoma renovirano in opremljeno.Cena ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 BOHINJSKA BISTRICA obnovljeno dvosobno stanovanje v hiši 56 m2, priti., garaža, prodamo za 8.300.000 SIT.POSING 064 863 150 ( www.pos-ing.si)_ JESENICE ZA GIMNAZIJO prodamo svoinpolsobno stanovanje 66 m2, balkon, CK, tel, prodamo za 6.900.000 SIT.POSING 064 863 150 ( www.pos-ing.si)_ VEČJE ALI MANJŠE STANOVANJE NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIM! TEL.: 064 86 39 77 BLED ALPSKI BLOKI KUPIMO ENOIN-POL ALI DVOSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA! TEL.: 064 86 39 77 KRANJ PLANINA I prodamo novejše mansardno enosobno stanovanje 36,70 m2, za 7.000.000 SIT. POSING 064 224 210 ( www.posing.si) KRANJ VREČKOVA prodamo garsonjero 30 m2, ločena kuhinja, vseljiva decembra, za 6.800.000 SIT. POSING 064 222 076 ( www.posing.si ) KRANJ PLANINA prodamo več komfortnih dvosobnih in dvoinpolsobnih stanovanj, . POSING 064 224 210 ( www.posing.si) KRANJ VREČKOVA PRODAMO LEPO KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE 60 m2, ZA 9.900.000 SIT.POSING 064 222 076 ( www.posing.si) KRANJ PLANINA I prodamo komfortno trosobno stanovanje 86 m2, z dvemi balkoni, za 12.000.000 SIT.POSING 064 222 076 ( www.posing.si ) KRANJ GOGALOVA oddamo v celoti opremljeno garsonjero 25,6 m2, ločena kuhinja, za 40.000 SIT / mes. Predplačilo.POSING 064 224 210 ( www.posing.si) KRANJ PLANINA I oddamo trosobno stanovanje 80 m2, delno opremljeno takoj vseljivo, za 65.000 SIT / mes. Polletno predplačilo. POSING 064 222 076 ( www.posing.si) KRANJ ALI ŠKOFJA LOKA KUPIMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE !TEL: 064 368 741 ŠKOFJA LOKA, KRANJ KUPIMO DVO ALI TROSOBNO STANOVANJE !TEL: 064 368 741 ZAPUŽE: Prodamo lepo, popolnoma renovirano, enosobno stanovanje III. nad., 38,21 m2, zelo funkcionalna ras-poreditev, v ceno všteta kuhinja z vgrad-nimi elementi. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/ 366 670, 041/755-296 KRANJ-DVOSOBNA: Planina L: 66,5 m2, IV. nad. - cena zelo ugodna, PLAN- INA III.:74 m2, IV. nad nizek blok, zelo lepo, - cena ugodna, ZLATO POLJE: dvosobno, 41,90 m2, III. nad., popol. renovirano, zelo lepa lokacija, cena -zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE TEL.: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ - PLANINA III: Prodamo zelo lepo in popolnoma renovirano dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,60m2, IV nad., vsi priključki,cena -zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE TEL: 064/366-670, 041/755-296 TRŽIČ-RAVNE: Prodamo zelo lepo ohranjeno in opremljeno dvosobno stanovanje, v novejših blokih, III. nad., 51 m2 , vsi priključki, velik balkon. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 BEGUNJE: Prodamo trosobno stanovanje v novejših blokih, IV: nad. 78 m2, vsi priključki, velik sončen balkon. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 RADOVLJICA - GRADNIKOVA: Oddamo zelo lepo in popolnoma opremljeno dvosobno stanovanje s kabinetom, v II. nad. stanovanjskega bloka, garažno nastrešnico in zelenjavni vrt. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 Prodamo: Tržič (Deteljica) - obnovljeno 2 SS + K 60 m2, v 9.nadstropju, 2 balkona, cena 8,5 mio SIT, 3 SS + K 80 m2, v 4.nadstropju, cena 10,0 mio SIT. K3 KERN d.o.o., rt 221-353, 222-566 in fax 221-785 15524 Prodamo: Radovljica - 2,5 SS 69 m2, v 3.nadstropju/4 nadstropju, balkon, takoj vseljivo, cena 13,2 mio SIT. K3 KERN d.o.o., IT 221- 353, 222-566 in fax 221-785 RADOVLJICA - prodamo 2 ss, v novem stan. naselju, 60 m2 st. p., CK, tel., vrt, možnost odkupa garaže, cena 12.413.000 SIT, JESENICE - prodamo .3 ss v bloku, 3. nadstr., Ck - etažna, 80 m2, balkon, KTV, klet, cena 8.774.000 SIT, KR. GORA - novo naselje; prodamo 2 x apartma (46 in 64 m2), CK, tel., balkon, cena po dogovoru, JESENICE prodamo 2,5 sobno stanovanje v izmeri 70 m2, CK, KTV, tel.priključek, cena po dogovoru, JESENICE prodamo 3 ss v izmeri 66 m2, CK telefon, ugodno.. ASGARD "B 863-312, GSM 041/673-048 KRANJ - Planina II; 1 ss, 33 m2/PR, vsi pirklj., 6.6 mio SIT, KRANJ - Planina II, 1 ss, 40 m2/PR + atrij, vsi priklj., 8 mio SIT, KRANJ - Planina I, 2 ss, 65.12 m2/VI, vsi priklj., lep razgled, 10.5 mio SIT, KRANJ - Planina II, 2 ss/VII, vsi pirklj., balkon, 68 m2, 11 mio SIT, KRANJ Zlato Polje; lepo obnovljeno, 42 m2/lll, plin do bloka, 8.3 mio SIT, KRANJ Zlato Polje, 46 m2/lll, etažna, CK, 9 mio SIT, TRŽIČ -Ravne, 2 ss, mansardno, 51 m2, vsi pirključki, 7.5 mio SIT, KRANJ Zlato Polje, 3 ss, 67 m2/l, vsi priklj., 11 mio SIT, KRANJ - Vodovodni stolp, 3 ss, popolnoma opremljeno, 73.80 m2/lll, CK plin, nova kuhinja, 13 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE rt 22-33-00, 0609/650-123 KRANJ - Planina II; 2 ss + k, nizek blok, 86 m2/lll, vsi priklj., 2 balkona, V-Z, 13.5 mio SIT, TRŽIČ Deteljica - ugodno 3 ss, 80 m2/PR + atrij, vsi priklj., 9.6 mio SIT, ŠKOFJA LOKA - LOG; novejše 3 ss, 100 m2/l, v hiši s posebnim vhodom, 11 mio SIT, LESCE ugodno, 3 ss mansardno v hiši, 62 m2, brez CK, tel., opremljeno, vrta 140 m2, 7.5 mio SIT, KRANJ - Planina I; 2 ss + 2 K, 89.90 m2/PR + atrij, vsi priklj., 16 mio SIT, GOLNIK; 3 ss, 90 m2/PR, 23 let, garaža, vrt, 12.5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE rt 22-33-00, 0609/650-123 15583 STANOVANJA ODDAMO - KRANJ; Vodovodni stolp 3 ss, 74 m2, PR, opremljeno, vsi priključki, balkon, 70 000 SIT/mes., letno predplačilo, ŠKOFJA LOKA Podlubnik; 1 ss, 37 m2/IV, obnovljeno, delno opremljeno, nova kopalnica in kuhinja, 40 000 SIT/mes., predplačilo. DOM NEPREMIČNINE rt 22-33-00, 0609/650-123 15584 Prodam 2 ss, renovirano, na Jesenicah, rt 041/674-672 16615 JESENICE ODDAMO GARSONJERO 25,5 m2, opremljeno, 30.000 SIT mes., Kranj Zlato polje oddamo 2 ss 50 m2, IV. nadstr., CK, plin, 45000 SIT/mes, letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 15815 ODDAMO več najemniških stanovanj v Kranju in Bledu. K 3 KERN 221-353, 222- 566, fax 221-785 15934 KRANJSKA GORA - POSEBNA PONUDBA; na lepi lokaciji prodamo popolnoma adaptirano 1 ss! PIA NEPREMIČNINE rt 212-719, 212-876 STANOVANJA ODDAMO BRNIK 1ss, 33m2/PR, opremljeno, 50.000 mes, tekoči stroški vključeni, za 2 osebi, KRANJ Zlato polje, 2 ss,50 m2/IV., 45000 SIT/mes, letno predplačilo, varščina, JESENICE garsonjero 25m2, opremljeno, 30.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 15946 ŠKOFJA LOKA Frank. nas. prodamo dva dvosobna stanovanja 60 m2, I. nadstr., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, tel.,fax 656-030 15966 ŠKOFJA LOKA center (nad AP) ODDAMO v najem poslovni PROSTOR 40 m2. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, tel., fax 656-030 15957 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK, prodamo trisobno stanovanje 75 m2, XI. nadstr., CK, vsi priključki, cena zelo ugodna. PIA NEPREMIČNINE 622-318, tel.,fax 656-030 KRANJ na dobri lokaciji (Planina III in Planina II) prodamo dve lepi garsonjeri, 28 in 33 m2, vsi priključki, ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 16178 __, ODDAMO BLED lepo opremljeno garsonjero, 25 m2, vsi priključki. ŽIROVNICA oddamo večjo opremljeno garsofr jero, 36 m2, vsi priključki! P|A NEPREMIČNINE, 212-876, 212-719 RADOVLJICA oddamo popolnoma opremljeno 2 ss, 51 m2, vsi priključki, ugodno. PIA NEPREMIČNINE 212-719. 212-876 PLANINA I v 3. nad. prodamo vzdrževano 2 ss, 59 m2, 9,8 rnj FRAST NEPREMIČNINSKA HIŠA 415-490,041/734-198 ___«*! KRANJ center oddamo sobo 5 souporabo kopalnice, 150 DEM/m^ FRAST NEPREMIČNINSKA HIŠA 415- 490,041/734-198 _ BRITOF oddam lepo izdelano mansa* do, 85 m2, 550 DEM/mes. FRAS1 NEPREMIČNINSKA HIŠA 415-490. 041/734-198_ 16236 KRANJ PLANINA I prodamo prazno, izredno lepo razporejeno 4 ss, 95 m£ FRAST NEPREMIČNINSKA HIŠA 41&" 490,041/734-198 J*g8 PLANINA oddamo lepo 1,5 ss, opremj" jeno, 400 DEM/mes. FRAS1 NEPREMIČNINSKA HIŠA 415-490. 041/734-198 162^ Moški išče sobo. Pomagam pri delu & kmetiji, rt 713-966 162^ RADOVLJICA prodamo dvosobn0 stanovanje (Cankarjeva) pritličje 52 m*, balkon, klet, vsi priključki. J* NEPREMIČNINE, 714-424, 041 /738" 454 le^ Oddamo BLED 1 ss, 35 m2, z novo opremo, za 50 000 SIT/mes. K3 KEH^ d.o.o., rt 221-353, 222-566 in fa* 221-785_jfM PLANINA I, 1 ss(45 m2, opremljen0-46000 SIT/mes, predpl in Šorlijeva.J ss (70m2), opremljeo, 7°°,« SIT/mes, predpl. oddamo. PIANOV'* NEPREMIČNINE___ ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NAS. Pr£ damo trisobno stanovanje 79 m2,1. naf str., CK, vsi priključki. PIA NEPRE^' NINE, 622-318, fax 656-030 SKROMNI SOBI ODDAM, rt 801 -024 Rodio Triojo* 96 0OR€fIJJI80\0-\G POP BAZAR največji, naj pestrejši, brezplačni oglasnik z največjo naklado! teletekst POP tv Turistična sezona na vrhuncu, a pod vsemi pričakovanji Bled in Bohinj: sezona bo slaba Na Bledu se bomo po optimističnih napovedih morali sprijazniti kar i 20-odstotkov slabšo zasedenostjo kot lani, ugotavlja Eva Štravs Podlogar z Direkcije za turizem. - Naslednjih štirinajst dni je vrhunec sezone in upamo, da se bo Bohinj vendarle napolnil, ne izgublja optimizma tajnik TD Bohinj Marjan Malej. Bled, Bohinj - Prvi avgustovski vikend se tudi na Gorenjskem začenja vrhunec turistične sezone. Toda gorenjski turistični delavci letos nimajo razloga za navdušenje, saj je zasedenost tako na Bledu kot v Bohinju slabša kot lani, turistične zmogljivosti pa so povečini zapolnjene le okrog 60-odstotno. Letošnja sezona bo res slaba, že lahko na kratko ocenijo na Bledu, podobno pa je tudi v Bohinju. V Bohinju so sicer preko vikenr da našteli kar precej dnevnih gostov, čeprav se je jezero v zadnjih deževnih dneh močno ohladilo in ima le 19 stopinj. Če je bil lani v tem času Bohinj skoraj poln (zasedenost je bila 90-odstotna), je po besedah tajnika Turističnega društva Bohinj Marjana Maleja letos precej slabše. Hoteli in hotelski apartmaji so zasedeni 66-odstotno, zasebne sobe pa 65-odstotno. V kampih je stanje še slabše, Danica je zasedena le 60-odstotno, Zlatorog pa samo 50-odstot-no. Zaradi zapore v turškem predoru se je najbolj zmanjšalo število gostov iz Nemčije in Nizozemske, z začetkom "fer-ragosta" so začeli prihajati Italijani, ki so značilni "avgustovski" gostje, vendar jih v Bohinju že nekaj let ni prav veliko. "Naslednjih štirinajst dni je vrhunec sezone in upamo, da se bo Bohinj vendarle napolnil," ne izgublja optimizma Marjan Malej. Na Bledu se bomo po optimističnih napovedih morali sprijazniti kar z 20-odstotkov slabšo zasedenostjo kot lani, pravi Eva Štravs Podlogar z Direkcije za turizem. Pozitivna pričakovanja so temeljila na zelo dobrih podatkih o rezervacijah za organizirane počitnice do konca marca, ki jih je bilo bistveno več kot leto prej. Toda z izbruhom vojne na Kosovu se je vse ustavilo in samo julija so v blejskih hotelih, penzionih in kampih našteli 46.714 nočitev, kar je za 20 odstotkov manj kot julija lani, ko so našteli 58.252 nočitev. Tujih gostov je bilo za 24 odstotkov manj kot lani, razveseljivo pa je povečanje števila domačih gostov. Julija so namreč ustvarili kar za 43 odstotkov več nočitev kot isti mesec lani. Vendar pa domači gostje k turističnemu prometu Bleda prispevajo le dese odstotkov. Med tujimi gosti p& vladujejo tisti, ki so svoje počij" niče pri velikih organizatorji" potovanj rezervirali že marca, i" pa stalni gostje, ki razmere i Sloveniji dobro poznajo. Zaprtij turškega predora pa se najbolj odraža v kampu Zaka, saj soju'1; ja zabeležili kar 29-odstotfl' upad, prevladujejo Nizozemk medtem ko se gostje iz zahodih Evrope, ki bi se na Bledu ustavi" za dan ali dva, zdaj odločajo za pot preko Gradca. V Direkciji zn turizem menijo, da bo treba v# pozornosti in sredstev namen'11 turistični promociji Slovenije P° evropskih državah, septembra pričakujejo obisk 90 agentov lZ Velike Britanije, natisnili bod° 40 tisoč letakov s tedenskim Pr0" gramom za Avsenikovo oble*1)1' co za nemški trg, pričakuje!0 obisk partnerjev iz Litve, karn°f bodo namenili tudi serij0 oglasov. • U. P., foto: Tomaž ŠtuI* J* mag©** kovinOtehna ^ Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Nadaljevalo se bo spremenljivo vreme. Več oblačnosti bo popoldne, v gorskem svetu se bodo še pojavljale posamezne plohe. Nekoliko topleje bo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK^ VREME T min / T max 14/24 13/25 14/26_^