■ i 9E Jntraaja Izdaja. 359. ttevfflUL I li^m i trni iK 25. oktobri 1910 Cena 4 vinarje. Letnik XLHI ▼se leto...............K l*— m mate................ l-IO Dopisi bjj te ftmaaJrajo asmssttl te ae vračajo, rt: aaansva aSca SftSStJs H«H »mata tL M. lakaja vsak zjatraj. 4 vinari«. to • k avstrijskih delegacij jf iniel včeraj po|*»idne sejo. Pri čet ek »ejr 4 Obravnaval s** j** mornariški proračun. Poročevalec dr. Sebične I je priport»čal, tla naj ta* proi a?ta sprejme, ker je država dolžna toliko storiti za mornariake potrebe. P t-ljnik mornaric*, grof Montcuccoli, I * navija v glav ne ni svoj ekspoze. ka-terefja je že razvil pred vojnim od-H-kom ogrskih delegacij ter posebno ;«»udarja, da je bilo potrebno izdati 54 izrednih potrebščin, ker bi bilo sicer potrebno graditi tri nove ladje, ki to sicer bile že dovoljene od dele-gaeij. IVdegat dr. Kimr pravi v tej točki. da. ako že mornariška uprava ne zahteva in ne bi n.<*gla dobiti od delegacij pokritja za izredna potrebščine, naj vsaj zahteva od avstrijske in ogrske vlade, da. jej vsaj to p* sodita. Nadalje priporoča, naj ae ««rga-nizira mornariŠKe inženirje v inozemski častniški zbor. Delegat Seitz • mirt* kritikuje mornariško upravo, češ, da je delala protizakonito. Glede r a?»a\> dveh dreatnoughtov poudarjat, da je dne 16. aprila 1910 v avstrijskem državnem zboru finančni minister Bilinski na tozadevno vprašanje izrecno izjavil, da avstrijski vladi ni o tem ničesar znanega. Kje bili torej oni imenitni faktorji, s katerimi je grof Monteeuceoli o tem vprašanju konferiral. Za velikosežne prt prave ima Avstrija denar, za vsa potrebna kulturelna podjetja pa ga nima niti beliča. Govornik je končno predlagal resolucijo, da naj se obrne -trijska vlada do italijanske *n da skupno dogovorita, da opustita ko na dalj no oboroževanje. Predalnik avstrijskega državnega zliora baron Bienerth poudarja, da se je ta razgovor z grofom Monteeuceoli vršil pred skupnimi ministri in da torej avstrijska vlada kot taka ni mogla o tem ničesar vedeti. Avstrijska vlada je šele 19. majnika. torej po oni izjavi, ki jo je podal 16. aprila minister Bilinski, izvedela za to namero. Nato govori še delegat grof Schonberg, nakar se seja zaključi in nadaljuje danes dopoldne. I/ delegacijskega zasedanja* — Heja lojnega odseka ogrskih delegacij. S. Dunaj, 25. oktobra. Vojni odsek ogrskih delegacij je včeraj konča! specijalno debato o proračunu vojnega ministrstva, ki je bil končno tudi sprejet. Sestanek Aehrenthala z rumunskim zunanjim ministrom. S. Dunaj, 15. oktobra. Včeraj se je pripeljal na Dunaj rum unski zunanji minister Ihivera, ki bo danes konferiral z avstrijskim ministrom zunanjih zadev baronom Aehrentha lom. Temu sestanku ae pripisuje velika važnost. Zdravje poslanca Pogačnika. i r Irana j, 25. oktobra. Pred silnik državnega zbora dr. Pa t ta i je da dobil od zl>oruičtiega [»od predsednika - • - iika pi^m«s \ kat * rem ma nasasanja. da \>l»*d ž« j /mške prt Rottt-iiiiiaiiiiu š«* \ edno . na živ ei li \ eii.lar pa da upa, mogel izvrševati pod p red po**-l, kadar -se skliče držav ni zbor. Nadaljevanje neoti« ijalnih češk«*-n« niskih apra\nih |m »rajanj. «■. Praga, J.Y oktobra. \ < raj s. jt* nadaljevala ueofieija I na k« «11 fereiiea članov naeijoiialtio - |h»L-ne aUMStisije \ češkem deželnem zU»ru. Glede narodnostne razdelitve deželnega zbora in glede veto - vprašanja so bili z»pe- stavljeni novi k • • - r su. pred h gi S|»orazuma pa se tudi včeraj ni moglo . I« »m-«'-;. Seja zastopnikov reskih de/elno/hor-skih strank. Ci. Praga. _ ktobra. Včeraj rMi[Mildne je bila s^ja zastopnikov čeških deželnozhorskih -t ran k in pa članov narodno - (»olitične komisije. EMae/ila se je naclaljna taktika ter s<* obravnavalo vprašanje pra v oča snega sklicanja seje češ k ♦'ga deželnega /;» ara i eški radikaJci so pritoževali nad češkim velef»ostestriišk i m nastopanjem, ki vedno (»odpira nemške zahteve. Zahteve reških Nemce^ in češki drsela i uradniki. ii. Praga, 25. oktobra. Neinei zahtevajo pri spravnih podajanjih, ria naj 1k» f»ri deželnih zavretih tn»vso se namreč ugodi nemški aah'**vi, bi priš i\u tega. da hi bilo in n *f* u radni ko \ in slug. ki so dosedaj -e samo provi/orietio nastavljeni, 4 službo. Tr/aškl deželni /bor. S. Dunaj, 25. oktobra. Tržaški ■ leželni zbor je sklican na 27. oktobra k zasedanju. Pred zaključenjem galiskega deiel- G. Krakov, 25 oktobra. »Nova Reforma" poroča, da je situvacija v ']* 7> Inem zboru radi grozeče rusin ske obstrukcije v zadevi radi volilne reforma precej kritična- Ce se pri »nočni konferenei načelnikov ni po-ajrečifn skleniti glede volilne reforme v fraliHji komprr»misa, ho z današ njim dnem tudi gališki deželni zbor zaključen. CMsiavljea škof. B. Var*ava. 25. oktobra. Ruska vlarla je odstavila poljskega katoliškega škofa Oplika, ker je insel pri v lzitacijah politične govore. Volilno ftibaa> na Hrvaškem. B._ Taj.uk 2a. oktobra. Dr. fid- mund Frank kandidira kot poslanec vladne stranke v volilnem okraju Pisarovi*«. Tam je imel v soboto in nedeljo več zlnirovanj. na katerih je nst-l.isal. da kandidira \ smislu ba-m»\ ega programa. Njegova kandidata ra j«» bila sprejeta. B. Dunaj, 25. . Lt, br . lir- ■ gka vlad;« fMiroea po ogi ini o nasilnostih, ki s♦» opravljale |»o vseli sri»-skih cerkvah služb« }»ožje za ohranitev zdravja prestolonaslednika Aleksandra. V lielgrajski katedrali so prisostvovali kralj Peter, princ Jurij in Pavel in razni drugi dostojanstveniki. Stanje prestolonaslednika se vidno Itoljša. Včeraj je imel 37*5" C temperature, bilo UMI, dihanje 32. \ por ni italijanski kmeti. A. — Neamd, 25. oktobra. V okolici mesta Campagne Sasso so hoteli imeti kmetje davčne olajšave. Ker ondon, 25. oktobra. Portugalski kralj Manuel in kraljica-mati Amalija zapustita Angleško in se naselita v bližini glavnega belgijskega in*-Ma Bruselj. \ enezelos ne demisijonira. B Atene, 25. oktobra. Veneze-Jos ;e začasno umaknil svojo demisijo ter bo danes v iH»slanski zbornici stavil vnovič zaupno vprašanje. Iz cele dežele prihajajo izjave simpatij za Vcnezelosa. Kuska carska dvojica na potovanju. B.— Darmstadt, 25. oktobra. Ruski car in carica sta včeraj opoldne dospela semkaj. Viharji in nevihte v južni Italiji. B.— Neapolj, 25. oktobra. V noči od nedelje na pondeljek je divjal tukaj in v okolici strahovit vihar. Nevihta je napravila mnogo škode zlasti na kulturah. Vezuv je bluval iz sebe vodo in napravil mnogo škode. Torra di Graeco je zelo poškodovana. Pet oseb je našlo pri tem smrt. V provinci Salerum je več oseb prišlo ob življenje. Istotako je prišlo ob življenje več ljudi v mestu Cetera. Brzojavne zveze so pretrgane. Vihar in nevihta sta tako divjala, da sta v ne-apoljskeni pristanišču razburkala tako morje, da so bile radi tega največje ladje v nevarnosti, da se potope. B. — Neapolj, 25. oktobra. Mestece Časa Miccola na otoku Ischia je popolnoma opustošeno. Precej ljudi je tudi mrtvili. Materijelna škoda znaša mnogo tisoč lir. Zupan iz Luc-ooco Anieno je javil, da so tam vihar in nevihte uničile vse kulture, razdejali mnogo vasi in da je tudi mnogo človeških žrtev. B, — Neapolj, 25. oktobra. Na otoku Ischia je napravil vihar z nevihtami velikansko škodo. Mesteci Čase Miccola in mestece Ischia ste opustošeni. Vlada je odposlala tja tri ladje z vojaštvom in živili. Crnogorska skupščina, B.~ Cetinje, 25. oktobra. Črnogorska narodna skupščina je sklicana na IN. novembra starega datuma. Portagalsko poslaništvo pri papež-kem prestola. B. Lisabona, 25. oktobra. Portugalska vlada spremeni portugalsko poslaništvo pri papeaki stolici v navadno poslaništvo. Kitajski drsava! zbor. A. — London, 25. oktobra. V nedeljo se je sešel v Pekingu konstitn-cijski pripravljalni parlament, ki sploh princu regentu priporoča, naj v kraktem skliče državni zbor. Vsi olikani kitajski sloji so za udeležbo konstitucije, za katero so tudi kitajski dostojanstveniki in celo tihetsVi knezi. Stara pesem. Kot dijak sem pumi učitelja, inteligentnega moža, ki je bil dotna rori t Podkorena na Gorenjskem. Zahajal je rad v družbo in bil na gin-M kot izvrsten pevec. V družbi je, kadarkoli je nanesla prilika, t i mani uih besedah slavil lepoto svoje ožje domovin«* Gorenjske, ter proslavljal ves vzhičea baj-noktasna K lanjska jezera. Nihče izmed nas ie ni videl teh jezer, zato tudi njegovo pripovedovanje ni našlo tistega razumevanja, kakor hi zaslužilo. Naš«« sj snsjnsnevanje iz t je vsik-dar užalilo. Pri takšnih prilikah se je možu orosilo oko in ves otožen je vzflihnil: »Mladi zarod nima več idr alizuia. vse domače mu je tuje, celo za prelepe domače j>esmi mladi ljudje nimajo vet- smisla. Navadni) smo ogorčeno protestirali proti taki obsodbi. In učitelj se je vzravnal pri takih prilikah, ter nas vprašal, če znamo častitljivo staro slovensko narodno himno. Molčali smo. In takrat je zapel on z očmi, iskreči m i navdušenja, pesem, katere refren se je glasil: »Oj Slovani, čuvarji vi carstva, oj Slovani, sluge narodov.« 1'čitelja krije že zdavna hladna gomila, a njegova pesem, ki jo je neko."- z žarkim navdušenjem |*»pt val, mi je še vedno v živem spominu. Oj Slovani, čuvarji vi carstva, oj Slovani, sluge narodov,« koliko resnice je v teh l**sedah! Slovanski narodi so dejansko državo vzdržuj« h* faktor v Avstriji, saj je z njihovo krvjo zlepljena habsburška monarhija in oni so edini element v državi, ki nima centrifugalnih teženj. Pod normalnimi pogoji bi torej morali biti tudi *r sj»odujoč živ#?lj T Avstriji, zlasti zategadelj, ker so tudi številno v absolutni premoči nasproti ostalemu prebivalstvu. A v resnici ? Kljub svoji številni premoči, kljub svoji eminentni pomembnosti za obstoj države kovani v Avstriji nareni druge vrste, ki nima ničesar velevati, marveč samo prokleto dolžnost, da pokorno posluša in dela to, kar mu drugi za u kazuje jo. In zakaj vse to? Ker so Slovani od vekov veka med sabo needini. Ta needinost je zanje zgodovinsko prokletstvo, zakaj na tej needinost i grade njihovi sovražniki svojo moč. Zadnja leta se je zdelo, da no is slovanskih vrst polagoma izginila stara nesloga, ki je prešla že v pregovor. Opazovati je bilo v parlamentu skupno postopanje slovanskih strank v narodnih in političnih vprašanjih, »vala se je »Slovanska Enota-r, v kateri so kili masa Poljakov uara-zern vsi avstrijski slovanski narodi, in zdelo se je, da so tej parlamentarni organizaciji vedno bolj približujejo tudi Poljski Oglašali so se že optimisti, ki aa klicali, da že stopa na plan Slovan in da se v Avstriji tlela za Slovane že veliki dan. Toda ta čarobna slika, ki je lebdela pred očmi idealistom in optimistom. *e je izkazala zgolj kot goljufiva tata morgana l-etosnje delegacije so pokazale Ud j, kakor kdaj preje, da o kakem načelnem edinstvu, o slogi slovanskih narodov v Avstriji ni ne duha, ne sluha. Slika, ki s*- je nam pokazala v tem delegacijskem zasedanju, je tako otožna in žalostna, da bi moral nad njo plakati in pretakati solze vsak resničen slovanski rodoljub. Nikjer ni opažati, tla bi Slovani z združenimi silami postopali proti svojim sov rugom, pač pa se vidi, da so needini med sabo v najbistvenejših vprašanjih, ki so zanje naravnost življenjskega pomena. V tekočem delegacijskem zasedanju >e vrste prizori, da razdira Poljak to, kar >ta s trudom in težavo zgradila teh in Jugoslovan, da iz pod kopu je Jugoslovan obzidje, ki je je z velikim naporom sezidal sin Li-bušin, okopi skupnega sov raga pa -*a.iajo pri tem celi. Vedno bolj se kaže, da služijo Slovani -voji zaslepljenosti tujim ciljem, tujim namenom, tuji politiki, «la so torej oni, »čuvarji carstva* res ponižni sluge tujih narodov. \ s« bo to kdaj izpreuienilo ? Temin* in mrklo je obzorje in ni se na njem pojavila danica, ki bi na-p< vedala svetel dan, ki ima napočiti tudi Slovanom. IN /. 1 t i i zbor. I Vzel ni zbor kranjski ima danes dopoldne oh 1'» ^cjo. Nadaljevala s< "./.prava o novem cestnem zakoni, ki pa. kakor s. z nemške strani ingotov 1 ju. ne 1h> dobil vladarjevega potrjenja. Odgovornost za to vest se-- eda prepuščamo Nemcem. Zasedanja deželnega zbora še ne lw» tako skoro Mr. ker je preje treba rešiti še deželni proračun Kaj pa se zopet pripravlja? Včeraj - zojiet jeli prihajati v Ljubljano »robniki z dežele. Zakaj, to ne ve nihče razen gospodov na deželni vladi. Morda so vladni detektivi napet iztaknil: ~;«k no\ o zaroto Ljubljani, ali pa pripravlja liaron Schaarz zofiet kako novo presenečenje. Ko so včeraj prihajali orožniki s kolodvora v • *o. so ljudje na vse načine ugibali vzroke njihovega prihoda. Nekater ^o bili mnenja. <.a je baron Sehwarz poklical orožnike v Ljubljani zaradi draginskih shodov. ki jih te dni prirejaj«« v me*tn iti okolici socijalni demokrat je. drugi, ki so «e hoteli \m»staviti za bolj informirane. |»a so skrivmmtno kimali z glava lili, češ, im vemo tO bolje. In ko so ljudje vanje silili. S4i tajiu.st \ eno na migavali: Kaj vam pravimo! Ver-jemits>ali ne verjemite, gotovo pa je vendarle, da deželni zbor ne bo već oolgo zboroval. Nemci so vplivni go-s|»odje. t V so ti zapustili deželni zl>or, lM»ste videli, da bo imelo to svoje posledice. Vlada Ih» (»oslam-e poslaia domov, zato si je zapisala orožnike z dežele, ker se boji kravalov. Tako-le je in nič drugače!« Takole so govorili \ čeraj razni modrijani. Nekateri naivneži so jim verjeli in zvečer se je po predmestnih krčmah že govorilo o tem, da so dnevi deželnega zbora ž'* šteti. Oj ti ljuba ljudska lahkovernost ! Zakaj je šel državni pravdnik v Gradec? Poročali sin o že, da je bila pot državnega pravilnika Tren za v Orade** v zvezi z imenovanjem novejrp predsednika ljubljanskega deželnega sodišča, pri čemer baje pride imenovani tro»-pod v j m »štev kot najr**snej •m kandidat. Z iste -truni iz Gradca se nam sedaj naknadno š«* poroča, da je imel ljubljanski državni pravdnik Trenz |s>svetovanje tudi z višjim državnim pravdnikom dr. Amschlom. Predmet tej konferenci pa ie bila v tiru se nahajajoča ku . prt iska va proti članom razpuščene ^Narodne delavske organizacije, osumljenim proti vojaške propagande. Ali se bo preiskava ustavila, ali j>a 1h> državno pravdništvo že dvignilo proti osumljencem obtožbo, nam ni znano. Poslanec Hribar v Bosni. Kakor nam pišejo iz Sarajeva, se je mudil tamkaj več dni ljubljan ski državni jM»slanee Ivan Hribar. Nadzoroval je kot predsednik Ljubljanske kreditne banke« tamkajšnjo podružnico ter se temeljito informiral tudi o vedno t*olj naraščajočem agrarnem gibanju med srbskimi in hrvaškimi kmeti. Poslanec Hribar je bil tako v srbskih, kakor tudi v hrvaških kroirih predmet splošne po-zornosti. Ci -l.inee je nosetil tudi sarajevsko Slovensko omizje . kjer -o ga navdušeno sprejeli. Prva podružnica obrambnega društva »Branibor«. C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko je z odlokom z dne 15. oktobra it. o491 Pol. dovolilo ustanovitev Podružnice društva »Brani-ln>r v Ljubljani št. I.« V kratkem s. skliče občni zbor. Društvi je namen v gospodarskem oziru podpira -ti Slovence, enako, kakor »Siidmar-ki' Nemce. Droštvenik more biti vsakdo: moški, ženska, pravna oseba, ali družba več oseh. Društveni ustanovniki plačajo najmanje 100 kron naenkrat, ali v štirih rokih; letniki po 'J K in podporniki najmanje po 211 vin. na leto. Društvenina na bo pobirala kasneje proti pobotnici. P. n. rodoljubna gospoda ljubljanska, ki namerava pristopiti k podružnici, se vljudno prosi, da prijavi svoj pristop z dopisnico na naslov I h »dpi san ca. Fran Podkrajšek Resi jeva cesta 24. Slovensko deželno gledališče. Danes zvečer se uprizori velika ruska tragedija »Moloh«, spisal Lev G. Birinski. Vlogo gdč. \Vintrove je prevzela gdč. Thalerjeva, ker je gdč. VVintrova zaradi obupne žalosti za oder nesposobna. Predstava se vrši za nepar. — V četrtek se poje prvič nova opereta Fr. Leharja »Grof Luksemburški«. Predstava za par. — V soboto in nedeljo zvečer opereta; v nedeljo popoldne veseloigra. Poziv. V soboto, dne 22. oktobra zjutraj je padel pri osebnem vlaku št. 33 zunaj postaje Zagorje delavec Janez Tomažič z vlaka in se ubil. V dotič-neni oddelku se je peljala tudi neka ženska, ki je potem v Ljubljani v čakalnici to pripovedovala. Dotična oseba se vljudno prosi, naj naznani svoj naslov kot priča žalostnega do-irodka vdovi ponesrečenega. Jožefi Tomažič, Kresnice št. 9. Prenagljeno. Iz Štajerske smo prejeli sb deče: V / Jutru od petka smo čitali notico, ki jo je spisal neki »štajerski naprednjak.' češ, da so štajerski napred-njaki tudi zelo interesiram pri boju v napredni stranki na Kranjskem. Mislim, da nima nikdo pravice, take stvari pisariti v imenu štajerskih na-prednjakov. posebno radi tega ne, ker ima naša ^Narodna stranka« dovolj posla doma. Glejmo raje, da bomo pri nas napredovali; kranjskih sedanjih razmer ne rabimo v naši Narodni stranki«, če bi jih pa hoteli zanesti k nam. tedaj vam pa ž«^ danes zakličemo: Hands off! — Štajerski napredn jak. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljuhljanskn. Prijazen možakar. Janez Berlau ga rad pije. j>osebno. te kdo drugi zanj plača. V nedeljo pred kvaierno nedeljo, t. j. IS. septembra ]K>poldm\ so ga spet prijele skomine i>o božj: kapljici in iskal ie človeka, ki bi p • tolažil njegovo žejo. Naletel je na fanta Janeza Zupančiča. Temu j 4 najprej »v pozdrav« priložil okoli ušes gorko zaušnico — Zupančiču so se pokazala pri tem kar tri solnea, a kora vno je bilo oblačno — potem pa LISTEK. Tekma med sodnikom navihancem. in iPriobčuje M. Oba ava sodnika po poklica, ona sva na dopustu, oba kreneva mimo franc^kih okopov na Rožnik in oba dobre volje. Med potjo mi pripovedu- pri atelj dedečo zanimivo zgod-bieo: . - /. r gimna zijee mnogo ukvarjal z logiko in psihologijo in da sem bil do skrajnosti, če ne energičen, pa vanj trmast. Teh lastnosti pa še do danes nisem izgubil in so mi prišle večkrat zelo prav. Ko sem bil imenovan sodnikom v H ruše v ko, so me takoj opozorili na nekaj k veru lan tov, izmed katerih je bil nek Ben-Sedej posebno pt« brisan Bil je že sam neštetokrat v preiskavi, pa se je vselej izmuzal, dasi je bila ljudska govorna, da ima marsikaj na vesti. Njegov sin Ben-Sedejei* jo bil ra v nota ko debel za ušesi, pa še pretepa val so je rad. Moj prednik mu je dal 14 dni zapora, ker je hudo pretepel nekega fanta iz Mirne vasi, čeaar ni prav nič tajil in todi tajiti ni mogel, ker ga je videla vsa fara. Vendar pa kazni tndi ni mislil pre- I stati, ali pravilneje, presedeti, kakor j se je poznje kazalo Bila je *delja in jaz sem sedel prvi dna v pisarni, prebiraje akte za drugi dan. K r potrka nekdo in v sobo sioaa pri iostu oblečen, zelo velik, slok in - h moaicek kakih HO let star. Na vprašanj«', kaj bi rad, pove, da je doki I njegov sin Ben-Sedejčič 14 dni zapora, ki bi ga moral zdaj nastopiti, da na |»a nujno rabi ravno /daj doma, ker je bilo vse leto deževno, da s*- stelje ni moglo spraviti domu, zdaj pa da je lepo vreme, ki se pa utegne v 14* I ne h zopet sprevreči in da prosi, naj bi dovolil sinu za nastop kazni odloga osem dni. Ker sem sel služU>vat s principom, da *e ljudstva ne sme šikanirati, marveč da se in u j*»maga.kjer je po zakonu le količkaj dopustno, in ker je bil res vso loto dež, sem mu dovolil osemdnevni odlog z naročilom, da mora nastopiti njegov sin najkasneje dragi ponedeljek svojo kazen« ker bi ga dal sicer šiloma privesti. Ponizno se je poklonil Ben-Sedej, gorko zahvalil in od •se! Ko vzamem dragi ponedeljek akte tistega dne ▼ roke, zagledam med njimi tndi Ben-Sedejčtčevega. Pozvonim slogi in ga vprašam, če je nastopil Ben-8edejčič svojo kasarn. Sluga pravi, da ne. Pošljem ga, naj privede v zapor Don flotkjčiča Vaša lu se vrne in mi sporoči, da je odšel Ben-Sedejčič nom v Ameriko. Takoj sem bil na jasnem, da je poprosil Ben-Sedej le zato odloga kazni, da je utegnil niti sin v Ameriko in da je pravzaprav mene. novega sodnika, varal. Odsto-pil sem zadevo z natančnim poročilom državnemu pravdništvo, ki je tožilo Ben-Sede ja radi prestopka goljufije. Razpisal sem obravnavo, mi-sleč, da ho Ben-Sedej kar lepo priznal, da je pomagnl sinu v Ameriko. Toda motil sem se. Ben-Sedej ni le ničesar priznal, temveč se še razko-račil in zahteval, naj se mu imenuje tistega, ki trdi. da je on pomagal sini u v Ameriko, češ. da ga bo tožil. Trdil je, da on sam ni vedel, da je šel sin v Ameriko, ker Ben-Sedejčič doma niti spal ni, marveč pri nekem podjetju, kjer je bil tndi zaposlen. Na moje očitanje, kako je mogel tedaj trditi, da mu bo sin pomagal steljo spravljati, če je bil zaposlen pri dragem podjetja, je rekel, da je upal, da dobi par dni dopusta pri podjetju. Ker ni bilo dokazov za Ben-Sedejo vo krivdo, sem preložil obravnavo (prvič). Poizvedoval sem po orožnikih, ki so natanko dognali, da je tisti ponedeljek, ko je oče prejšnji dan prosil za odlog kasni, pil sin, praznično oblečen, v neki gostilni, kar stoje zjutraj ob petih pol litra vina in da je gostilničarka videla, ko je šla po vino t klet. Hi Ben-Sedeja tndi nično oblečenega in s konjskim kocem na rami proti njegovi pristavi, kjer je imel koleselj in konje. Zaenkrat mi je to zadostovalo in razpisal sem zopet obravnavo. Zopet je trdovratno vse tajil. Ko sem mu povedal, kaj so poizvedeli orožniki, je rekel, da to ni resnica. Poki i čem gost ilničarko za pričo, ki mi pod prisego potrdi, kar so poizvedeli orožniki. Ben - Sedej pa pravi: »To me nič ne briga, kje je bil moj sin in kaj je delal. Jaz sem mogoče šel, kakor vsak dan, na pristavo krave mlest.« »»Zakaj ste bili pa praznično oblečeni t«« »Zaspal sem nekoliko in nisem imel časa poiskati delavno obleko, zato sem se oblekel kar v tisto obleko, v kateri sem bil prejšnji dan.ee »»Kje s te imeli pa žehtart«« »Na pristavi se je sušil.« »»Čemu ste imeli pa koc na rami T«« »Zašil sem ga bil v soboto preje, ter sem ga nesel šele v ponedeljek na pristavo, kjer ga imam vedno na ko-leslju.« »»Ali se niste tisti ponedeljek nikamor odpeljali s kolesljem?«« »Nikamor.« Naznanil sem sklep, da se razprava preloži (ie v drugič). Bon - Sedej ugovarja, da bi se rasprava prelagala in prosi, naj se sklene s sodbo, češ, naj ie izpade, ka- mu je krattk«»iii*lo brez •vinL^ na 7nanil. «la t*» moral ral tudi zdaj peljati sina v Stari grad na železnico, ki je bila le - tu Hruševki najbližje, in k»-r so morali osobito gostilničarji v Starem gradu, pri katerih se vozniki običajno ustavljajo. Ben - Sedeja poznati še izza časa lojnihik transportov, sem ukazal orožnikom v Starem gradu pri takih gostilnah poizvedovati, če ni bil morda Ben - Sedej s vozom in sinom ta in ta ponedeljek v Starem gradu. V par dneh sem že imel obširno poroeilo, da se je bil Ben - Sedej ravno kritični ponedeljek pripeljal s svojim vozom in konjem ob devetih zjutraj v Stari grad, da je postavil konja ia vos v hlev. oziroma na dvorišče gostilne pri 'Strajharju«, obedoval pa je pri »Je> Wnc vsi eestl. prišel Je tlldl lia tir eestne Ztde^iiiee Ko jr priŠ* 1 v o/, v sirnpv se je sam ustav ti, ker je tir postal opolzel ni je prišel m. d k..lesa /eb. U104-II1, gosti sirup. Voz je tičal dvajset minut v sirupu, predito so ga sprav prej Več ljudi je obtical«> v sirupu, zlasti mnogo žensk. Neka-tt rim damam je s|Msirsuilo in »o nasV le ua tla ter s*» s«* v sirupu v s.- psu na zale Prilepile so se tako v sirup, da so m-'*: le ustati šele '»ot»*m. ko s«i jim drugi ljudje i*oiituguit * Zaradi ambe. Neki dunajski re ei z imenom Kram* timl^-r je preteklo sM>boto /adel .IUiImi M«r/ n* ** Že ZIKimI preeejsli |e število kroti rijo. ker strasten loterist, t«. lel s« ru nikdar nič. Zato je bil lesni »olj veaaf, ha >♦• \ t.. zad*d VSaj aillho. V nedeljo «»i je hotel pri voščiti prav vesel dna. Napravil je s ^vojo /eno izlet v dunajsko okolico, kjat - ni je |Mišteiio privoari!. i><» mov grede se ie iz same dobre vol js - sv ujo *eno. f»r še\» nist-i enaki. Slike nam daj* jo /i \ •►"tfl^l v Ijiulsko ero in / -t. Ne na.j v tem ' etnosti. pa pa resnično in /a jed no ivo sliko udskega življe rja. So -like svetnikov in vragov, - *?..-♦. . k h ra k ?# ■ ičn i b nošah, njih oh' li pri svatbah, plesih, godci - r \ »-t 11« i. im-.\ . rn I i no v in drug Nekatere tablice predstavljajo pregovore ali ljudske pravljice. .Ie tudi mnoiro izdelkov domačega dela in zanimive narodne noš* Vezenje '-t i kari je pa človeka razočara. Barva je sicer In »trata in delo fino. Toda kaže se /namenje degeneracije. - harbar'črm in g-come trične. kot jih iina.io Slovani bolj na i mm Š#»*it stoletna germanizacija ie pustila svoje sledove Samo glavna l*»krival« se zde, da ho ostala brez tnjegji vpliva V s*« drugo pa .je iz prehodne dobe. Je velika zbirka veliko-nočnih piru hov. nekaj bogato izrez Ijanih predmetov in več zanimivih vzorcev za tkanim* To je podobno onim zbirkam na -lavi, in je služilo za enake namene, dasi je tehnika in odtise k slovenskih izdelkov popolnoma drugi. Zbirka ljudske zlatnine oni roma /del ko v je zelo slaba in bogata samo v pasovih Ali je temu wok sinko razvitje te obrti ali on uboonost. ki * nemogočuje tako halelovanje, ne morem povedati. Precej prostora zavzemajo rimski in srednjeveški nn- Najzanimivejši je bil oddelek kakih štirideset deklic 17 šole, katere je vodil po dvoranah mlad učitelj ljudske šole. Trezna in 1 esna dekleta so to. Nobenega sledu trivolnosti ni-iiiajo. One se žele učiti. Štiri izmed petih imajo črne lav*^ I'rave blondinke 111 med njimi, dasi jih ima več plave oči, še več pa rjave. Ravnateljev urad je kurijozen, napredek v gotovih oddelkih kulture. Komaj da se ga more imenovati kak urad Bolj je podoben sobi privatnega stanovanja, ki je name- lijeii.i da se v njem vzprejema obiske I rad je brez madeža in ^krajno čist Tudi oprava j»* draga. Zametaste preproge so pri oknih. Na mahagonijem s ta jal u j*- ickaj izbranili okraskov. Na veliki pripravni mizi je vaza, kjer je so{*ek svežih cvetlic. Najprvo ne človek nekako boji, da bi na takem kraju govoril o trgovskih predmetih <*'lovek bi se ne čudil, če bi nanagloma prišla zeiia ravnatelja z deklo, ki bi nesla čaj Ravh.it* I j jt- Slovenec Ko je govoril, sem najprej skušal najti nekaj kar bi ga ločilo od Nemca z Dunaja, iz Budimpešte m Berolina. Toda to je bilo težko, ker ga prav »iic n» Io4?i . oktobra. Tu-kajšno pristanišče je bilo v nedeljo kot vsem narodom pristopna trgovska luka slovesno otvorjena. Dcmcnti o spopadih med turškimi in črnogorskimi vojaki. B. Cetinje, 25. oktobra. Vesti, ki so došle preko Soluna, torej od turške strani, namreč, da so črnogorski vojaki napadli turške vojake, so popolnoma iz trte izvite. Resnica je, da je prišlo do spoj>ada pri izseljevanju turških emigrantov v Crno goro. med turškimi emigranti in tur skinu vojaki, ki so hoteli emigrantom zabraniti prestop na črnogorsko ozemlje. Pri tem spopadu pa ni prišel nikdo oh življenje in tudi ranjen ni bil nihče. oblečeni in dobro reje ni. Hrana in obleka je pač to, kar napravlja življenje. Za kratek čas. Občinski birič: O, vraga, Kdaj sem pa ključ do zapora izgubil. — Kako naj odprem in te zaprem t Aretovanec: Ce mi date čik, vam posodim vetrihe. Izdajatelj in odgovorni srednik: Kasto Pnstoslemšek. Borzna poročila. Dunaj, 24. oktobra. Na borzi je bilo včeraj prav rezervirano razpoloženje. V kulisi so kurzi popolnoma stagnirah. V š ran ki so našle le nekatere vrednosti zanimanje ter zbolj-šale tako svoje kurze, zlasti akcije parobrod ne družbe in praških železarn. Petrolejske in orožarske akcije so popustile. Tudi \Y/c prioritete južne železnice so bile cenejše. Prvi bančni akcepti po 49/« do 411/16/c. Llnblianska nKreditna banka v Ljubljani UrUal kini tfnujsfce borze 24. oktobra 1910. BalatSzal ***ftr|l- Dcurai B,**mi % . majeva renta .... 4 2- i srebrna renta .... 4*, avstr. kronska renta . . 4° • ogr. „ m 4 , kranjsko deželno posojilo 4% k. o. češke dež. banke . 93 05 93 25 96 75 96 95 93*— 9320 91-60 91 80 96 — 97'— 94 — 95 — Srečke iz 1 1860 ", . . m hm 1864 . . . . „ Uske ... m zemeljske I. izdaje m ■ a» gg m ogrsse hlpotečne . „ dun. komunalne „ avstr. kreditne . . .jubljanske . . . „ avstr rdeč. knia „ bazilika . . . . . torike..... Osli Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe Južne železnice . . . Državne železnice . . Alpine-Montan . . . Češke sladkorne družbe Živnostenske banke. . Val Cekini Marke Franki Lire . RuoJjl. 219Č0 321 — 153 50 29875 278 — 248 25 540--519-75 88 75 60-50 37 25 . 25 75 255 25 446 — 666 50 556 — 114-25 757-767 — 243 — 272 25 11 37 117-671 95 45 94 75 254 25 225 50 327-159 50 304 75 284- 254 25 550 529*75 94 75 64* tO 4125 29-75 258 25 449 — 66750 557 11525 758 — 768 — 248 273 25 11*39 11787* 95 55 94 95 255 25 Žitne cene v Budimpešti. Dne 24. oktobra 1910. T t p n I Sa PSenica za oktober 1910. . za 50 Pšenica za april 1911 . . . za 50 Rž za oktober 1910 ... za 50 Rž za april 1911 ... za 50 Koruza za maj 1911 ... za 50 Oves za oktober 1910. . . za 50 Oves za april 1911 ... za 50 E f n k 11 v. Neizpremenjeno. kg kg kg kg kg kg kg 10 49 1044 764 783 5 52 802 829 Anton Šare Ljikijaii ittatinm ulica št. 5, Uaflm iliet (lasprati liani H*ti) 182 najcenejši nakup oprem za neveste. Privatna plesna šola. I prične moj redni plesni lenM za gospodične in gospode iz boljših Ijek in petek tečno ob S. uri V ta tacaj se ne sprejmejo drugi, nego vpisani učenci. Vpraša s« za informacije vnak naa v IspIsjIm flptri 78 od It, do IS. ara iapnlđna in od ».do 4. i Posabai ročaji aa doma, društva kakor tudi za zavode. 217 ti plesni učitelj. 5386 Razne prevode Kupujte večerno izdajo »Slovenskega Naroda«. Z lepa prostora pripravna za delavnice ali skladišča m i L novembrom onelaara Poizve se pri hišnem gospodarju Ivana Koienina. EolotvoraJta ulica it 6. 189 Iz n#m*6ln# v •loven*6lno strkalarjev, piana m oakrbi uai v t«) nanoviL lzveftbaL Maaiov v a Maroda" prav uiŠIva »Slov Kmetska 23 Bkolice v Ustnem zairi*ica doma ▼ LJoblJaUri u Duaajski cesti it. 1t je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K •avttt.1t1-tl upravnega premoženja................■ obrestuje hranilne vloge po 4'|*°|n viakiga odbitna rtntntfla *a va a>, aatai-»fja a»l*CM|< >**•» mm ooinlk«. oprejema tudi vloge na tekoči raćnn w zvazi a metom in lih obrestn|e oi ane vloge nn ten friga. Stanje hranilnih vlog aad..............K 10*000.00 O br«i •■•rMi*cl|«|>M a»e>m4ce) mm s . ^ ^ Sprejemi taJI vsak dragi nacrt glede amorttzovaaja dolga C1AŠNE U1I: tliš dan nn n, II. in on J. 4. izven n+4n!| In r-fTttffcov at. US. Plinu krzalmits ratna M. IU.49S. JnmtMtrtn •4 miri: irialmni da fl. 7. nsmti glavne niti. Spreicna vloge aa knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga nn 4J / „; renUii davek plačuje zadruga aama. — Sprejemi vloge na tekoči račun, na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Aavnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — tatantt'fi trgovske menice. — Preskrbuje vnovCenje menic, nakaznic, dokumentov ftd. na vaa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno zli pismeno v zadružni pisarni. 10 in ml la IiuMk ti 8. Ii 12.. papoidae nd 3.4o 5. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X X X X X X X X X X Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 dam zutwm j« Zivljenske lavarovalnice. najcenajai zavod na kontinentu. Nadalje opoearjam, da preskrbujem kulantno ■V vsakovrstna posojila in kredite kakor trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr. X X X X X X X X 3^C 3^C 3^C «^^C z I LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani, m jjj Stritarjeva ulca štev. 2. g[ riporoća promese na - |J 4At Zr prip Dunajske komunalne srećke a mm kafitic« k« ==m= Glavni dobitek K 300.000. ar lik ekrestaj« pe Ustih 3C 3E 3E vsakega Slovenca e, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI*. Podpiraj m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. gi „SLAVI J A" jemno jBawarovalna banka w Pr je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. al rezervat toail B a\tlZTf7 „SLAVLIA" Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. SLAVIJA^ razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj a|OatAVMia smrti rodi*eljev, za doto otrokom. - „SLAVLJA" razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.-- „SLAVLJA".. „SLAVLIA« N i zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. gmotno podpira narodna društva, organizacije In prispeva k narodnim dobrodelnim namenom.-- apSlia%V1Jstrerr za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa -'Ojasoila daje drage volje 1 generalni zastop bank* „Savije*1 ¥ IJnblJanL Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Praiarnova ulinn Atev. 3. .\ Največji, najvarnejii slovenski denarni zavod. -•. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. a-a~< pr.«.^ *• St. 1. ■ ■ k , vaiO aad BM alH.M. kr*n. Za varnost vloženega denarja jamči zraven |fflH|l aTalrlaaala ie mestna občina ljubljanska z vsem pf**faa*£aal|*am im M VM Svoja taiasjja. Izpafca vloženega denarja je ngmoyofll, ker je po praviHh te hranilnice, potrjenih po c. kr deželni vladi, te»IJav6aaa vsaka smavfcalaoeja t vloženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4! /, brez odbitka, nevzengnjene obresti te pripisujejo vsakega pol leta h kapitala Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov Posojila na zemljišča po 3% obresti in proti amortizaciji po najmanj V« V. nn leta Daje posojila nn menice is vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane Učne aSafit aaFaSa^aaaikap v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kt**e*Vtate> ntr aElsn 4 8047 B:+A 26 9A 30 29