Razne stvari. (Ceaarjev dar.) Svitli cesar ao darovali za pogorelce v vasčb. Viaica, Predklanci ia Golek 1000 gld. (Imeao vanj e.) Deželae sodaije svetovalec g. dr. Joa. Gale v Celji imeaovan je državnim pravdBikom v Ljubljaai. G. dr. Jurij Pučko je imeaovaa za c. kr. aotarja v Žužemberku aa Kraajskem. (N a z a a a j e.) Bralao druatvo pri av. Jurji ob Ščavaici obhaja dae 15. aprila t. 1. avoj občai zbor v gostilai g. Vaupotiča. Začetek bode ob 4. uri popoludae ter vabi aa zbor ude ia tudi druge rodoljube uljudao odbor. (Občfli zbor.) Drugo aedeljo po Veliki aoči, t. j. dae 15. aprila ob 4. popoldae obbaja podružflica av. Cirila ia Metoda v GorBJemgradu svoj letoanji obuai zbor v prostorih tukajšaje oitalaice ia k Bjemu vabi vse p. a ude uljudao Načelaištvo. (V a b i 1 o.) Matica slo veaska iaia avoj redai veliki zbor, v aredo 18. aprila 1888 ob 4. uri popoludae v mpatai dvoraai v Ljubljaai. Vrata razpravam: l. Predaedaikov ogovor. 2. Račua o draštveBem aovčaem gospodaratvu v dobi od 1. jaa. do 31. dec. 1887, 1. 3. Volitev treh ra Saaakih preaojevalcev. (§ 9. a. dr. pravil.) 4. Proračua za 1. 1889. 5. Letao poroeilo o odborovem delovaaji v dobi od 1. aprila 1887. do 1. aprila 1888. 1. 6. Dopolnilna volitev druatvenih odboraikov. 7. Samostojai predlog odborov. 8. Poaamezai predlogi in aaaveti. Odbor. (Razpia.) Za c. kr. koajištvo v Gradci se razpiauje dobava seaa; oaa zaaša aa meaec 1100 Bovib ceatov. Poaudbe vzprejemlje vojaško založaištvo v Gradci do dae 16. aprila. (Moat.) Prek Drave aaredi se pri Ormoži most, da veže Štajarsko ia Hrva.ško. Tak aiost bi bil velika dobrota za oBe kraje. (Nepre vidaoat.) Na veliki petek je M. Erker, viacarica v Morji, Framake župaije, zaprla avoje tri otroke, katerib leta še ae štejo vkup celih 9 ter je šla po avojih opravilih. Ko se za Bekaj eaaa vrae, aajde bišo vso v dimu, otroke pa zaduaoae. (Smrtaa kosa) Dae 2. aprila je umrl g. Rafajel Mikua, c. kr. davkaraki koatrolor v Soštaaji. Bil je raajki veatea uradaik ia zaaealjiv aarodBjak. (Učaiaa) Odkar je dr. pl. Gautaca miaister za uk ia bogočastje, imamo na sredajih šolah že marsikatero aovotarijo, katera se aam ae kaže, da je koristaa. V njih vrsto šteje ae tudi vzvišaaje učaiae aa latiaakib aolali. Stariši, ki žive v meatih, kjer ao take šole, ae čutijo toliko, kolikor taki, ki žive zuaaj, tega davka, veadar pa še po ,,D. W." hodi vse preveč kmečkih ali bolje sloveaakih aiaov v šole. Taki ao naši liberalai Nemci. (Slovstvo.) »Narodae biblioteke", ki jo izdaje g. J. Krajec, kajigar v Novem mestu, izšel je 24., 25. ia 26. saopič. V 24. saopiči objavlja se ,,apiaje", katero je priredil g. Peter Miklavec, poaeataik v Ribaici aa Poborji. (Stritarjevih zbraaih spisov) prišlo je že 40 zvezkov aa avitlo. Zvezku je ceaa 25 kr. (PolajšaBJe za davkoplačilc e.) Trgoviaaki miniater namerava aačia. po katerem se sedaj davek plača, spremeaiti tako, da lebko vsak davkoplačilec davek pošiija davkarskemu uradu po poštai nakaznici. (Novačeaje.) Za Celjsko mesto bilo je Bovačeaje dae 3. t. m. Izmed 48 aovakov bili ao le 4 aposobni za vojaško službo. (PosojilBica v Mariboru) je iaiela meseca marca t. 1. dohodkov 30.019 fl. 92 kr., stroškov 25.349 fl. 67 kr., toraj akupaj prometa 55.369 fl. 59 kr. (Velika voda) Dae 28. marcija se je razbil aplav deeek ua Dravi pri av. Ožbaltu. Splavci so se rešili, deske pa so splavale aaprpj po deroM Dravi. (Tatviaa.) Tatu, ki je kradel v župaijaki hiši pri av. Petru pri Mariboru, je^ime Jaa. Tuš. Doma je v Andreacih, župaije sv. Aatoaa v alov. gor. Blizu polovico ukradeaega deaarja ao aašli v Bjegovi hiai pod strebo. (Trtna uš.) Leta 1880 je bila trtaa ua pri nas aa Štajarskem 3 ha. viaogradov okužila, leta 1881 že 34 ha , leta 1882 pa 84 ha., leta 1884 celo 408 ia leta 1886 že 1168 ha. Štajar8ka dežela ima 3-1.056 lia. viaogradov ia jih je torej že 3-4°/o bolaili. (Koliko šol je v Evropi?) Fraacoska dežela ima 71.000 šol s 5 milj. učeacev, Nemčija ima 60.000 šol s 5 milj. učeBcev, Avstrija 29.000 šol s 3 milj. učencev, Špaaija 29.000 šol s 2 milj. uc., Aagleška 58.900 šol s 3 milj. uč., Italija 47.000 šol z 2 milj. uč. in Ruaija 32.000 šol z 1 milj. učeacev. (Velika lakota) aastala je aa Tirolakem v okraju Klausen, to pa po večletaib alabib žetvab ia vremeaskib apzgodab.. (Koajski tat.) Nepozaaa človek je v aoči aa veliki četrtek ukradel v Slov. Bistrici mlado kobilo iz zaprtega hleva ter jo jepobrisal z njo proti Mariboru, v Maribor pa ai prišel ter so ga tu zaatoaj iskali.