X. letnik.
Uhaja vsaki četrtek ob 11. 1111 dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefiankovaiia pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 1 krone, za pol leta 2 kroni Za ni a n j premožne za celo leto 3 krone za pol leta K 1 *SC Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv Hilarija štev. 7
V Gorici
decembra
S
\
n
"j in odgovorni urednik: Ivan Balt v Gorici
50. Številka.
 T—> --
Naročnino in naznanila sprejema uprnvništvo v Gorici, Scineniška ulica š. 16 Posamezne številke so prodajajo v toba-kamah v Šolski ulici, Nunski »lici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se račimijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
*——J
Tiska »Narodna liskarna“ (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Delavski shod.
Na shod, ki ga je priredilo ,.slov. kat. del. društvo v Gorici11 se je zbntlo v nedeljo pri gosp. Gorjancu na Kornju ogromno šlevilo slovenskih delavcev iz Gorice in okolice. Govorili so: Dr. Andr. Pavlica, Jos. Ličan, Anton Šinigoj, Janez Lovišček in Franc Blažiča iz Št. Petra.
Na predlog sobratu Franca Blažiča iz St. Petra se je sprejela z enoglasnim odobravanjem sledeča resolucija: Občni zbor pozivlje vse delavstvo goriške dežele k edinosti, ker drugače ne bode ničesar doseglo. Bodi dolžnost vseh udov „slov. kat. del. društva,11 da. si prizadevajo iz vseh moči, da se zatre pogubna soc. demokracija, ki cepi naše delavstvo. Vsakdo naj skuša po svojih razmerah podučiti posamezne delavce, ki so člani soc. demokracije, da se jej odpovedo in vsi složno pristopijo k našemu kat. del. diuštvu. Občni zbor je trdnega prepričanja, da se bode našo delavstvo vedno bolj pogrezalo v uboštvo in suženjstvo, ako se kmalu ne zjedini a«, pravi krščanski podlagi.
Č. g. Ličan je v svojem govoru najprej omenjal izrednih zaslug mnogoletnega našega predsednika dr. Jos. Pavlica, ki nas je zapustil sredi obilega dela. Pozval ; je vse društvenike, naj v znak hvaležnosti in spoštovanja ustanejo ter zakličejo trikrat: Slava!
Na to je govornik pripovedoval, kako se zdaj po vsem svetu živahno razvija krščansko-socijalna stranka. Kazal je na žalostne razmere na Francoskem, ki so nastale le vsled tega, ker se katoliška stranka ni dovolj giba'a. Na koncu je pozval vse društvenike, naj bodo edini in naj se tesno oklepajo krščansko-socijalnega programa!
Na predlog sobrata Antona Šinigoja se je z navdušenjem sprejela sledeča resolucija:	„Blagoslovljenje društvene
LISTEK.
0 zakladu pod Čavnjem.
Čaven stoji na zlHtem stolu, sem slišal že od nekdaj. Meno je to kot otroka posebno zanimalo, kajti zlato — koga ne bi spravilo to iz ravnotežja.
Kedar sem gledal nd daleč to divje sMovje, te z mahom poraščene pečine, ked,i.r sem opazoval grape in gr ben<> tam SOri - pobočju, vselej me je navdalo neko skrivn« cu-tvo: morda se meni posreči
1 i Llt zla,e	kl	l(‘ž6 nakopičene
globoko poj hribom A osnda me je zanesla preje med svet, tam so mi ukrali se to upanje, še to mulo. češ. da sem neumen, da so i<> le I>:t|kpr,.zn > govoričenje. In milo sem gledal od te 'aj na Čaven, ko ga je obsevala mir,n,, zarja, nisem mogel razumeti, a'i je to mogp<5da moj Čaven res ni zlat — marveč se o zakladu pod C,vrijem le Pripoveduje.
Poslušajmo toraj! na Ph?SelLje npkfby mlad pastirček ovce
p™1	..N,*.*, ..o-
Ovce so ,egH ?aneC prPrnaRa ,n zasP'-šle višie in PH Sam<‘- 1,1 "‘‘katere so
neko votlino P° hk.nhvia in F’risl« v j nor.nn'	s0 n,,kaj časa po luknji j
‘ 5,‘	» .e zopet vrnile. Ko '
prebudi, vi^i( Ju croda ni skupaj;
zastave naj se izvrši kar najbolj slovesno. Povabijo naj se katol. društva goriške dežele Priredi naj se v Št. Petru ljudska veselica in če mogoče tisti dan tudi društvena tombola.“
Sprejela se je tudi ta-le resolucija: „Občnl zbor je mnenja, da je za delavske kakor tudi zn vse ubožne družine go-r;ške dežele zdaj nujna potreba, da se v Gorici ustanovi zavod za slovenske sirote. Zato sprejemlje z veseljem na znanje, da ho^e društvo katoliških de-toljubov ustanoviti tak zavod v Gorici. Občni zbor pozivlje vse društvenike, naj začnejo po deželi živahno agitacijo v ta namen, da se misel vresniči. Naj se obvestijo tudi naši državni in deželni poslanci, ki naj izposlujejo deželno in državno podporo, kakor tudi slovenska županstva, ki naj ustanovitev krepko podpirajo. Zavod bo za Slovence v verskem, narodnem in gospodarskem oziru velike važnosti. Odbor delavskega društva naj stopi v zvezo z društvom kat detoljubov in naj ustanovitev pospeši, ker je za delavski stan skrajna potrebi*.
Sobrat Janez Lovišček je omenjal grde konkurence, katero delajo delavci iz Ita'i.je domačim delavcem. Predlagal je v tem oziru sledečo resolucijo: Odbor kat. slov, delavskega društva naj se obrne do državnega poslanca pete kurije dr. Antona Gregorčiča s prošnjo, naj vpliva pri vladi na to, da se bodo pri javnih delih, zlasti pri gradnji bohinjske železnice nastavljali le domači delavci in ne delavci iz tujih držav.
Predsednik dr. And. Pavlica je zaključil shod z besedami: Ako bi se posrečilo slov. kat. delavskem društvu, da se vresniči misel o slovenskem sirotišču v Gorici, smela bi nam po pravici čestitati vsa goriška dežela. Za goriške Slovence bi b;l to velik korak naprej, ffi mi želimo naprej! Zato smo si omislili novo zastavo sv. Jožefa, patrona kršč. delavcev,
šele po dolgem iskanju dobi z^pet vse ovce. A kako se začudi, ko vidi, da imajo nekatere zlato volno, ki se sveti kot solnce. —
Čez nekaj dni pride tod mimo Lah Ko vidi te zlatovolne ovce, vpraša začuden dečka, kaj in kako. Ta mu pove, da so se nekatere zapasle precej visoko, a vendar ne ve, kako so prišle do zlata. Lah p?', samogollnež. hitro začne iskati in res dobi luknjo, katera je peljala g'o-boko pod zemljo. Odprav' se domov. Čez leto dni pride zopet, da bi si naložil zlate rude. Prinesel je sabo vse potrebno ter odšel v luknjo. Dobil je tam bajč cele kupe zbita, k.tlero je kar basal v svoje mehove. Ko je imel v^e polno, jo oprlal a glej. lu se domisli, da je pozabil zunaj p'ib ti vrvico, po kateri bi /. 'pet našel izhod, l-kal j a in iskal, a vse /a 11>n|. Vrgel je zlalo od sobe. a izhoda vendar ni m> gel naiti In "ori nad njim mi se takrat zasmejali podzemski duhovi, in kupi zluta so zasuli nesrečnega Laha.
Tako ?> j je večkrat pripovedovala moja babica, katera je to pravljico slišala od svojega očeta. —
V
Cesnikov Jože sc ženi!
—	Ježeš. Ježeš, so javkale babnice po vasi, ko se je zvedelo, da se Jože miali oženiti.
' pod katero hočemo pogumno korakati od napredka do napredka za čast Božjo, za blagor delavskih stanov, za zmago pravice in resnice!
Po shodu so delavci zložili 20 K 43 v, in sicer 2 K 43 v za zastavo, 8 K za prihodnje sirotišče, 5 K za „Šolski Dom“ in 5 K za „Alojzijevišče“.
Tako more slov. kat. delavsko društvo v Gorici zopet zabilježiti imeniten dan, ki je v naših delavcih poživil krščansko navdušenje in porodil mnogo novih sklepov in načrtov za bodočnost.
Boj alkoholizma.
Naša naloga.
Iz vsega dosedaj navedenega je pač razvidno, kako škodljivo je nezmerno uživanje alkoholičnih pijač. Ni pretirano, če trdimo, da je naša družba v resni nevarnosti radi nezmernega uživanja upijanljivih pijač. Rako se potapljajo posamezniki, vidimo povsodi. Dan na dan pti raste njih število, in če se to ne om^ji, mora res propasti ves narod. Ako povdarjamo, da se je pijač, ki imajo več kot 50 odstotkov alkohola, 1. 1897 v Avstriji porabilo 99 litrov na glnvo, in da jo prekaša le še edina Danska, ra-zvidimo, da je sveta naloga pravega domoljuba boriti se proti tej moderni bolezni. V statistiki o porabi alkoholnih pijač je, žal, Avstro-Ogrska na predzadnjem mestu. To je pač jasen dokaz, da mi bolj bolehamo na tej hudi bolezni kakor drugi. Večino prebivalstva tvorimo Slovani in razen tega moramo tudi priznati, da smo vobče strasti pijančevanja bolj vdani, kakor n. pr. Nemci ali Lahi. Vrhu tega smo, vsaj Slovenci, večinoma delavski narod in zato se najdejo pri nas vsi oni nedostatki, ki ovirajo delovanje zoper alkoholizem. Tudi so pri nas tla za to nevarno strast jako ugodna.
Pa tudi ni čuda!
Bil je že čez štirideset let star, suhljat, kakor staro metlišče. Nosil je rujavo brado in kedar je navlekel nase debelo suknjo iz ravno tako rujavega blaga, je bil najbolj podoben kakemu samostanskemu bratu.
Tudi drugače je bil čuden človek.
Ženske se je ogibal, kot hudir križa; in sedaj naenkrat ta novica, da se ženi.
Hej zledie, katero pa mislil uzeti, dejal je oče Matija, kateri je bd še vedno videti mlnjši kot sin.
— Hudim tr, zategnil je Jože, v Rovte pojdem pogledat, doma že ni nobene zame.
In šel je res Uzel ie sč sabo soseda Jerneja, kateri je bil podoben vpognjeni preklji, da bi ta govoril zanj.
Na poti ju je srečal Zatravnikar.
— Kum pa, kam pa?
— Hudlmar, zastran krav greva; rad bi kupil ledno, in poinežkuil je po strani proti Jerneju.
— Ile, he! le dobro kupčujta, he, he!
In šla sta dal|e črez Obrekovco in
po gozdu tja v Rovte. Prvi dan prideta do kmeta Šebenika, kateri je imel tri hčere.
— Hudimar, tu pa bo kaj, začniva. —
— A tako, radi krav bodita, radi krav, pravi kmetica. No pri nas tudi prodamo jedno, pa de po ceni morda.
&/}/’,
Treba se torej resno boriti zoper to kugo. Pri nas Slovencih ni manjkalo svarilnih glasov in resnih opominov. Kolikor je pijančevanje nravno zlo, ga j# vedno cerkev pobijala v verskem pouku na leci, pri pridigi in pri misijonih. To sredstvo je še do dandanes večinoma edini odpor zoper to grešno strast.
Jako izdatno je posegal vmes naš za ljudski blagor vneti škof blagega spomina A M. Slomšek 1. 1841 s svojo knjigo: „Čujte, čujte, kaj žganje dela!“ Razen tega večjega dela je Slomšek porabil vsako priliko, da v pastirskih listih in drugih spisih svari svoje rojake pred pogubno razvado pijančevanja in posebno žganjepitja. Njegov trud gotovo ni bil zastonj, a bil je omejen le na njegove čitatelie I
V	ljubljanski škofiji vstanovili so družbo treznosti, ki šteje sicer mnogo udov, a ustaviti gorja ne more.
Toda povdarjanje samo verske strani v boju proti alkoholizmu ne doseže trajnih uspehov. Nikakor ne zadostuje samo vplivanje na srce, treba vplivati tudi na človeški razum. Stopiti treba pred ljudstvo z znanstvenimi podatki, z dejstvi, katerih nihče ne more ovreči. Večina ljudi še ne ve, ali noče vedeti, da bi bila v alkoholizmu kaka resna nevarnost. Ljudstvo vidi žrtve alkoholizma ob vseh krajih in koncih, in vendar še ne misli na resno nevarnost ali na mogoč pogin. Zato nima strahu pred alkoholizmom in se mu tembolj vdaja. Zato pa je sveta naloga domoljubov, alkoholizem pobijati ne samo v cerkvi z verskega staliSča, ampak tudi od zunaj z znanstvenim dokazovanjem njegove škodljivosti. Ven torej med ljudstvo. V društvih, na shodih, v poučnih zborovanjih kažimo ljudstvu grozne posledice pijančevanja in sosebno žganjepitja.
Toda besede mičejo, a zgledi vlečejo. Nikakor pa ne zadostuje še sam pouk,
— Kaj bo iz tega, pravi Jernej skrivoma in sune Jožeta v rebra, Kaj pa delava, saj tu ne smeva govoriti tako, tu morava o ženskah.
— Hudlmar, kakšno bolj mlado, morda še junico, bi rada.
— A tako, takO. No, no tudi lahko dobista. Lani smo priredili dve prav lepi. obe rudečkaste dlake.
— Primojdunaj, zagode Jernej, pa bodi vendar tiho, saj vse pokaziš; tu ne bo nič.
— Pa še malo potrpita, pa pride gospodar in vama pokaže živali, pravi žena. —
Kmalu na to je vstopil Šebenik in šel potem kazat svojo rogato živino. Pred hlevom so srečali ravno starejšo hčer, ki je nesla nekaj zelenjadi v rokah.
Hudfmar, zategnil je Jože ves prestrašen in že je telebil tako nerodno po tleh, da seje deklica naglas zasmejala.
Ogledala sta si živino in se slednjič tako zamislila, da nista več vedela, kaj prav za prav iščeta. Kmet je hvalil, ona dva sta kimala z glavama; konečno so se zjedinili za ceno^in kupila sta — kravo
Kako se jima je dalje godilo viri ne povedli, le toliko sem še potem poizvedel od starega Zatravnikarja, da se je Jože po končanih pedesetih vendar „zavozlal“.
ljudstvu, treba tudi zgledov. Naš človek je prepričan, da mora ob vsaki priliki piti. Od veselja pije; v žalosti pije; iz jeze pije; skrbi si odganja z pijačo. Ob botrini pije ; na ženitovanju pije ; ob pogrebu pije. Vsaka prilika, slednji vzrok mu služi v povod, da pije. Pokažimo našemu ljudstvu, da je tudi brez vpijanljivih pijač mogoče živeti, tugo in veselje prenašati, razne družinske dogodke obhajati. Svetimo ljudstvu z zgledom zatajevanja in popolne zdržnosti opojnih pijač. Bodimo v besedi in zgledu res pravi oznanjevalci treznosti in zdržnosti našemu ljudstvo, da ga rešimo njegovega najhujšega sovražnika. Ne strašimo se napora in truda, če tudi uspeh ne bode takoj očividen. Marveč delajmo v trdnem prepričanju, da je Bog vstvaril narode ozdravljive.
Dopisi.
Iz Mirna. — Milo in prijazno pri-trkovanje zvonov nam je v četrtek 27. m. m. naznanilo, da je v našo faro prišel novi duhovni pomočnik č. g. Rudež. Zares dolgo časa smo bili brez kaplana, zato pa je veselje faranov in posebno nas delavcev tem večje. Veselo upanje gojimo vsi, da bode novi g. kapelan res desna roka g. župniku, ki ima gorko čuteče srce za uboge in zatirane, da bode, kakor je sam izjavil v prvi pridigi, deloval za dušni in telesni blagor Mirencev.
V	zadnjem času začeli so se vsiljevati socijalni demokratje. Toda nikakor ne smete misliti, da se je naše delavstvo že do cela nasrkalo mokraškega duha. Mirensko delavstvo še nikakor ni dozorelo za Kopača in njegovo družbo. Treba pa se tudi nekoliko zganiti. Tukaj pri nas še životari „Kat. delavsko društvo.u To tteba poživiti, v njem združiti delavce, ustanoviti strokovne odseke za strojarske in čevljarske delavce. Zato vsi, ki imate res srce za delavstvo, začnite delovati, da se naše delavstvo združi na edino pravi, krščanski podlagi.
Da se je naše delavstvo v zadnjem času dalo premotiti socijalnim demokratom, je več vzrokov.
Prvi vzrok je, da naši delavci niso poznali socijaldemokratične stranke in njenega pogubnega programa, ker dozdaj niso mnogo ali nič brali in bili podučeni. In ta priprostost naših delavcev je dobrodošla agitatorju Kopaču.
Drugi vzrok je bila prevelika nestrpnost strojarskih delavcev, ki so mislili, da kar čez noč vse dosežejo. Naglica nikdar ni dobra, in tudi pri našem štrajku ni bila. Kopač, ki se rad pobaha, da je star socijalist s trdo kožo, se ni izkazal nič kaj spreten vodja v štrajku. Kakor izkušen socijalist bi bil moral predvideti nasledke prenaglega štrajka, ko večina delavcev ni bila pripravljena in nima druzega ko dnevni zaslužek. Tako pa so delavci zabred i v dolgove in revščino, ker toliko časa niso zaslužili. Gospodarji in delavci so se približali in pogodili. Tndi gg. Jakil in Lokar začela sta sprejemati delavce a bre.* pogodbe. Pravita pa, da se takoj pogodita z delavci in jim dasta še več, kakor zahtevajo, ako se odtrgajo od Kopača in izstopijo iz demokraške organizacije. Oba naj bodeta prepričana, da se naši delavci kmalu odpovedo Kopaču, ker sedaj so začeli brati in tudi misliti, ter vedno bolj spoznavajo demokraško stranko.
Gojimo pa trdno nado, da bode naše kat. delavsko društvo kmalu priredilo poučne shode, ki zaslepljencem odpro oči. Na delo torej, ker resnobni so dnevi.	Delavec.
Iz RIhemberga. — V nedeljo 7 decembra obhajal je naš občespoštovani in zaslužni gospod nadučitelj Ambrož Poniž svoj imendan. Ker je tudi ravno obhajal tridesetletnico učiteljevanja v naši občini, poklonilo se mu je ta dan naše starešinstvo z gosp. županom na čelu, ter podelilo mu diplomo častnega občanstva, katero mu je starešinstvo soglasno podelilo. Gosp. župan Pavlica, se je v jedrnatem govoru laskavo zahvalil v imenu starešinstva in cele občine za njegov trud ter neumorno delovanje v blagor naše občine v vsakem oziru. Vrli naši pevci zapeli so cesarsko pesem. Slavljenec se je toplo zahvalil za izkazano mu čast, ter daroval 100 kron za ubožne v občini, ter izjavil, da tudi v prihodnje hoče delovati po geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Trikratni živijo prisvetlemu cesarju je zaključil lepo slovesnost.
Opaz ovalec.
Politični pregled.
Državni zbor. — Za zasebne uradnike. Kaj je z zak. načrtom glede pokojninskega zavarovanja zasebnih uradnikov, je vprašal slov. poslanec vitez Berke načelnika socijalno-političnega odseka. Poročevalec Fort mn je odgovoril, da pride zakon na vrsto, kakor hitro pripuste razmere.
Postava proti prodajalcem po hISah ali krošnjarjem. — Kdo ne pozna kupčije od hiše do hiše. Prodaja se razno blago: robci, gumbi, noži, rešeta, suha roba itd. So kraji pri nas na Goriškem, Kranjskem in Južnem Tirolskem, kjer ljudje svoje družine prerodijo samo z dobičkom od te prodaje. Seveda trgovci ne gledajo radi te trgovine po hišah. Zbornica je začela obravnavati o vladnem načrtu glede krošnjarstva, katerega je že davno sklenil obrtni odsek. Postava se vtegne konečno sprejeti v tem smislu, da prebivalci onih krajev, ki ne morejo drugače živeti kakor o tem prodajanju, bodo smeli baviti se tudi v bodoče. Občine pa bodo dobile pravico, da bodo smele prepovedati tako prodajanje. Slovenski poslanci se trudijo, da izposljujejo postavno določbo, ki dovoljuje krošnjarenje prebivalcem kočevskega in novomeškega glavarstva, sodnega okraja Bovec in občine Trnovo na Goriškem. Postavni načrt pravi, da vlada more a ne mora dovoliti tem prebivalcem krošnjarenje.
Nedeljski počitek. — Vlada je predložila načrt, s katerim naj bi ne predrugačil zakon z leta 1896 glede nedeljskega počitka pri obrtu in trgovini. Socijalno političen odsek pa krpa ob tem zakonu, da ostane brezpomemben. Kakor po navadi pustili bodo toliko stranskih vratič, da nedeljski počitek ostane še nadalje le na papirju.
Spravna pogajanja med Nemci in Čehi. — Nemški zastopniki so sestavili svoje zahteve ter jih predložili češkim poslancem. Nemci zahtevajo naj se Češka razdeli v okrožja, ki naj bi se ujemala z jezikovnimi mejami. Okrajna glavaslva bi tvorila okrožja, čisto češka, čisto nemška in mešana. Ta okrožja bi prevzela nekatere posle glavarstev in namestništva. Vsi uradi po vsem Češkem pa morajo sprejemati vloge v obeh deželnih jezikih. Češki notranji jezik naj se dovoli le „zaradi jednostavnejše uprave", in vsi slučaji morajo se taksativno našteti. V vseh drugih slučajih ostane izključno le nemščina v veljavi. — Nemški poslanci tudi zahtevajo, da se uradniški status razdeli v nemški in češki in sicer po narodnem prepričanju. Ni zadosti da je uradnik zmožen jezika, ampak se mora javno priznavati k nemški ali češki narodnosti. Za narodne manjšine v okrajih druge narodnosti, mora pri vsakem sodišču in uradu biti nameščen uradnik, ki je v besedi na pisavi zmožen jezika manjšine. Vsa druga vprašanja, ki naj se pozneje rešijo, nemški poslanci na naš-kvajo.
Češki zastopniki pa so izjavili, da smatrajo predložena načela nemških strank za nesprejemljiva in odklanjajo vsako razpravo. Izdelati hočejo nov načrt, ki naj služi za podlago rešitve vseh spornih vprašanj mej Čehi in Nemci v deželah češke krone. Korber torej še ni dosegel svojega namena in prav malo upanja je, da se doseže sprava.
Nagodbena pogajanja se nadaljujejo. Ogerski ministerski predsednik je bil pri cesarju. Kokor splošno trde, so dogodki v Nemčiji prisilili Ogre, da nadaljujejo in če mogoče do novega leta dovrše dolgotrajna nagodbena pogajanja.
V	nemškem državnem zboru hočejo če tudi z nasilstvom uognati razpravo o novih carinskih tarifah do konca tega meseca, da bi potem odpovedali dosedanje trgovinske pogodbe z drugimi državami.
Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Italijo. — Z Dunaja se poroča, da odpovč Avstro-Ogrska gotovo trgovinsko pogodbo, ki jo ima z Italijo.
Zoper zvišanje vojaštva je bilo preteklo nedeljo na Moravskem več protestnih shodov.
Francoska vlada je ustavila plače nekaterim onih škofov, ki so podpisali znano spomenico za kongregacije.
Novice.
Odlikovanja. — O priliki zgradbe nove justične palače v Gorici je Nj. Vel. oeiar podelil ia lioer: predsedniku tu-
kajšnjega c. k. okrožnega sodišča dvornemu svetniku gospodu vitezu Karlu D e -f a c i s-u komturni križec, gospodoma deaelnosodnemu svetniku Josipu Milov-čiču in višjemu inženirju v ministerstvu za notranje zadeve Josipu Wojtehov-s k e m u pa viteški križec reda Franca Jožefa.
Duhovniške spremembe. — Č. g. Bogomil Nemec, vikar na Pečinah, gre za vikarja v Gabrovico pri Komnu. Na njegovo mesto pride č. g. Janez Spietzer, bivši frančiškan in Supni upravitelj na Peravi pri Beljaku.
Smrtna kosa. — Umrl je v Cam-polongo v Furlaniji deželni poslanec g. Vincencij Michieli.
Umrl je dne 1. decembra v Ga-brjah pri Ajdovščini g. Štefan Koruza v starosti 82 let. Ranjki je bil skrben in vzoren gospodar od začetka do konca svojega življenja — N. v m. p.
Umrla je dne 5. t. m. na Krškem po dolgi in mučni bolezni gospa Marija Premrou rojena Mencinger. Pokojnica je bila soproga c. kr. notarja v Kobaridu, gospoda Premrou-a in hči znanega slovenskega pisatelja dr. Mencingerja. Gosp. notarju in ostali rodbini izrekamo na tem mestu, svoje najiskrenejše sožalje na tej britki izgubi. Pokojnici pa hodi lahka domača zemljica, in večna luč naj ji sveti!
Umrl je v Feldhofu pri Gradcu dne 5. t. m. pomorski višji komisar I. reda, vitez Franc Jožefovega reda itd. g. Ivan Marušič v 61. letu svoje starosti. Truplo pokojnika so prepeljali včeraj na tukajšnji kolodvor južne železnice, od koder se je vršil ob 3. uri popoludne pogreb, katerega seje udeležilo, poleg nekaterih častnikov, mnogo znancev in čestiteljev pokojnikovih iz mesta ter mnogo vaščanov iz Št. Andreža, njegove rojstne vasi. Pokopali so ga na pokopališču v Št. An-drežu, kjer so mu domači pevci ginljivo zapeli nadgrobnico. Pokojnik jo bil brat ranjkega profesorja Monsigr. Andreja Marušiča. N. p. v m.
»Centralna posojilnica41 v Gorici je|imela v letošnjih 11 mesecih 1,936 251:21 K prometa. Stanje hranilnih vlog z zadnjim dnem novembra je znašalo 600.309:29; stanje posojil 563343:38; stanje tekočega računa: 67.818:59 K.
Za Alojzijevlšče: G a Amalija Lavrenčič 10 K, r. Stef. Koruza zapustil 10 K.
Bog plati 1
Za zastavo slovenskega katoliškega delavskega društva so šo darovali: P. n. Jakob Pirih 1 K, Anton Fornazarič 1 K Delavci, zbrani na občnem zboru v nedeljo 2 K 43 v (Za prihodnje sirotišče 8 K, za „Šolski Dom“
5 K in za „Alojzijovišče“ 5 K), č. g. Franc Stepančič 3 K.
Odgovor „Soči“. — „Soča“ ob-dolžuje slovensko duhovščino, da ni storila svoje dolžnosti napram vsemu onemu, kar se je zgodilo proti slovenskim vernikom v Trstu in Ricmanjih, da nima smisla za narodno delo itd. Vsa ta ob-dolženja najodločneje zavračamo. Slovenska duhovščina je vedno vršila svojo narodno dolžnost. Slovensko duhovščino ne bodo učili ljubezni do naroda oni, kojih geslo je: Če naša ne velja, pa naj vse hudič vzame, ki v svojem glasilu poživljajo liberalne Italijane k zvezi proti klerikalcem. Ljudje, katerim je narodnost in tudi naprednost le molzna krava, ne bodo obdolževali slov. duhovščine. Slovenska duhovščina je in bode vsikdar branila pravice svojega naroda.
Odločno zavračamo tudi podtikanje, da je sveta katoliška cerkev slovenske vernike začela obsipati z krivicami. Jeden italijanski župnik, ki dela krivica Slovencem, še ni kat. cerkev, ki je skrbna mati vseh vernikov. Ricmanjskih homatij pa ni kriva nenasitna bisaga, ker dolinska duhovščina že tri leta ni jemala natu-ralij iz Ricmanja. Ista je sama predlagala, da se dohodek iz naturalij ricmanjskih izloči iz dolinske fasije. Samostojni župniji so se Ricmanjci sami odpovedali. Zlobna volja brezvestnih agitatorjev je tu največ zakrivila.
Politični obhod. —	8m0
že poročali, vršil se bode politični obhod bohinjske železnične proge in sicer na črti med Podbrdom in St. Petrom pri Gorici od dne 16. t. m. pa do 22. januarja 1903. Ta obhod pa se bo vršil v tem le redu. V ponedeljek dne 15. t. m. obhodi komisija črto med 35'7 in 40 kilometrom; v torek 16. dec. od km 40 do 43. Ob jed nem se vrši ogled nameravanega kolodvora v Hudijužini. V sredo 17. t. m. j obhodi komiiija črto med km 43 in 46; ‘
’ četrtek 18. t. m. od km 46 do 49 in •gleda prostor za kolodvor na Grahovem. T petek 19. t. m. ogled radi nameravene »ostaje Podmelec in obhod od km 49 do •2; v soboto 20 t. m. obhod med km 52 n 55. V ponedeljek 22. t. m. obhod med m 65 in 57 in ogled prostora za kolodvor jri Sv. Luciji.
V	sredo 7. januarja 1903 obhod od ;m 67 do 61; v četrtek 8. januarja obhod (d km 61 do 64. V petek 9. januarja (bhod od km 64 do 67 in ogled name-avanega kolodvora v Avčah. V soboto
D.	januarja obhod od km 67 do 70; v pnedeljek 12. januarja obhod od km 70 d) 72 in ogled kolodvora v Kanalu. V brek 13. januarja obhod od km 72 do 71. V sredo 14. januarja obhod od km 7i do 79 in ogled nameravanega kolodvora v Plaveh. V četrtek 15. januarja oihod od km 79 do 83. V petek 16. jamarja obhod od km 83 do 80 2. V so-b*to 17. januarja obhod od km 86 2 do 8f. V ponedeljek 19. januarja obhod od ku 88 do 898/o in ogled nameravanega kolodvora v Gorici. V torek dne 20. jantarja obhod zaoslali del črte od lem 8J8/,, do928/,,. Dotični zapisniki se spišejo vsak dan po dokončanem obhodu. Ako bi v jednem dnevu ne končali obhoda kake črte, se prične drugi dan obhod pri tisti točki, kjer je prejšnji dan nehal. Kikor smo že poročali, vodil bo komisijo c. kr. namestni*tveni svčtnik Alojzij Fabiani. Komisija se snide prvikrat 15. decembra v Podbrdu ob 9. uri predpoludne; drugikrat pa 7. januarja 1903 pri Sv. Luciji ob istem času.
Ker je politični obhod jako važen uradni čin in se pozneje marsikaj ne da več popraviti, kar bi se pri tej priliki lahko storilo, opozarjamo nanj vse one, ki ro na katerikoli način pri tem prizadeti. Vsi oni, čez katerih zemljišča, cest", steze, poti, potoke, potočke in vodotoke bode tekla železnica, naj se pri obhodu oglasijo na licu mesta in naj zahtevajo, da se jim to ohrani, oziroma naj se izrečejo, kako hočejo, da se jim nadomestijo poti, prehodi, ceste, mostovi itd., ki se jim vzamejo ali omejijo radi železnice. Kdor se ne oglasi in ne bo trdil in zahteval svojih pravic, jih lahko zgubi. Pri tem pa ne zadostuje, da kdo samo v veter govori, ampak mora biti zraven tudi po obhodu, ko se zapisnik pia« in mora gledati, da pride njegova zahteva v zapisnik, katerega tudi podpiše.
Volitve v zavarovalnico proti nezgodam se zopet bližajo. Koncem decembra volijo svoje zastopnike 3, 4. in 6. kategorija. Da Slovani, ki imajo v obveznih obrtnih podjetjih večino, ne podležejo zopet tako sramotno, kakor pri zadnjih volitvah, osnoval se je v Trstu poseben volilni odbor kakor odsek pol. društva „Edinost“. Temu odboru, ali pa naravnost njega predsedniku gosp. prof. Matku Mandiču, deželnemu poslancu v Trstu, naj se dopošiljajo vsi nasveti, vsa tozadevna vprašanja, kakor tudi glasovnice. Navedeni odbor daje drage volje vsa potrebna pojasnila ter naznani pravočasno kandidate za posamezne skupine.
Vsakdo, ki jo opravičen voliti, naj si šteje v svojo sveto dolžnost, da stori vse možno, da bode zavarovalnica v slovanskih deželah, zavarovalnica za Slovane — tudi po svojem odboru slovanska.
Mestni svet goriški. — V seji mestnega sveta Goriškega, ki se je vršila v torek, je bil vzprejet mestni proračun za 1. 1903. Ta proračun izkazuje potrebščin v znesku 680.226 K. V pokritje teh stroškov se porabijo redni dohodki 240.363 K. Primankljej v znesku 439.863 K, su pokrije z dokladami, ki so sledeče: najemninski davek 41%; na zemljarino 41 o, na obrtni davek 62%; na dohodninski davek 52%; na obrtna podjetja, ki .norajo pokladati javne račune 52%; ua uiitninski davek od vina 180%; na užitninski davek od mesa 84%, od vsakege hi piva, ki se potoči na drobno 3 40 K, od vsakega litra na drobno prodanifc opojnih pijač 20 vinarjev.
Smrtonosen padec. “ ^ MaSinist Pozzetto, ki je bil v službi v hotelu „Pn južnem kolodvoru11, je v četrtek snažil električne svetilke. Pri tej priliki pa se je prelomil neki gnjil kol in Pozze' padel je tako nesrečno na glavo, « J ostal na mestu mrtev.
Prihodnje zasedanje . xtuk$‘ Snjega porotnega sodišča prione 3. februvarja 1903.
Še se najdejo poštenjaki- -
pondeljek je našel u^ee svetdk na kolodvoru južne železnice 380 K Hitrc> je začel poizvedovati, kdo bi jih ml izgubil.
Ko je pii dotičnega našol in je bil ta neki italiianski delavec, ki .se jo vračal s svojo družino z dola domov v Italijo, izročil mu je užigalec denar, ne da bi od njega zahteval ali vsprejel najdenino.
Zadnji četrtek tega moseca bi imel biti živinski semenj v Gorici. Ker bode letos prav ta dan Božič, ohdržaval se bodo semenj v soboto 27. decembra.
Kmetijsko društvo v Gorici. — V društveni zalogi je še na razpolago: 1. Tomaževa žlindra po 0 K 50 vin. kvintal od 10. januarja 1903 naprej. 2. Superfoslat razstopen v vodi po o K 80 vin. od 15. decembra 1902 naprej. 3. Kali-jev sulfat (potaša') po 20 K. 4 Amo-n i jokal n i sulfat po 28 K. 5. Bakreni vi-trijol po 49 K.
Vse pride im dan. — V sredi meseca julija t. 1. je zmanjkala iz vojaškega skladišča, nahajajočega se v vojašnici na Travniku, civilna obleka vojaka Evgenija Schroedten. V istem času je zmanjkalo v istem skladišču tudi več debelih maj. ki se rabijo le v času vojske. Zasledovali in iskali so dolgoprstneža, pa zastonj. To dni pa je zapazil naddesetnik Dvoršak ukradeno civilno obleko na 27-letnem Josipu Rossacherju iz Gradca, ki je zadnji čas delal kot strugar v delavnici mizarskega mojstra Iv. Doljaka v Solkanu in ki je končal svojo vojaško službo s koncem preteklega meseca oktobra. Ros-sacher pa je bil prideljen prav takrat skladišču, ko se je izvršila zgorej omenjena tatvina. Zato se je podal v petek naddesetnik Dvoršak v Solkan in je dal aretirati Rossacherja. Pri preiskavi so našli pri njem ne le ukradeno obleko, marveč tudi ukradene maje. Pripeljali so ga na policijo v Gorico. Tu pa je zapaz:l policijski nadzornik Janežič na Rossacherju jako fino suknjo. Rossacher je priznal, da je tudi to suknjo, ki je bila last stotnika Demetrija Brumarja, ukradel.
Ujeli so v petek v našem mestu zloglasnega tatu Jožefa Brešiča iz postonj-skega okraja. Brešič je bil zaradi tatvine že večkrat obsojen in tudi večkrat izgnan iz Trsta, z Reke, iz Pulja in iz Gorice.
Tatvine. — Nekemu krčmarju na Piacuti so ukradli slanine v vrednosti 3 K. — Stavbenemu mojstru A. R. na Franca Jožefa cesti sta bila ukradena dva komata v vrednostji 60 K. — Gospej
E.	T. stanujoči na telovadnem trgu, zmanjkala je zlata ura. — Lastniku nekega bazarja odnesli so raznega blaga in tudi več denarja. Škoda znaša več sto kron.
Mrzlek. — Goriški magistrat opusti torej nadaljno iskanje Mrzlekove vodo.
V	nedeljo je imel montanistični nadzornik Tschebuil ne*o predavanje o ti zadevi, katerega se je udeležil goriški župan in več mestnih starašin. Tschebuil je nasvetoval, naj bi se kopalo še 200 m naprej. Mestni inženir Bresadola pa se je temu upiral. Njegovo dokazovanje je imelo ta vspeh, da se nadaljno iskanje Mrzlekove vode za sedaj opusti.
Prošnja. — Veselje je videti, kako željno sega naša šolska mladina po zabavnih knjigah vse prej kot bogate šolske knjižnice v »Šolskem Domu“ ter s pravim hrepenenjem pričakuje dan, določen za izposojevanje knjig. Ker pa je množina knjig za tak zavod še vedno jako pičla, zato se mora število res vnetih bralk in bralcev čedalje bolj krčiti, sicer bi bilo čtivo kmalu izerpnjeno. Č. rodoljubi in rodoljubkinje! posnemajte lanske požrtvovalne pomnoževalce šolske knjižnice, darovaje ji knjig. Vsako najmanjšo knjižico hvaležno sprejme
L. Koršič, knjižničarica.
Domač tat. — Sprevodniki vlakov, k'- vozijo med Trstom, Korminom, Divačo, in Nabrežino in ki imajo stalno bivanje v krajih, kupili ho v Trstu večkrat razni, jestvin za svoje družino. Ali zgodilo se jej da go jjm te regj
zmanjkal«. Pred odhodom vlakov postavili so Jih ponavadi v železniški voz, ki je namenjen za glavnega sprevodnika, potem so pa šli vsak na svoje mesto
.	9VOJ°8',užb°- Ker se je tatvina I
večkrat ponavljala, pritožili so se pri policijskem komisarju, ki ima službo na južnem kolodvoru. Ta pa je v četrtek zvečer naložil nekemu redarju, naj od Z*ec. °P«zuje pred odhodom vlaka i ?Jf eJ omenjeni želežniški voz. In res i
Vlakci! reda!\mal° Pred odhodom j strani n* ? {% nekl človek od nasprotne I ™ P0*0*11 na ta voz ter odnesel z |
Jr 1 \iav0ja- Redar 8ko,5i za njim I ter ga aretira. Bil je to neki težak južne 1
“ » priznal da j. 1, d” I
5U5E “ke suari’ki - bil° s-
Že zopet otrok /norel. — Vedno več se dogaja dandanes lakih nesreč. Ni dovolj materam še, da jih kaznujejo ob takih prilikah. V četrtek dne 4. t. m. pustila jo neka mati Ličen iz Oseka 4-let-noga otroka samega doma pri ognju. V tem hipu pa, ker mater ni bila doma unela se je otroku, pri ognju stoječemu obleka. Ko je prišla mati domov, našla je otroka že vsega sežganega in olupljenega, kateri je dobro uro po tem umrl. 0 matere, matere, težek račun bote dajale radi svojih otrok, in zato pazite na nje.
Zborovanje učiteIjskeg« društva v Ajdovščini. — Dne 4. dec jo došlo na shod 50 gospodov učiteljev in učiteljic. Navzoča sta bila tudi dež. poslanca Dr Tuma in župnik Grča. Zborovanje jo trajalo blizo dve uri. Zborovanje se jo vršilo v znarnnju pomirljivosti. Govorniki so pojasnili boj učiteljstva za zboljšanjo gmotnega stanja. Poslanca sta pojasnila vsak svoje stališče ozir. klubov. Ur. Tuma je delil dež. zbor v 4 klube, v radikalni slovenski in italijanski in v klerikalni slovenski in italijanski, Grča je pa le po narodnosti delil dež. zbor. Konečno so bili zborovalci sploh zadovoljni z najnovejšim načrtom zakona.
Otvoritev postaje Šempeter pri Gorici za celotni promet. — Ta dosedaj le za osebni in prtljagni promet napravljena postaja Šempeter pri Gorici z dnem 1. oktobra t. 1. otvorjene kraievne železnice Gorica-Ajdovščina seje z dnem 5. grudna 1902 izročila vsemu prometu.
Junico povozil vlak. — V sredo zvečer je povozil vlak vipavske železnice blizu prvaškega kolodvora junico, katero je gnal nekdo iz Rihenberga. Ko je zagledala namreč junica vlak, se je tako močno splašila, da se je iztrgala kmetu, ki jo je gonil na vrvi, iz rok. Pri t*»j priliki pa je tako nesrečno odskočila, da je prišla naravnost pod vlak.
Burja, in sicer nenavadno huda je v četrtek in petek razsajala po vsem j Primorškem, posebno po Vipavskem, i Krasu in Trstu. V Trstu je provzročila več nesreč in škode. Babico Regino Polanc je burja vrgla ob tla, da je udarila z glavo ob vogal hiše in zgubila zavest, 25-letno Karlo Gerželj je vrgla ob zid. da je dobila nevarno rano na čelu. Čevljarja Karola Torcelo je vrgla, da je ostal nezavesten. Ivanu Tončiču je burja vrgla na noge težko desko in ga zelo poškodovala. Vse so prepeljali v bolnico. Poleg teh nesreč je burja napravila veliko škode. Zažgala je vagon premoga, prevrnila vagone, težke vozove itd. Ves promet je moral, počivati.
Železnica Videm-Kobarld. — V
; laški poslanski zbornici predlagal je poslanec Breda, naj laška vlada zgradi železnico iz Vidma proti Kobaridu v soški dolini.
Najdeno. — Jožef Lisjak iz Saksida je našel 9 t. m. pri Št. Petru denarnico v kateri je bilo nekaj denarja in pa važna listina. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi pri g. župniku v Prvačini.
Občinski preudarki. — C. kr. namestništvo v Trstu je te dni razposlalo županstvom okrožnico, v kateri se določa,
; do kedaj morajo občino predložiti finanč-; nemu ravnateljstvu prošnje, v katerih prosijo, da bi pobiralo c. kr. davkarije njih občinske doklade. V smislu § 75 občinskega reda se morajo občinski preudarki v občinskih zastopih skleniti in odobriti vsaj jeden mesec pred potekom leta. Finančnemu ravnateljstvu pa se morajo predložiti prošnje za pobiranje občinskih doklad po davkarijah pred začetkom novega leta. V slučajih, ko so doklade tako visoke, da mora deželni odbor v njih pobiranje privoliti, morajo dotične občine deželnemu odboru predložiti dotične prošnje vsaj do 1. decembra vsakega | leta, ker bi v nasprotnem slučaju na j take prošnje ne jemali več ozira.
Kako se podi pri konkurzih li- ! beralnih posojilnic. — Leta 1898. je i prišla v konkurz melniška hranilnica na Češkem. Bila je liberalna, in naši liberalci nič ne vedo o njej. Še zdaj se < vleče koukurz in pred nekaj dnevi je bil j zopet občni zbor. Tu je advokat dr. Tieftrunk zahteval za svoje „delo“ in za vloge odškodnine 432.224 6 K. Strahovito so se kregali zaradi tega, in sprejeli komisarjev predlog. Konkurzni upravitelj Jožef Legner je zahteval za svoje delo 88.903 K 97 h, to jn po HO kron na dun in poleg tega še mnogo tisoč vlog. Zopet strašanski ropot, zbili so mu zahtevo doli, da mu plačajo njegov trud p o
40 kron na dan. Legner je moral z občnega zbora, da ga niso pretepli. Tri ur« je vladal velikanski krik. Mnogo ljudi prifle ob svoje težko prihranjene novce.
Kako se gospodari z bivšim cerkvenim imetjem. — Samostan sv. Jurija v Pragi je država vzela cerkvi in ga izročila upravi verskega zaklada. Zanimivo je, kako zdaj ž njim gospodarijo državni uradniki. Samostan so dali v najem vojnemu erarju, kateri je v njem nastanil vojako in plača na leto 2000 kron najemnine. Vojaki pa v njem tako gospodarijo, da stane vzdržavanje poslopja z vsemi popravami 6000 kron. Tako je dal verski zaklad samostan vojaški upravi zastonj za vojašnico in mu plačuje še 4000 kron na leto po vrhu. Potem se pač ni čuditi, če pravi država, da je verski zaklad pasiven. Rekli so včasih, da ima cerkev „mrtvo roko1* in ne zna gospodariti. Tu pa se vidi, kako gospodari „živa roka11.
Trgovinska zbornica v Trstu je naročila svojemu predsedniku, naj gre k namestniku Gočssu in naj izposlaje, da ne bo policija odstranjevala iz Trsta brezposelnih delavcev. „11 Sole“ pa piše: Ne zadošča samo pošiljati brezposelnih delavcev čez mejo, ker nimajo štirih kron, temveč vlada naj doseže, da ne bodo več sprejemali tujcev na raznih podjetjih v Trstu in sicer na onih, katera so ustanovljena in vzdrževana z občinskim denarjem. Vlada naj izposluje, da bodo pri zgradbah avstrijskih vojnih ladij nastavljeni samo avstrijski državljani, da ne bodo romale obresti avstrijskega kapitala po raznih laških „regionih“ in bogatile laške dežele.
Trst in — Italija. — Tržaški župan Sandrinelli poslal je beneškemu županu v Italijo sledečo brzojavko: „V dnevu, ko dbje Trst ime Karla Goldoni-ja jednemu svojih gledišč in ime Giacinta Gallina jedni ulici, spominja se Benetk, slavne matere prvaka italijanske umetnosti in njenega najslavnejšega predstaviteljau.
— V Trstu se res nič ne zgodi, fs čemur bi ne bili zadovoljni v Italiji. In v tem jih podpira slavna c. kr. avstrijska vladal
Okrožno sodiSče na Voloskem.
— Občinsko starešinstvo je te dni sklenilo, zaprositi pravosodno ministerstvo, da se osnuje na Voloskem okrožno sodišče. Delokrog tega okrožnega sodišča bi se raztezal čez celo Liburnijo in pa čez kvarnerske otoke.
Odlikovan obrtnik. — Letos je bila v Londonu velika strokovna razstava in sicer iz pekovske stroke. Te razstave se je udeležil tudi v naših krajih znani gosp. Milan Dragane c, pekovski mojster v Zagrebu, ter razstavil svoje dobro znano zdravstveno pecivo „Danicau. Poverjeništvo londonske razstave za razdelitev odlikovanj je podelilo gosp. Dra-gancu najvišje odlikovanje, namreč krasno diplomo in zlato svetinjo za zasluge.
Afera Wolf-dr. Schalk. — V soboto zvečer se je pred porotnim sodiščem v Mostu doigrala umazana vsenemška igra Wolf dr. Schalk. Dr. Schalk je bil obsojen na 800 K globe ter moral plačati dve tretjini pravdnih stroškov. Jedno tretjino pa mora plačati Wolf. Ta pravda je prikazalo to vsenemško svojad v najgrši in najodurnejši luči. Značilno je pa za naše avstrijske razmere, da so mogli ljudje a la WoIf in dr. Schalk imeti toliko vpliva na naše parlamentarne razmere, ter, da so se vse druge nemške stranke toliko časa uklanjale terorizmu te vrste ljudi.
Pazite na svetilke. — Dekla slaščičarja Muhrmayerja v Ljubljani je v torek pihnila v gorečo svetilko, da jo ugasne. Svetilka je eksplodirala in goreči petrolej se je razlil dekli po obleki. Hipoma je bila dekli obleka v ognju. Na pomoč je prihitela Muhrmayerjeva gospa, kateri se je posrečilo udušiti ogenj.
Slovenski delavci v Gradcu so osnovali slov. krščansko izobraževalno društvo „Domovinau. Dne 30. novembra je bil dobro obiskani ustanovni shod. V dobro premišljenem govoru je naš rojak filozof g. Žigon pojasnil namen in potrebo novega društva. Pristopilo je lepo število slovenskih delavcev v Gradcu.
Ubit stotnik. — Na Dunaju je oddelek vojakov bosanskega polka sekal neko drevo na važbališču. Drevo je padlo na prisotnega stotnika Evgena Klemenčiča in ga ubilo.
Npve slovenske razglednice. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je zopet izdala jako krasne slovenske razglednice, predstavljajoč Slovenko z vihrajočo narodno zastavo v jedni roki ter z lavor-jevim vencem v drugi. Razglednice so jako ukusno in zelo lepo izvršene. Ker se tudi lahko vtisne razgled in pozdrav iz različnih krajev, so za vsak kraj primerne ter jih vsem Slovencem toplo priporočamo.
Od delavca do milijonarja. V
Ottavvi v Ameriki je umrl veliki industrialec Kely. Zapustil je 250 milijonov dolarjev, v Kanado je prišel kot reven delavec.
Stari ženini. — V Stankovi na Češkem je „mladu par stopil v zakon. Ženin je bil 84 letni godec Jožef Hejda, ki se je četrtič poročil; 77 letna nevesta pa je v petič stopila v zakon.
Za kratek Sas.
Šaljivi tatovi. — Kakor poroča vrli „Naš Dom“ se je nedavno v Čakovcu dogodila tatvina, ki je gospodarja samega spravila v smeh. Tatovi so po (Dalje na četrti strani.)
Štev. 366
D.
Razglas.
Podpisano ravnateljstvo naznanja, da je prečastito varstvo zastavljalnice in ž njo združene hranilnice v povzdigo zmiraj večjega koristonosnega nalaganja in sledečo množitev malih prihrankov, jn sklenilo z odlokom dd. 9. novembra t. 1. št. 470/M.P. od 1. januvarija 1903 naprej premembo člena 3. in deloma tudi člena 4 pravil hranilnih vlog, ki se bodeta glasila.
Člen 3. Obresti tek6 od prvega do zadnega dne vsake polovice meseca, zatorej se ona polovica meseca ne računa v katerej se je vloga zvršila po 1. oziroma po 16. ali če se je dvignila pred 15. ali 30. v mesecu.
Člen 4. S koncem junija in konec decembra vsacega leta prištejejo se do-tekle obresti v povišek glavnice; toda to le za dobo 20 let in po preteku istih smatrala se bo glavnica kot pologa, zatorej neha prištevanje dotičnih obresti.
Ravnateljstvo zastavljavnice in ž njo združene hranilnice.
V	Gorici, dne 27. novembra 1202
ravnatelj
Fabrls.
ZAHVALA.
Za prisrčne, tolažljive izraze sočutja o bolezni in smrti naše predrage gospe
jVCarije Prempou rojene JVCencinger
soproge c. k. notarja
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri sprevodu blage pokojnice k večnemu počitku, za ginljivo petje, za darovane vence, sploh za vse prikaze milega sožalja izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa še častitim gospodom duhovnikom, uradnikom in meščanom v Krškem svojo najiskrenejšo zahvalo. jCrSko dne 9.- decembra 1002.
Žalujoči obitelji
Preilirou v Kobaridu	Mencinger v Krškem.
noči prišli v gosnjak kmeti Kosa ter mu odnesli vse goske, samo enega gosaka so mu pustili. Temu gosaku so populili vso perje na vratu ter mu nanj obesili listek s sledečim napisom:
Dobro jutro, gospod Kos,
Ste li obuti ali bos?
V tej noči so moje žene Vse na ražnju že pečene!
S tem listkom je primarširal v jutro gosak na dvorišče ter s svojim gaganjem naznanil gospodarju, kaki gostje se bili po noči na obisku.
Nekemu angležkemu župniku je bil ukraden na nekem shodu dežnik. Ker ni bil nihče drugi navzoč, kakor ljudjo njegove župnije, je vedel, da ga je eden njegovih župljanov pomotoma vzel. V nedeljo potem je imel pridigo, v kateri je karal tatinstvo, ter konečno rekel: „Ako je eden izmed vas moj dežnik vzel, naj ga prinese nazaj. Če se pa javno sramuje, naj ga vrže po noči čfez ograjo na moj vrt.H Drugo jutro je našel župnik 46 dežnikov na avojem vrtu.
Službe išče
priden hlapec, lepega vedenja. Več pove n. e .upravništvo.
jfaiton JFon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Kleparski mojster
Karol Pipan,
v Preserjih pri Komnu
sprejema vsakovrstna kleparska dela pri novih stavbah, kakor tudi popravila pri starih poslopjih pod ugodnimi pogoji. — Nadalje izdeluje tudi raznovrstne pohišne in vrtne posode. Priporoča se za mno-gobrojna naročila.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici
odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejno razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev, 25,
(v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. karo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfti istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po Vi kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. ZVeplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 6 Kg. na vse kraje.
Pri Velodromu
Goriško pivo
PETER COTIČ
čevljarski mojstor
v Gorici, Gosposka ulica št. 14. priporoča svojo delavnico.
Podpisani posestnik prodaja orno in belo vino po naj nižji h cenah hi od 20 K naprej. Postrežba točna ob vsakem času. Kdor želi, pripelje se mu naročeno vino tudi na dom. — K obilni naročitvi priporoča se s spoštovanjem
Josip Toroš,
Via Ponte Isonzo št. 6.
SaJarsko in vinarsko društvo
za J3rda v Qoriei
Prodaja naravne in prstne briške pridelke po zmernih cenah.
Zaloga pristnih vin:
burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih.
DESERTNA VINA.
Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20.
^ Teodo
Najboljša trma za živino
K0K0VA ZMES
katera se sedaj rabi kot hrana za živino in zlasti za isto, ki daje mleko, potrjeno od
prof. dr. Pott-a
v Monakovem (Bavarsko).
Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu
Josipu Komelu,
ulica proti Soškemu mostu št. 67 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici št. 4. Uzorci z navodili se razpošiljajo brezplačno.
Lekarna
CrislolMi v Gorici
Prave In edine žel. kapljice
x snamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico
(Varstvena znamka) p0pije._ Okrepi ielodec, storž, da agine v kratkem lasu omotica in Si-votna linost (mrtvost), Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
CR1STO FOliETTI
r Slabanja, jjj
srebrar,
v Gorici, ulica Moreli 12,
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in jii orodja. Pripravo cerkvenega o-■ I rodja olajšuje revnim cerkvam Ms tem, da daje tudi na obroke. M Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
n lahko določi. JjJ
Podpisani priporoča stavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v Semeniški ulici h. štv. 1.
(V lastni hiši )
»ooo
Krojaška mojstra Q
Čufer & Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopiiča pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstne obleke za molke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
OOOOJOOOOI
00000000000000000 000000000000000
))
PCSOII Dl
v Gorici,
M
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o §' o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o
000000000000 0000000000000000000
reglsirovana zadruga z omejeno zavezo,
sprejema hranilne vloge, katere o-brestuje po 41/« polumesečno; nevzdignene obresli pripisuje konec leta h glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Daje poMjila udom na ošabni kredit po 8% in na vknjižbo po 51/,.
Sprejema Slane z glavnimi deleži po 200 K in z opravilnimi de leži po 2 K.
Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nalaganje in vračanje so na razpolago položnice c. kr. poStne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poStuih i troikov.
Uradne urti so vsak delavnik od 8— 12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih tudi popoludne od 2—4 v ullol Vetturlnl 9.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberškega iu drobnega blagu ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hla olravala za vse letne čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Nova delavnica
cerkvenih posod O O O O O O in orodja.
Gtcrioa, magistratna ulica St. 8.
Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico
cerkvonih poaod tor bo priporoSn ■>
rofibe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah.
Ker Se nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja.
Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene.
Udani
Franc Leban,
srebrar.
Čebelno
v v	v	kilg.	po	4	90	K
-voščene sveče »J«««
jamčim z 2000 K
Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga m6du pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem	j
svečar v Gorici, ulica sv. Antona.
<Ž%3=
v Gorici.
UJ.
Največja trgovina krojnega blaga
„Krojaška zadruga"
Gorica, Gosposka ulica st. 7
~Kš£>-
Priporufa ne v to stroko upadajoče kakovosti blaga za božajočo se letuo dobo, kakor: volne, perkal, satin, batint, zepklr svile, svile za prjttl, Voille de Lanie, TennIs, Oksford, piqu£ luknjasti. Dložka sukna uo vsaki eeni v veliki izberi. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga 7,a mobilje, platna, Chiffona, ruskega platna, Knelppovega platna, hlačevine, volnenih odej, kovtrov, srajc, boinbaževlu. žepnih rut itd.
Gospode oposarja na izborno perilo, katero se razprodaja 16#/o pod oeno, dokler je Se zaloge.
Pod perilo spada sledeče: bele srajce z barvanimi oprsnikl. ovratniki, zapestnice, nogavice, srajce za hribolazce itd.
Vse po najnižjih in stalnih cenah!
Na željo ae razpošiljajo uzorci poštnine prosti.
— ~ • —