138. številka.
Jrs% v torek 19. junija 1900.
Tečaj XXV
„Edinost"	^^^^^^ „^^^ Oglasi
rbais enkrat na da«. rwun nedelj in	^^^M se računajo po vrstah v petitu. Za več-
praznikoT, ob 6. uri rvećer.	^^M^^^^^^ ^^M	šcratno naročilo 9 primernim popustom
Xuro^nh:m iBitia :	___	^^^^^^^^^^ Poslana, osmrtnice in javne zahvale <Io-
Za celo leto........ kron	^^^^ ^^^^^	** ragnnaj° P°
^^^	J^F M I
ca en mesec................^M ^^k^M ^M ^M ^M ^^M M ^^^^
^^m	^^m ^^m ^^m ^^m ^^m m ^^^^^^ ^^m	Kokošim se ne
je plačevati Na na-	w V ^^m ^^m ' ^^m '	^^m	_:_
ročbe hre« priložene naročnin*- ne uprava	f ^^ ^^M J	Naročnino.
Po tobakamah v Trstu se p^lajejcfijto-	^^^ ^^^ ^^^ ^^^	Je plačevati loco Trat.
samezne številke po *» Motink (3 nyu:
Tr*" <« «	Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.	JdSSST
_ . . Ji _ /	7 sprejemanje iiiseratov v ulici Moliu
I rJelon tlT.	V ^iaMU je mo4:	piccolo štv. 3, 11. itadstr.
----%V	ggaaagg^^ [ l
Izdajatelj
in cćg'ovt^i urednik Frin	Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost**. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'* v Tru.
Bodočnost Istre.
IV.
Iz vseli dosedanjih člankov je jasno razvidno, da vsi naj>ori, vsa nasilstva vladajoče italijanske klike ne preprečijo procesa, ki se vrši v preporodu Istre. Naši »čistokrvni« Italijani naj le in še bolj otepajo okoli sebe, kakor bi bili l>esni, ne pomaga jim nič. Narava je neizprosna in ta narava pripomore hrvatsko-slovenskemu narodu v Istri do njega naravnih pravic, do gospodstva v deželi. To stoji kakor amen v očenašu.
V Istri se bfje lx>rba, katera konečno določi, da-li naj v l>odočnosti italijanski ali slovanski živelj gospoduje ob morju Adrijanskem ?! V tej borbi mora živelj romanski podleči konečno. Slovanstvo je tu mlado in čvrsto, romanstvo staro in trhlo. Slovanstvo ima pred sabo jasno in nade-|>olrio bodočnost, romanstvo pa za sabo slavno minolost, a pred sabo žalostno se-danjost in nenadobndno liodočnost.
Borba, ki se bije tu, je nejednaka borba : podobna je borbi mej preživelim starcem in mladeničem v najboljših letih; zato je tudi jasno, kdo more konečno podleči, oziroma kdo iziti iz borbe kakor zmagovalec.
Borba, k: se bije v Istri mej italijan- I ski m in hrvatako-slovenskim življem, torej ni : samo l>orba lokalnega pomena, marveč je v Istri in v Primorju sploh ona točka, kjer se odloči konečno, kdo bo gospodoval v bodoč- ! nosti nad morjem adrijanskem: ali slovanski ali romanski živelj ? !
Konečna naša zmaga v Istri je v interesu vseskupnega slovanstva, kateremu je v dolžnost, da nas podpira v tej borbi moralno in materijalno. Ko si pril>o-rimo Goriško in Istro, mogli se l>omo vreči na Trst z vsemi silami.
Da! Tudi Trst mora postati naš ! Ne danes ali jutri, tudi ne čez eno desetletje. Ce je pred petdesetimi letmi bila večina tržaškega prebivalstva slovenske narodnosti, lahko bo za daljnih 50 let isto . . . Naj se nih<"e ne posmehuje, češ, to so utopije! Trst je na naši zemlji, okolica je naša; kaj je torej bolj naravno, nego to, da tudi v mestu samem jx>stanerao gospodarji mi '? !
Ali to sem omenil le mimogrede, hotč opozoriti, da tega kouečnega cilja ne smemo nikdar izpustiti iz-pred oči !
A zdaj treba, da odgovorimo na vprašanje: kako se nam l>o vesti nasproti Italijanom, ko po&aoemo (prej ali slej) mi go-sjMKlarji Istre?! Povsem umevno bi bilo, če bi odgovorili na to vprašanje z znanim pre-
P O P [j l S T K K.
Zvezda spoznanja.
s Pomjan-rine. Pi<e : Slaroljub Pod*iapitwky.
II.
Omenili smo že, da stari Šantol ni imel najl>0Ijšega menenja o Cičevem Vaniču. Raz-videli smo tad i iz njegovega razgovora z Jneko, da se ni j>osebno laskavo izražal o Vaniču. Vse to pa je izviralo od todi, da sta bila tako Vanič, kakor njegov oče, stari Oič, oba odločna pristaša narodne stranke. Stari Santol pa je sovražil Vaniča tem bolj, ker je bil le-ta eden najvnetejših agitatorjev narodne stranke in je s svojo prepričevalno l>esedo pridobil že marsikaterega za narodno stvar in je že marsikakega nezavedneža vzbudil do zavednosti.
Stari Cič je bil j»oštenjak od nog do glave in med prvimi narodnimi boritelji in buditelji. On ni zamujal no!»ene prilike, daje pridobival ljudi za stvar svojega naroda, doka-zovaje jim jn>gubno gospodarstvo in pogubne cilje ,'ladajoče oligarhije italijanske.
0«"e in sin sta se po|>olnjevala eden dru-
govorom : Kakor se posojuje, tako se povra-čnje! In kdo bi jim mogel šteti to v zlo, če bodo istrski Hrvatje in Slovenci svoj Čas povraćali milo za drago?! Človeška nrav je že taka, da se rada maščuje, in če se maščuje človek, kateremu je bila prizadeta krivica, je to pač lahko umevno. Osobito velja to v politiki.
Kljubu temu mi pač ne bomo smeli nikdar slediti temu nagonu, tej želji po maščevanju. Naša borba ne gre za pošlovanjenje Istre, ampak naša borba gre za. tem, da si pridobimo v Istri oni vpliv, ono veljavo, katera nam gre in nam pritiče po našem številu v tej deželi in po dejstvu, da bivamo tu že davna stoletja in da smo mi bili, ki smo jo, ko je bila uničena in opustošena po groznih nadlogah, kultuvirali zopet in jo ohranili. To zahtevamo, za to se borimo in to gotovo dosežemo. Ko pa dosežemo ta svoj cilj, ne i)omo segali po pravicah Italijanov. Nikdar naj ne bo očitala zgodovina, da je vsled nasilstva Slovanov zginil italijanski na-1 n »d v Istri !
V Istri je že danes komaj 20°/y Italijanov, a mej temi je dobra polovica takih,; katerih predniki so bili Slovani. To nam pričajo najjasnejše njihova slovanska imena. Jasno je torej, da ni potreba več niti jed-nega stoletja, ko v Istri ne l>o več govora o i italijanski narodnosti kakor taki.
Dokler pa v Istri živi eden sam Italijan, i naj se istemu ne odreka nol>ena onih pravic, | ki mu tičejo! Italijanski živelj, italijansko | mišljenje v Istri izgine brez nasilstva, samo ob sebi.
Pač se bo jezik Dantejev in Petrarkov razlegal še stoletja ob obalih Istre, aH italijanski narod, italijansko mišljenje v Istri — to izgine. Istra ima pač za sabo — če tudi navidezno, umetno — italijansko minolost, živi v italijanski sedanjosti, ali pred sabo ima slovansko l>odočnost.
To je neizprosna usoda, pred katero »italijanstva« Istre ne obvarujejo vsi napori, vsa nasilstva.
Sla vol j ub Podslapinskv.
politiško scenerijo. Oziri na desnico niso mogli ovirati Oehov, ker se ista ni pokazala dovolj trdne, da bi pomagala Čehom v časih najveće nevarnosti. To ni bilo pošteno zavezništvo za čase sile, ampak bi bilo prej društvo — veteranov. Nobeno češko oko ne potoči solze za desnico. Na sklicanje spravne konference ne veruje govornik, ker mej Nemce ni še prišlo tako razpoloženje, da bi hoteli skleniti mir.
Istotako ne veruje v oktroiranje jezikovnih načrtov, kajti državnik, ki bi se drznil kuj tacega, bi zaslužil ime avstrijskega H e ros trata. Tudi na oktroiranje novega poslovnega reda ni misliti. Ostaja torej le raz-puščenje zlw>rnice, a to bi prineslo — kaos. V tej zmešujavi pride do zadnjega spopada med dvema nasprotnima si načeloma: med načelom ohranjenja in utrjenja nemškega nad-
dokazati, kako morejo prestati daljšo borbo in kako se jim more škoditi, a da se jih ne more premagati.
Ve. eli nas, da moremo danes beležiti velesimpatičen pojav iz poljskega novinstva. Baš došla nam Krakovska »Nowa Reforma« piše v dopisu z Dunaja o zadnjih dogodkih v državnem zboru in o političnem položaju sploh zelo pametno in objektivno. Omenjeni list pravi, da so nemški listi polni opisov, k a k o so Čehi vodili obstrukcijo ; tega pa nihče ne vpraša, zakaj so jo vodili! Boj med Čehi in Nemci ni boj za ureditev jezikovnega vprašanja, marveč je boj o sistemu, od Čegar izida ni odvisen le obstanek češkega naroda, ampak obstanek in razvoj slovanskih narodov v Avstriji splo h.
To je boj federalizma in narodne avto-
vladja, in med načelom rekonstrukcije ustave noraije proti nemškemu centralizmu. Češki
voditelji, katerih »obzorje sega precej dalje, nego iz gospodske ulice do dvora«, so bliskoma spoznali, .za kaj gre tu ter so začeli ta boj na življenje in smrt. Njihov boj je boj vseh šibkejših, t. j. vseh slovanskih narodov v Avstriji.
ĆeSka in nemška obsfrukcija. Du-
v zmislu federalizacije, ugajajoče interesom države. V tem zmislu se češko vprašanje povzdiga v evropsko vprašanje. Od rešitve tega vprašanja bo odvisno, ali naj se Avstrija poniža v odvisnost od Berolina, ali pa najde formulo, ki Nemcem dovoli pristojno jim politiško stališče in hkratu zadovolji tudi druge narodnosti, da tako Avstrija postane najski poročevalec lista »Slovo Polskie« povelika Švica, državna zveza vseh svojih na- roča, da je predsednik polskega kluba, vitez rodov, kakor samostojen člen med evropskimi ! Ja\vorski, dobil veliki križ Leopoldovega državami.	i reda, in podpredsednik grof Dzieduszvcki red
Istega dne je govoril posl. dr. K r a - železne vrone prvega reda. To odlikovanje mar. On gleda s skrbjo v bodočnost. Ali da sta rečena parlamentarca dobila, ker sta bolj se boji za državo, nego za češki narod, se trudila, da bi bil parlament začel redno
Ta poslednji lahko prestane še marsikako nezgodo, država pa ne. Ne proti Mladoče-hom, ampak proti narodu češkemu naj bi bila naperjena politika namerjane nove ve-
delovati, da se torej češka obstrukcija uduši.
Češka obstrukcija ?! Ha! ha, če se ne motimo, so Čehi Slovani. In mi se spomi-da je bilo časov, ko so se Čehi
njai
Politični pregled.
TRST, 19. junija 1900.
K položaja. Zopet je beležiti izjave dveh čeških odličnjakov o sedanjem politi-škem položaju. Posl. dr. Fort je govoril v j politiškem klubu v Nimburku. O češki ob-: strukciji je menil, da je dosegla hipen vspeh, ki pa je važen, ker gotovo )>ospeši proces razsula in prinese zaporedoma spremembe v
čine. K temu morejo svetovati le oni, k a- krepko borili proti — nemški obstrukciji. In terimseni batiza narodno bodoč- mi smo tega, morda — ne vemo, morda — no s t s v oj o, t u d i če A v s t r i j a razpad e, najivnega menenja, da obstrukcija je obstruk-in ki hočejo le nemško Avstrijo, cija, da torej ni nič manje škodljiva in grda, ali nobena avstrijska vlada ne bi mogla če jo tirajo Nemri, nego če jo tirajo Slovani, prevzeti odgovornosti za izvršenje tega Zato se nam usiljuje vprašanje, kako to, da nasveta.	takratna vlada ni nobenega Slovana predlo-
Ako se odloči vlada, da potom zakona žila v odlikovanje ? ! Nasprotno, obstrukcija uredi jezikovno vprašanje, mora storiti to le je triumfirala, Badeni je moral i ti, odpravili tako, da ne bo ne zmagovalcev ne premaga- so jezikovne naredbe za Češko itd. nih. Drugače bi si pred sodnim stolom zgo- i Vidite torej : boritelje proti češki ob-dovine naložila neodpusten greh, ker bi strukciji predlagajo vlade v odlikovanje, bo-Čehe potisnila v načelno negativno opozicijo proti vsemu, k a r j e v interesu države in nje bodočnosti. Dr. Kramar svari Čehe, naj ne obsipljejo z očitanji onih, ki so se sedaj postavili proti njim. Stranke se raziti — narodi pa se najdejo zop Govornik želi mir, da ne bo Čehom trebalo
zega. Prvi se je odlikoval |x> svoji razsodnosti in sioji skušenosti, a drugi po svojem mladeniškem navdušenju in po svoji ognjevitosti....
Danes sta bila sama v gorenji sobi domaČe hiše. Govorila sta o predstojećih volitvah za državni zbor. Vanič je poročal svo- ■ jemu očetu, da so razmere za narodno stvar nepričakovano dobre in ugodne. Našteval je celo vrsto takih, ki so bili vedno proti narodni stranki, a so zdaj prišli do spoznanja. Na vsaki način mora biti sijajna zmaga na naši strani. Tako je zaključil Vanič svoje poročilo.
A stari mu je rekel :
—	Počasi, počasi, fant! Ti si še mlad, neizkušen. Ne poznaš še sveta, niti naših Iju-dij. YTeruj mi, da se mnogo njih, na katere računamo za gotovo, še v zadnjem trenotku izneveri.
Vanič je zmiguil z ramami, potem pa je menil:
—	Kaj pravite, oče, ko bi se lotili starega Santola ?! Ali menite, da bi ga ne bilo mogoče iztrgati iz lahonakih krempljev?
riteljem proti nemški obstrukciji se — jem-ljejo jezikovne naredbe ! Kako že pravi tisti nemški pregovor: Ja Bauer, das ist was an-deres!
Avstrijci - Rnsi. Iz Rusije poro morejo čajo, da je ruska vlada od 1. januvarja in do o u e t.! 1- maJa	Avstrijcem podelila državljansko
pravico. Ti Avstrijci bivajo sedaj v okraju Lublina. — Velika večina teh novih ruskih državljanov so kmetje, ki so si nakupili zemlje in obdelujejo isto.
Ta grozna »sovražnica« Avstrije, ta sov-
nas in je še
Stari Čič se je nasmehnil in molčal.
—	No, kaj mislite oče ?
—	Hm, kaj mislim ? Rekel sem ti že oni dan, da je mati slaba in bolehna, da treba ražnica, proti kateri je bilo pri
torej, da se oženiš ti, da pride mlada gospodinja v hišo. In ti si rekel, da hočeš snubiti Santolovo hčer. Ker se pa bojiš, da ti Santol ne da hčere, dokler bo tiščal v lahonskili jateljica, pa podi dan za krempljih, bi ga ti rad spreobrnil. A to ne j Nemčije čez mejo!
pojde ! Santol ne bo nikdar naroden, njegova	Mi smo proti temu, da bi se nase ljud-
toliko ropota, dala je torej v tako kratkem času državljansko pravico 310 Avstrijcem! Naša zaveznica Nemčija, ta naša nemška pridnem Avstrijce iz
hči nikdar tvoja !
— Zakaj ne, oče ?
Zakaj bi ne bilo mo-
štvo izseljevalo. Ce pa že ni mogoče komu ubraniti, svetovali bi mu, naj gre rajši na
goče piepričati starega Santola in ga spre- Rusko, kjer ostane Slovan, nego da bi šel v
druge kraje, kjer bi izgubil lehko tudi svojo narodnost.
Iz ogerskega parlamenta. V včerajšnji seji ogerske zbornice poslancev je izjavil minister-predsednik pl. Szell, da umakne kvotno predlogo, ker je zasedanje avstrijskega državnega zbora zaključeno ter bi razprav-vljanje o isti ne imelo nobenega pomena. Pl. Szell je potem odgovarjal na interpelacijo posl. Kosu t h a o zmedah na Kitajskem ter izvajal, da je ustaja na Kitajskem napotila tudi Avstro-ogersko, da je v sporazumu z
obrniti na narodno stran ?
—	Preveč ga imajo Lahoni v krempljih. Lahonska gospoda se mu znajo prilizovati in on jim veruje vse. Poprej bi verjel, da se stolp v Pomjanu postavi na glavo, nego bi veroval, da stari Santol pride do spoznanja in odpre oči.
—	No, oče, če že mislite, da bo on vedno ostal Lahon, ali zakaj naj bi radi tega njegova hči ne mogla postati moja ?
(Pride še.)
ostalimi vele v lastni i odposlala 2f> mož ladije »Zerita« v varstvo avstrijskih |>o<tanikov. Kitaj naj občuti. da ima sebi nasproti solidarno ves omikani svet. Glede vprašanja istega poslanca, ima-li minister za vnanje stvari kakšno zagotovilo, da Rusija, ki operira z najveći m i četami, ne misli zasesti katerega dela Kitajske, kar bi provzročilo tudi konflikt v Evropi, je minister-predsednik konstatiraj da na merodajnem mestu ničesar ne vedo o kakem posel »nem in ločenem stališču katere si-bodi velevlasti. Končno je pl. Szell izjavil, da naša monarhija ne namerava nobene dalekosežne akcije. (Živahno odobravanje.) Odgovor ministra-predsednika je zbornica vzela na znanje. Pl. Szell je potem iz zgoraj navedenega vzroka umaknil predlogo o kvotnem zakonu, na kar se je zbornica odgodila do S. oktobra t. L
Kriza V Italiji. Ko je ministerstvo Pelloux videlo, da ne more nadvladati zmešnjave, ki je navstala v komori, in se ni upalo s pomočjo določeb novega poslovnika brzdati opozicijonalnih skupin, dobro vedč, da bi srditost opozicije mogla dovesti do katastrofalnih dogodkov, tedaj si je italijanska vlada izprosila od krone dovoljenje, da sme apelirati na narod. Zbornica je bila razpuščena in nove volitve so bile razpisane v vsej naglici. Ali nove volitve niso prinesle tistega vspeha, katerega je pričakovala vlada. Že takrat, ko smo izvedeli totalni izid volitev, smo povdarjali, da je vlada sicer ohranila svojo večino, ali da je vsejedno tepena, ker so se skrajni življi vrnili v pomnoženem številu, moralno ojačeni posebno še po dejstvu, da je na volitvah padel predsednik prejšnje zbornice, torej prav tisti mož, ki je imel nalogo. da jih u d uši. Vlada sama je takoj videla, da l>oj z opozicijo v novi zbornici bo še težavneji, nego je bil prejšnji. Zato je uvela akcijo za pomirjeoje skrajnih strank in je to akcijo dala voditi po predesti ni ranem predsedniku komore, Gallo. Ali tudi ta prizadevanja so se izjalovila in vladi ni pre-ostalo druzega, nego (ia je v včerajšnji seji podala s**ojo ostavko.
Seveda se sedaj ugiblje na vse strani, kako se reši kriza. Jedni mislijo, da pride zopet do ministerstva Pellous: v novi sestavi, drugi sodijo, da ix> Saracco j>oklican. da sestavi novo ministerstvo. Skrajna opozicija pa se vede jako zmagosvestno in je prepričana o svoji popolni zmagi, ker — tako pravi > Avanti« — v Italiji da mora biti enkrat konec »reakciji«. Ta zmagos vestnost skrajnih življe v dela po vsej pravici merodajnim krogom velike skrbi, ker priča, da so za Italijo nastopili zelo resni Časi, ki bi mogli nastati nevarni tudi monarhičoi ideji. Kako tužno zvene n. pr. besede, ki jih je pod utisom dogodkov v komori včeraj izustil v senatu njega predsednik Saracco!! Menil je, da se bolj nego kedaj mora v današnjih dneh želeti, da se konstitucijonelne monarhije opro na konservativne moči v obrambo zakonite svol>ode. Dovolite, da sem tolmač vaših mislij in da izrečem željo, ki se izvija iz prsi in prihaja preko ustnic : »da bi na nebu Italije zopet zasijali oni lepi dnevi, ki so radostili naša mlada leta, da bomo mi stari mogli zapreti svoje <»či v miru in zapustiti to zemljo s polnim zaupanjem v usodo velike italijanske domovine!«
V tej elegiji predsednika italijanskemu senatu je izpoved, kako na slabo so se zasukale stvari za dosedanjo Italijo in da je prišlo veliko drugače, nego so mislili sedanji starci v tistih svojih mladih letih. Srečna vnanja naključja so pač mogla zjediniti Italijo, ali notranje guilavi ne morejo zdraviti naključja. V to bi trebalo korenitih in dalekosežnih gospodarskih in socijalnih reform.
Tržaške vesti.
(»ospod Ernest Lavrenčie, absolviran slušatelj dunajske tehnike, rodom iz Trsta, je napravil v petek dne 15. t. m. drugi državni (teoretični in praktični) izpit s prav dobrim vspehom ter je }>ostal inženir strojništva.
Izjava S Kontovelja smo prejeli : Ni ga veselja brez — žalosti. i o smo sedaj okusili tudi mi. Kako smo se veselili praznika sv. Rešnjega Tele>a, a sedaj se ga spominjamo z žalostjo. Z dobrim namenom in ne sluteči nič slabega, smo šli na procesijo, a sedaj na.- nasledki ]>ečejo v dušo. In to tein bolj, ker so nas doleteli jw> nedolžnem in nepričakovano.
Že pred več nego enim mesecem je naš |>evovodja na željo vsega zbora določil, da bomo |»oleg latinskega peli tudi slovenski na
procesiji v Trstu. V ta namen se je pevo-vodja obrnil do gospoda skladatelja Hladnika s prošnjo, da nam dopošlje par lepih slovenskih skladeb. Ker pa nam menda v hipu ni mogel ustreči z novimi slovenskimi skladbami, nam je poslal nekaj latinskih. Ker smo vedeli, da so v prejšnjih letih tudi drugi oko-ličauski zbori |»eli latinske pesmi, nismo ni slutili, da s tem užalimo narodni čut okoličanov. Tako je prišlo, da smo v procesiji peli latinski. Slovosno pa protestujemo proti domnevanju, kakor da smo prišli v Trst z namenom narodnega izdajstva ali da bi se hoteli prikupiti cifutskemu časopisju! Bratje
dragi, prosimo Vas torej, ne sodite nas krivo! Saj smo — tudi če smo kaj zakrivili, ali, kakor rečeno, ne namenoma — že dovolj te-peni po umazanem «Indipendentu» in njega dopisniku.
Kar se tiče fotografije našega zbora, smo pripravljeni vsi potrditi s prisego, da je brez naše vednosti p r i š la »P i c eo 1 u» v ro ke in smatramo za nesramno predrznost, da je to na zavra ten način dobljeno sliko celo razobesil na okno svojih prostorov, kjer se dan na dan kuje črno sovražtvo proti vsemu, kar je dobro in pošteno. Morete misliti, bratje, kako nas to peče v srce ! A ne le naš pevski zbor, ampak tudi našega gospoda župnika sta hotela «Piccolo» in «Indi-pendente* spraviti v krivo luč. To je mogla storiti le kaka izdajska duša. Mi vsi zastavljamo svojo častno besedo, da je gospod župnik popolnoma prepustil pevcem, naj si sami izbirajo pesmi. A ne le sedaj, ampak v vsem času njegovega službovanja na Kontovelju ga poznamo kakor moža, ki zbok svoje značajnosti, nepristranosti in uljudnosti zasluži, da ga spoštuje in posnema vsakdo!
S temi pojasnili, nadejamo se, bo zadoščeno našim sorojakom. Poglejte le naše odpadnike, ki se skrivajo kakor netopirji in nimajo poguma, da bi komu gledali v oči in govorili jasnim čelom. Mi pa nastopamo odkrito in brez strahu. Kaka razlika je torej mej nami in — odpadniki !! Zato izjavljamo še enkrat:
Hvala, ki so nam jo peli židovski listi, naši največi sovražniki, je nam v sramoto, zl>ok česar jo z ogorčenjem vračamo nasprotnikom, oziroma je prepuščamo našim izdajica m. Pred takim hinavskim hvalisanjem se bomo čuvali vedno, ker hočemo uživati zaupanje svojega naroda. Podpisani zborovodja in ves pevski zbor obljubujemo, da hočemo vsikdar neustrašeno delati in j»otegovati se za čast in blagor milega nam naroda.
Na Kontovelju, 18. junija 1900. Pevski zbor Kontoveljski.
Dragotin Stare,
zborovodja.
Iz Barko vel j nam pišejo: Minolo nedeljo se je vršila pri nas lepa cerkvena slav-procesija sv. Ilešnjega Telesa. Da-si je naša procesija že na glasu, kakor najlepša v vsej okolici, ali letos se je vršila že naravnost vzorno, tako, da reditelji niso imeli nikakega truda.
" Pri maši so peli pevci »Adrijec Voiari-čevo mašo se slovenskim tekstom. V procesiji so peli tudi isti, ali pomnoženi se starejšimi pevci. Vse petje, pri maši, v procesiji in na pop. službi božji, se je vršilo izključno V slovenskem jeziku, kar je slavnost še posebno povikšalo. Mene je posebno ganila krasna skladba »Molim te ponižno« — katero so peli izborno pri vsakem evangeliju.
Tu sem naj bi prišli vsi latinizatorji in nasprotniki slovenskega cerkvenega petja ter sodili o u tisu, ki ga napravljajo besede pesmi: »Vse, kar vera pravi, verjem vse trduo« — pete tikoma pred blagoslovom s sv. Rešnjim Telesom. Da, trdo bi moralo biti srce, katerega ne bi v takem svečanostnem trenotku ganile te besede, pete v milem materinem jeziku, ter mu utrjale vero. Ali more nerazumljena latinščina napraviti tak učinek ?! — Vsaka trditev v tej smeri bila bi — smešna. Torej v interesu vere: proč z nerazumljivo latinščino vsaj na cerkvenem petju !
Slavuost je poveličevala tudi krasna in dragocena trobojnica pev. društva »Adrija«, katero je pred pevci m pevkami nosil krepak mladenič. Posebno mi je omenjati nenavadno veliko udeležbo naših Barkovljank v krasni narodni noši. Zares — ženska narodna noša je (posebno v procesiji) nekaj izredno lepega! In naj si moda izmišlja vse raznovrstnosti v oblekah — drage Barkovljanke, najlepše ste — v narodni noši !
Slavnost je nadalje poveličevala vojaška godba, ter dolga vrsta šolskih deklic istotako v krasni beli narodni noši. In kaj naj rečem o celotnem utisu, ki ga je napravila naša
procesija na gledalca in poslušalca minolo nedeljo? — No, o tem mi ne treba veliko govoriti. — Splošno menenje tudi tujcev, navzočih na procesiji, je bilo, da Barkovlje morajo biti ponosne na to svojo — cerkveno slavnost.
PojK>ludne pa se je zbralo v gostilni «Obrtnega društva* (Narod, dom) na koncertu, prirejenem po pevsk. društvu c Adrija*, nad 600 ose o.
Wagnerjeva godba je igrala izvrstno le izključno slov. komade, katerim je navzoče občinstvo navdušeno ploskalo.
Zabava je bila izborna, dokler nas ni po 10. uri nepoklicani dež polagoma razpodil. Ker je ta koncert sploh jako ugajal, je sklenilo društvo, da ga prihodnjo nedeljo ponavi.
Proč sč slovenskimi trakovi iz cerkve Sv. Jakoba! pravi pobožna «Ricrezazione», glasil.t tukajšnje laške duhovščine. Dobro torej, Vi laška duhovščina podite naše slovenske trakove iz laških cerkva, ker ne pomislite, da z našimi slovenskimi trakovi utegnejo oditi iz cerkve tudi — Slovenci ! Potem, ko ne bo več slovenskih trakov in nas v tržaških cerkvah, potem boste imeli vsaj mir !
Vi boste imeli mir, cerkev pa — škodo. Ali kaj je Vam mari korist cerkve?! Vaša parola je: Cerkev bodi raje prazna, ako nima biti poitalijančevalka!
« Nemške sole so vislice*. Pišejo nam: Včeraj ste povedali, kako je rekel leta 1893 laški poslanec iz Tirola v dunajski zbornici poslancev. « Nemške šole so vislice, na katere nerazumni laški roditelji obešajo lastne otroke*.
Porabimo to tudi mi in recimo, tudi tako, samo malček drugače : « Nemške in laške šole so vislice, na katere obešajo nerazumni slovenski roditelji lastne otroke*.
Ker pa mi tržaški Slovenci ni mamo slovenskih šol, ker nam magistrat in vlada nočeta dati slovenskih šol, liajd roditelji : Na vislice z našimi otroki, na vislice z našo krvjo, z našim mesom, na vislice nesi slovenska mati otroka, katerega si dojila z lastnim mlekom ! Na vislice, obesi ga, na vislice z njim! O Avstrija, Avstrija!
Nečloveško ! Pišejo nam : Lanjskega leta je v Economovem mlinu ponesrečil na delu stari revni mož Josip Uršič. Vreča, ki je padla iz visočine, mu je premaknila nogo iz sklepa pri stegnu.
Bil je dlje časa v bolnišnici in potem v podpori pri enem naših slovenskih društev. To društvo mu je pošteno plačalo podporo do onega dne, ko ga je po zakonu morala sprejeti «Zavarovalnica za slučaj nezgod*. Ta zavarovalnica mu je dne 24. vsakega meseca pošiljala svoto 22 gld. in nekaj novčičev. Maja meseca pa mu niso poslali nobene svote in nobenega obvestila. Šel je torej osebno povprašat in izvedel je, da rnit ne gre več nikaka podpora (!), ker da si je bolezen nakopal sam (!), kar da potrjuje tudi sin tega nesrečnika !
Povemo naj, da Uršič nima in ni imel otrok, a je revež nekoliko zmešan, zato ni znal odgovoriti na gori omenjeni odgovor.
Slučajno je o tem dogodku izvedel nekdo, ki je Uršiča poslal v slovensko društvo, a le-to je poslalo svojega moža, da poizve, kaj da je na stvari.
Ko se je ta odposlanec slov. društva predstavil gospodom v zavarovalnici in prosil pojasnila glede nesrečnega Uršiča, so mu odgovorili, da je nastala pomota, da so Uršiča vzeli za nekega drugega, in da Uršič takoj vdobi nakazano mu podporo!
Oni dan pa je zdravnik preiskal starega reveža in našel — da je popolnoma zdrav ter da mu ne gre več nikaka podpora !! Revni Uršič, ki je popred vedno rad delal in ki bi, ko bi bil zdrav, gotovo še delal pri svojem gospodarju, ne more hoditi brez palice in ne more niti dvigniti poškodovane noge!!!
Povpraševali smo razne može, ki se u mej o v teh poslih, in vsi so bili tega me-nenja, da je ta slučaj nezaslišan! Da zavarovalnica meče kar na cf*sto moža, ki ne more zaslužiti niti suhega kruha, potem ko je zgubil svoje moči na poštenem delu in ko je na tem delu ponesrečil! Sedaj ima sodišče v rokah to stvar. Upamo, da ta oblast ne zavrže tega nesrečnika, ki je vsled ponesre-čenja na delu postal nezmožen služiti si vsakdanji kruh. Za danes naj bo dovolj, ker hočemo počakati zvršetka. Potem se pa obrnemo na Dunaj (ako bi nesrečnika pustili — na cesti!), da izvedo tam gori, kako se tu dele pod|vore ponesrečencem!
Proč Z viečki! Kolikokrat sem že klel, ko sem šel po tržaških ulicah o vročih dnevih in mi je nesreča privedla pred nos
kako žensko, katere krila so se vlekla po tleh, da se je gnjusni prah kar v oblakih vzdigoval s tal ter silil -človeku v nos, v usta in v oči. Čudil sem se, da se v javnosti ne vzdigne vihar nevolje proti i.ej nadlogi. Ako že nekatere dame toliko drže na svoje vlečke, pa naj si stvar urede tako, da ne bodo presedali drugemu občinstvu, ki nima na njih vlečkih nikakega interesa in torej ne mara imeti škode in neprijetuosti. Da ta nevolja ne izvira le samo iz kaprice, priča okolnost, da so se nedavno v Rimu na uče-njaškem kongresu bavili s to zadevo najodličnejši italijanski zdravniki. Zdravnik Casangranda je dokazoval škodljivost vlečk sledeče: Dobil je več dam, ki so hodile po eno uro po mestu. Tem damam je preiskal vlečke in je na vseh dobil cele kolonije mikrobov, bacilov influence, tuberkuloze, tifozne mrzlice in drugih bolezni. Vlečke delajo po ulicah prah in dvigajo posušene kali bolezni, katere potem ljudje sopejo va-se. Kongres je najodločneje obsodil vlečke in priporočal, da se kratkomalo prepovedo. Prav tako! Proč s takimi itak neukusnimi izrastki mode!
Dame, ki	svojimi viečki pometajo
J po tržaških ulicah, naj si zapomnijo, da na j ta način frivolno igrajo z zdravjem drugih ljudij in v prvi vrsti svoje rodbine.
Nagle smrti je umrl včeraj jutro kor-vetni kapetan Marian Pfau na vožnji na Dunaj. V postaji sv. Peter ga je zadela kap. Okrajno pomorsko poveljstvo je, obveščeno brzojavnim potom o dogodku, poslalo na lice mesta častnika, ki je dal pokojnika prepeljati v Trst v vojaško bolnišnico. Pogreb bo I v četrtek popoludne.
Povožena. Včeraj je prišla v ulici Poste j vecchie 67-letna Terezija Gregor iz ulice Legna pod neko kočijo. Poškodovano so spravili v bolnišnico, neprevidnega kočijaža so pa zaslišali na policiji ter potem izpustili.
O samomorilcu na frreti o katerem smo poročali v včerajšnji izdaji našega lista, je soproga nesrečneža spoznala 50-letncga višjega kontrolorja Henrika C. s poštnega urada na stari mitnici. Truplo so prepeljali na pokopališče pri sv. Ani.
Od zgoraj prihaja vse dobro, časih pa tudi kaj slabega. To je občutil sinoči dninar Alojzij Strangel, ko mu je v ulici S. Filippo padla na glavo posoda s cvetlicami ter ga ranila, da je moral na rešilni postaji iskati pomoči.
Nogo si je zlomil včeraj o padu 74-1. 'Andrej Pecille iz ulice Olmo št. 7. Nesreča ga je doletela v ulici Amalia. Spravili so ga v bolnišnico.
Aretiranje. Policijski nadzornik je včeraj aretiral 27-letnega Antona Stagni iz Bo-lonje v Italiji. Italijanske oblasti, s katerimi je imel že večkrat opraviti, so ga iskale zaradi raznih deliktov.
Neprevidnost. Neki lo-letni fant je včeraj s svojim vozičkom razbil steklo izlož-nega okna tvrdke Piazza & Mann v ulici Nuova ter provzročil škode za 160 kron.
Zasulo je včeraj v nekem kamenolomu v Skednju 72-letnega Luko Flego. Tovariši so ga izkopali ter poklicali zdravnika, ki je ; pa nesrečneža našel že mrtvega.
Požar v gozdu. Včeraj je zgorelo kakih 1500 kvadr. metrov občinskega gozda pri Lonjeru. Ogenj je nastal po papirnatem balonu, katerega je nekdo spustil pri Sv. Jakobu v zrak. Loujerci iu mestni gasilci so po napornem delu pogasili ogenj.
Okrajna bolniška blagajna. Tekom j prošlega tedna je bilo prijavljenih 343 slu-j čajev bolezni, 372 oseb je proglašenih zdra-| vimi, 714 jih je ostalo v zdravljenju, med j poslednjimi 101 takih, ki so ponesrečili na j delu. V 160 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Na podporah se I je izplačalo tekom tedna 9163.96 kron.
Dražbe premičnin. V sredo, dne 2»). junija ob 10. uri pred pol u d ne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Cucherna št. 1, pohištvo; na Korzu št. 2, stroji za pisanje, tiskarske stvari in pečati ; v ulici Boschetto št. 34, pohištvo, konj in kočija; v ulici Sanitil št. 8, tirjatve; na V rdel i št. 741, krave; v ulici Nuova št. 2'.», pohištvo.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 24.6, ob 2. uri popoludne 28.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762 0 — Danes plima ob 1.18 pred p. in ob 3.24 pop.; oseka ob 7*39 predpoludne in ob )0.1T> popoludne.
Del ar< u u a roti ujaku v spomin. Pišejo nam : Včeraj l*. t. m. smo spremili k večnemu |x»čitku 7S-letnega M i kola Andreja, ki je bil, akr» upoštevamo njega visoko starost, skoraj izjema med ostalimi sovrstniki svojimi. On si je vzgojil svoja sina tako, da govorita in čutita z nami. Slava mu !
se je sin delavca Kirsta v Horde opekel jako hudo. Hude opekline se niso hotele zaceliti ukljuh vsemu zdravniškemu trudu in mladenič je l»il na robu groba. Rešitev bi bila mogoča le še tedaj, če bi se na rane položila sveža človeška koža. Ko je o tein izvedela mati l>olnika, je takoj ponudila, da naj njej
Sinoma pa kličemo ob tej slovesni pri- | vzamejo potrebne kože v rešitev sina. Zdrav-liki: spominjajta se vsikdar, kaj je bil va- uik je nato res vzel z njene rame velike
kose kože ter jih položil na rane sinove. Ker
oce
jin
Pogreba se je udeležila velika množica je pa bilo treba toliko kože, da bi se ženi našega delavstva, da-si je bilo vreme skrajno na jedenkrat brez smrtne nevarnosti ne mogla
neugodno.
odrezati, sporazumela se je žena z zdravnikom
večjo potrpežljivostjo in junaštvom ter brez narkoze prenesla vse operacije ter se veselila
Brzojavna poročila.
Cesar v Bruck u d. L.
Pevsko društvo »Zvezda« v sv. Ivanu tako, da čez nekaj dni zopet pride in se je
priredi v nedeljo, dne 24. junija t. 1. ol> 4|>otem res zopet |>od vrgla neizrečno boleči uri popoludne v prostorih krčmarja g. Frana operaciji ter jej je zdravnik zopet odločil ve-Ziviea na Sovranišču v sv. Ivanu svoj prvi like površine kože na stegnu. Zena je z naj-
(ustanovni) občni zbor.
Odbor »Zvezde«.
Naša mladina na delo. Pomladanski na ozdravljenju svojega sina.
zrak je vzdramil tudi narodno misleče mla-	-
deniee, ki se zbirajo pod zastavo najmlajšega društva : »Zveza tržaške slovenske mladine«. In sicer je ista sklenila, tla priredi dne 24. junija t. 1. na šolskem vrtu pri sv. Jakobu velik glasl>eni in |ievski koncert na korist ustanovi
godba« 1h> izvajala lep program narodnih
pesmi; sodelovalo bo blagohotno »Slovansko
pevsko <lrti>tvo z nastopom moškega zbora.
Velika zabava za slav. občinstvo l>o »Šaljiva	.
. , ,, , . . „. . , , zemski vojaški a tašč i. tombola«. 3leti posameznimi točkami se ootlu	__________ _
p riži ga li veliki umeteljni ognj , kakor običaj no
na da sv. Ivana.
Tržaški Slovenci ! pokažii. rt to nedeljo z
mnogobrojnim obiskom, da znamo feniti trud
naših mladeničev, podpirajmo jih posebno zdaj
v začetku njihove organizacije, ker oni nas
bt*lo svoj čas nadomeščali v velikem boju,
ki ga bijemo proti sov ragom.
Star T r ž a č a n.
Pekingu, na j>ot ter da pride kmalu do ob-streljanja trdnjave pri Taku-n.
LONDON 18. (K. B.) Večerni listi pri-ohčujejo brzojavko iz Shanghaia z današnjega dne: Brzojavka iz Čifu-a javlja, da je danes jutro priplula tjekaj japonska topniška ladija, ki je poročala, da so se evropske pomorske čete polastile trdnjavic pred Taku om. Po ultimatumu, priobče-nem kitajskemu poveljniku, je 17 trdnjav začelo streljati na vojne ladije. Evropsko la-dijevje je odgovarjalo, kitajski topi so morali utihniti in Evro|>ejci so zasedli trdnjave.
BEROLIN 18. (K. B.) »Nordd. AUg
Carinska izvorna potrdila za Turško.
Odkar se nahaja Turška v carinskem boju z nekimi državami, imajo naši izvozniki velike sitnosti o nabavi izvornih potrdil. Tukajšnji turški konzulat zahteva namreč visum ministerstva za vnanje stvari, poslednje vi-suin ministerstva za notranje stvari, to zopet namestništva, okrajnega glavarstva in občine. Zveza avstrijskih industrijalcev je storila potrebne korake, da se stvar olajša. Nove tovarne za sladkor na Ruskem.
Tekom prihodnje sladkorne kampanje ustanovijo na Ruskem dvanajst novih tovarn za sladkor. Potem bo vseh takšnih tovarn na
Zeitung« javlja: Ko je danes jutro prispeia j Ruskem 276.
iz Čifua brzojavka, naznanjajoča, da je neka japonska torpedovka javila, da so se ustaši
Izvoz dog iz Trsta in z Keke
v maju mesecu 1000. Došlo je v Trst
polastili poslanstev v Pekingu, so dobili za- ; 352.000 kosov in sicer 160.000 iz Bosne čez stopniki Nemčije v Londonu, Petrogradu, j Metković in 192 000 z železnico. Izvozilo se Tokiu in Shanghai u ukaz, da se nemudoma ! je pa iz Trsta 261.665 kosov v Bordeaux, obvestijo o stvari. Nemški konzul v Hong- ; 16.355 v Italijo, 196 kosov v Jaffo. Z Reke kongu javlja, da tamkaj ničesar ne vejo o;je znašal izvoz: 950.403 v Bordeaux, 680.924 tem. Odgovor ostalih zastopnikov še ni i v Marseille, 27.000 v London, 63.978 v Ita-došel.
BEROLIN 18. (K. B.) Opoludne jedo-; spela brzojavka nemškega konzula v Čifu-u:
DUNAJ 19. (K. B.) Danes v jutro se
ritve »Narodne godbe«. Močna »Na b reži nska ' peljal ce. ai \ Bruck n. L., da inspicira ^ocoj je prinesla japonska topniška ladija i . ,	, tamošnje vojaštvo. Spremljali so ga nadvoj- I rr<_i____ ____. , .	. . ,	, , .
vodi Fran Ferdinand in Rajner, vojni minister pl. Krieghammer, glavna vojna nadzornika Reinlander in Waldstatten ter ino-
lijo in 250 v Jalfo.
Nevroeljiva pisma.
V zmislu naredbe c. kr. trgovinskega
Takua vest, da so Kitajci položili tamkaj v
,z ministerstva od 3. januvarja t. 1. št. 70157
ex 1898. (Pošt. in brz. naredbenik št.
i. ex
pripeljal s spremstvom danes semkaj. O vspre-jemu so bili na okrašenem kolodvoru povelj-
rek® torpede. Tuji poveljniki so se zbrali na 1g99>) So se po posebnem, c. kr. poštnemu ladiji ruskega admirala ter poslali povelj ni-i in brzojavnemu ravnateljstvu prideljenem od-kom trdnjav preci Takuom ultimatum, da do | seku uradno odprle nevračljive poštne poši-
Ijatve, Katere so prejeinni poštni uradi predložili tekom meseca maja t. 1.
Tem povodom se ni moglo izvedeti, kdo
'17. t. m. ob 7. uri pop. umaknejo svoje čete.
BRUCK n. L. 19. (K. B.) Cesar se je I , a , 17 . . ,	-
_	J iN a to so dne 1*. t. m. ob 1. uri ponoči za-
čele trdnjave streljati. Nemške, ruske, angle-
nik voja grof fxkfill.Gvllenl,aod te.- načel- t^T^J" iT-^,!	I > "<i<lal na	v Prll"ženem »pm..*.—
vaijale. Streljanje je trajalo setlem ur. Pravijo da sta dve angležki ladiji utonili v reki.
Takuom
niki oblasti. Cesarje govoril z več navzočimi
ter odjezdil s sijajnim spremstvom v tabor. r»__•	. i	i
J	J J	t	Brzojavna in zelezmska zveza med
Preti vsem je pregletlal 3. polk cesarskih lovcev pod poveljstvom nadvojvode Ferdinanda Karola : opazoval je vaje 1. bataljona
vedene, priporočene ali vrednosti obsezajoče pošilja t ve.
Dotični oddajalci, ki želd, da se jim ta
Vesti iz Kranjske.
ter nasproti poveljniku istega, pl. Durfeldu, ; slovnica javlja
izrazil svoje zadovoljstvo. Potem seje podal j pred Xaknom ^ ^ na />beh ol)alihreke
k polku Deutschmeister in izrekel polkovniku u	, v .	. .	, - —
_ J_ 1 . ... i zasedle evropske čete. Kitajci so dne 17. t
in Tientsinom je pretrgana. Tudi promet po t pisraa vrnej0> go s tem vabljeni, da dokažejo vodi je i nevarnosti.	svojo lastninsko pravico do njih potom do-
LONDON 19. (K. B.) Reuterjeva l>o- i tičntga poštnega urada, ali pa neposredno.na
»rzojavnem
m. začeli streljati, ne da bi to kdo priča-
Pfeiffer-ju svoje priznanje. Temu je sledil
* Prešernova slavnost v Vrbi na	manever poslednje imenovanega polka in | j.Qvaj
< »t renjskem, ki so )•• priredila tamošnja oko-	polka cesarskih lovcev. Cesar je pohvalil
ličanska gasilna društva, je krasno vspela.	moštvo in poveljnika obeh polkov ter inspi-
Nad	gasilcev in velika množica druzega	ciral divizijski topniški jx»lk št. 42.
olnjinstva je hitela minolo nedeljo od [»ostaje	komilllike čeških poslancev.
Žerovniea k pesnikovi rojstni hiši v Vrbi,	DUNAJ 18. (K. B.) Okrožnica o sejah j Krftger je prestavil svoj glavni
kjer so pevska društva zaj»ela oba napeva	izvrševalnega odbora čeških poslancev kon- Alkmar pri Nelsonspruitu.
»Luna sije in gasilci na spominsko ploščo	stati ra jed notno naziranje o političnem polo-	Badeil Poweil V
pr trdili velik lovorov venec. Topiči so na-	žaju ter soglasne sklepe o nadaljnem posto-
znanjali začetek slavlja in krasno vreme je	panju strank.
storilo svoje za popoln vspeii lepe narodne Cesko-moravsko-šleski narodni svet. slavnosti, ki je v marsikaterem srcu podžgala PRAGA 18. (Priv.) Včeraj seje usta-plam rodoljubja. Zato vsa čast gasilcem, ki so	uovjl češko-moravsko-šleski narodni svet;' slavnost priredili. Mej drugimi se je slavno-	udeležba od strani državnih in deželnih posti udeležil tudi ljubljanski župan g. Hribar,	slancev, raznih društev in strank je bila obila. O Čisti dobiček, ki se obrne v prid Prešerno-	političnem položaju je poročal dr. H ero ld vemu spomeniku, znaAa nad 200 K.	Po daljši debati so sprejeli resolucijo, ki iz-j o " jflNlHfli "** I
včeraj iz Cifu: Trdnjave podpisanem c. kr. poštnem in
ravnateljstvu.
V slučaju, da tekom enega leta nikdo ne dokaže lastninske pravice do teh pošilja-tev proda se njihova vsebina, v kolikor je v Vojna v južni Afriki.	to prikladna, na javni dražbi ter se zaraču-
j® predsednik Krftger ?	! njj0 iskupljeni, v pismih eventuvelno najdeni
LONDON 18. (K. B.) »Times« javljajo in k poštnim nakaznicam spadajoči zneski na j včeraj iz Lourenzo-Marqueza : _ Predsednik [ korist pf,gtnega era rja. Vsebina ostalih poši-
tabor v ]jatev se pa uniči.
Izkaz po posebnem odseku c. kr. pošt-
Pretorfjl.
LONDON 19. (K. B.) Lord Roberts javlja iz Pretorije dne t. m. : Baden Po-well je prispel semkaj.
* Na lovu na Gorenjskem je ponesrečil javlja, da Čehi ne morejo sprejeti Pr^lože~ I	OersliO *
dvorni svetnik in finančni prokurator gospod njh jezikovnih zakonskih načrtov ter prote-
tir. Račić. Zlomil si je nogo.
* Novo javno mestno kopališče otvorijo v Kranju. Zgrajeno je v «Dolu> na prostoru g. Kocka.
:: (> k r a <1 e n i fotograf". K ljubljanskemu fotografu Mullerju sta prišla te dni
stira proti morebitnemu oktroiranju istih.
Kaznodba v stvari zaliva Delasroa.
BEROLIN 18. (K. B.) Danes so podpisali razsodbo v stvari zaliva Delagoa ter jo dostavili udeležencem.
Ostavka italijanskega ministerstva.
nega in brzojavnega ravnateljstva odprtih ne-vročljivih poštnih pošiljatev, o katerih se ne ve, kdo je iste odposlal :
Iz Trsta na Lidi Dommes Ju lenburg, Lo dovico Piano Dunaj, CarloConte Gabrielli dalla Balla Benetke, Mario Cehovin Antwerpen, Gusti Cercenz Trst, Giuseppa Bianco Palermo, Giov- Giaeompoli Milan, Venanzio Maurin Nico Perez, Klansberger Trst, And. Kracker v Trstu (na dom pošiljaua) in za TSC j M5ttling, Guido Hribar Noveroscinzcki, Banca
i croata cooperativa Reka, Ni cola us Naclicli I Pulj, \Vaisen-Sparcassa Celovec, Gius. Sna-! liel Trst. Oscar Franz Pfenghausel Dunaj, ; Grenner cV: Jocke Au-sig na Labi, Claire »le Moulins Bordeaux, Rene Debeuz Djebonti, Francesco Vidulich Aden, Olga Brinsi Be-
Vabilo na naročbo.
S 1. jenijem 1900 smo odprli novo na ročbo na »Edinost«, katera stane:
24 kron za vse leto, 12 „ „ pol leta, 0 ,, „ četrt leta, 2 kroni na mesec;
za zunaj ne dežele :
30 kron za vse leto.
za pol, četrt leta in na mesec pa ra-
roliu.
(Zvršetek pride.)
RIM 18. (K. B.) Miuister-predsednik zmerno.	!
Kdor izmed zunanjih naročnikov naroči
»Edinost« na tamošnji pošti, dobi jo za 18
kron; to pa vsled tega, ker nam ni treba
ter z mnogimi besedami hvalila fotografa. Ko v službi.
dva kmečka fanta, da se dasta fotografirati.
Da bi se I »olj «postavila», posodil jima je pelloux je priobčil v komori, daje m i n i-Muller svoj prstan z briljantom, vreden 300 sterstvo podalo ostavko. Kralj si je kron. Fanta sta se kazala silno zadovoljna pridržal odločitev. Ministerstvo ostane za se-1 l,sta frankirati (5 stot. za vsako številko),
marveč dotični naročnik plača poštnino naravnost tamošnji pošti, ali poštnina se izdatno zniža.
Posamične številke lista se prodajajo v Trstu v mnogih tobakarnah po 6 stotink (3 kr.), v Gorici pa po 8 stotink (4 kr,)
List se zamore z vsakim dnem naročiti.
One naročnike pa, ki so zaostali s plačilom naročnine, uljudno prosimo, da nemudoma storč svojo dolžnost.
Uprava „Edinosti44
v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstr.
pa sta otišla, se je fotograf prijel za glavo : prijazna fanta sta mu odnesla dragocen prstan. Prebrisanca sta vedela, zakaj ga hvalita !
* Na železniški postaji v L e s-
Iz pruskega parlamenta.
BEROLIN 18. (K. B.) V skupni, seji gospodske zbornice in zl>ornice poslancev so danes popoludne zaključili zasedanje dežel
ca h je neki sila ohol nemški uradnik, ki na-	jrfjora pruskega z govorom predsednika
stopa proti slovenskemu občinstvu na način, gospodske zbornice, ki ga je koiičal s »hoehe
ki je, ako jtomislimo, da je v al>solutno sloven- cesarju, ski deželi, naravnost drzen. Ta nemški ne-strpnež se je dne 13. t. m. nad strankami, ki so slovenski zahtevale vozne listke, zarežal češ : uradniki železnice samo nemški govore. Neko gos[H»t ki je v slovenskem jeziku zahtevala dva v ozn a li«tka, ni hotel uraeti ter jo ~ , ____
'	J ter <la ni res,
je pustil čakati tako tlolgo, da je vlak že privozil na postajo, iti ko je na to gt»spa zopet nujno ponovila svojo zahtevo, zagrmel je
Proti kašlju,
gjliMa, MpaYosti, upadanju glasu, kataru iti.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-ntkih, učiteljih itd.
Dobivajo se v Jkatljicali v Prendinijeri lekarni v Tratil in v vseh* tukajšnjih holj^ih lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Cribanje med Arinenei.
CARIGRAD 18. (K. B.) <Agence de Coo^tantiiiople» javlja na podlagi uradnih zagotovil, da so popolnoma neresnične vesti | o gibanja med Armenci oh rusko-turski roeji, da se Armenci izseljujejo v; velikih množicah in prestopajo v izlam. „ Položaj na Kitajskem.
BEROLIN 18. (K. B.) »Timesc javljajo
nadati surove/, natl njo: »Bei mir muss inan
deutech verlangen !< Takemu ^stopanju že- v5e"0 iz Shanghaia: Dne 14. t. m. se je pt>-
le/niskih prenapetežev bi se mt»ral enkrat za vselej narediti konec.
dalo 1700 Rusov v Peking. Podkralj v Naug-kingu i pokrajina Tsinfu) je prosil krono, tla
Ijišču, gg. Fran Orožen in H a 1 1 a d a.
zatre nemire proti tujcem
Viljem
* V o s m i ćinovni r a z r e ti sta jk»
i •	i-	i;,,!,!- nji.om	BEROLIN 18. (K. B.) Nemška topni-
maknjena profesorja na ljubljanskem ncite-	v	>	1
ška ladja »Jaguar«, z drugim admiralom križarskega ladijevja, kapetanom Kirchhofom, je danes prispela v Tsintau ter od plula v Taku. BEROLIN 18. (K. B.) »Wolff« javlja Razne vesti.	iz Honkonga : Poslednja zanesljiva vest z dne
Junaška mati. Koliko premore materina ; 15. t. m. pravi, da so se kitajske redne čete ljubezen, kaže ta-le slučaj. Pred dlje easom postavile evropskim četam, ki korakajo proti
Trgovina in promet.
Kartel v obliki javne trgovinske dražbe.
Češke tovarne za repno olje so sklenile te dni v Pragi pogodbo, glasom katere so se združile v javno trgovinsko družbo z naslovom : Osrednja prodajalna poslovnica čeških tovarnarjev repnega olja — Kostomlatsky & tov. To je nova oblika kartela.
Nova enketa o davku na špirit.
Ker so se razni deželni odbori različno izjavili glede namerovanih deželnih zakonov o dokladi na državni davek od*špirita, je finančno miniterstvo razpisalo v to svrho nov shod deželnih glavarjev za dan 25. t. m. na Dunaj.
Ikalična kislina
wt i
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri cerkvi sy. Petra (Piazza Rosario pod ljuds&o šolo)
priporoča svojo
bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Poštne naročbe »e izvrže v tistem dnevu. Odpo.šiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Joaip St&ntiČ
če vi j. mojster
» » » » » »
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cnah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za b-sedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po lO gld. ter se plačujejo v četrtletnih antieipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Perhauc Jakob
Zaloga likerjev v s od čili in buteljkah.
ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kreme.
Potočnik Fran
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rphnr Pftffil* ulica Riborgo št. 2b. Velika ■ lvllttl ■ vlUl zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
1'ekarne in sladeiearne.
V Sv. Križu
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
<v okolici tržaški)
se odd&jo v najem prostori •	prijavljeni za
pekarno in prodajaltiico.	, z*U»k» pohištva za jedilnice, spalnice in spre-
Ponudbe na g. Kristjana	Košuta v Sv. i jemnice, žimnic in peresnie, ogledal in železnih
Križu št 177	bi »raj n. po eenah. da se ni bati konkurence.
H. Stibiel
Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) tilij:ilka ulica Ril>orgo 15. ima veliko pekarno in sladčičaroo. Vedna zalogo vsakovrstnih tort. krokandov. konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biskotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po po- ' godbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
IqII Pprhanr Ulica Stadion št. 20, pe-JdlV. iClIldUU kurna iQ sladčičarna, j
svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
»V
Ivan Pahor
ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pecivo za vsakovrstne praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna.
Kavarne.
priporoča svoji kavarni »Commereio« in »Tedeaco«
ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
n 4i
Anton Šorli
Fran Hitty
Trgovci.
Ulica Barriera vecchia št» 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakt urnega blaga in drobnarij Na zah te vanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Oirlje i u drva.
M||Uq IftoJn v u'ici Torro štev. 12 ■■■	JvFOI|J priporoča svojo dobro pre-
skrbljeno zalogo oglja in razuega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Milu na par.
Valentin Skočir r^^
kjer melje vsakovrstne tu rečene mi ke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Pohištvo.
izdelovalnica in zaloga zazuovrstnega
Prva slovenska
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno. cene brez konkurence. Za mno.obrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim.- Andrej Jug v Trstu ulica S- Lueia 14 izadej c. kr. deželne sod nije.)
V Gorici.
C. Ir. priTilinram kroji Š
Civilni in vojaški krojač.
tm. vsatemu loj mm]m krojiti
Martin FoveraJ v Oorici na Travniku št. 22 I. n.
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plasčev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Voščene sveče.
I |{nnQP svečar v (iorici ulica Sv. Antona »t - izdeluje sveče iz pristnega čebelne^a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
(Sch u h ob e r-theill tvorni-
Tovarna nadplatov
-ko zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za' čevlarje, sedlarje, kujigoveze, itd ter glavno zaloge voščila ibiksa) družbe Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Drufovka (Gorica Travnik 5 ' Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco naročila točna-
Assicurazioni generali
V TRSTU.
(Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na življemle. Društvena glavnica in reserva dne
31. decembra 1893.....gl«I. 58,071.673*84
Premije za pote r jati v naslednjih
letih..........30,541.700-64
Glavnica za zavarovanje živenja
do 31. decembra 18bi. . . . „ l<iii,9->9.625-OB Plačana povračila:
a i v letu 1S94.......„ !»,737.tjl4 48
b) od začetka društva do 31.
decembra 1894.......2Jr2.401.706M
ljetni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjč-neja jtoja-nila se dobe v Trstu v uradu društva: Via de Ha Stazione št. s* 1 v lastnej hiši.
«0
m
V\n
/.a ka] so S« ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akor&Tno j« ista tako prijetna In
sdr&va kavina pijača?
Zato, ker še vsi n« vedć, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva 'kava ođ bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okns bobove kave, ne pa njene zdravja škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata ■ preljubljenem okusom bobove kave.
Res je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid sdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan ponžita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala.
Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, katere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobov« kave začeti in polagamo na polovicovsake kave iti.
Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma s.ima lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujoča in krep-ćujoča pija&a priporo^e-*-
Po zdravniških isrefcih naj se rastujoSi mladini, po« oebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da.
Skozi upelj»7o Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje.
Kathreiner K»»eipp-ova kava se ne sme nikoli odprta prodajati i Prava je samo v znati li belih izvirnih zavoji n z p..dobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Katn einer«.
I t*
m
Dr. Rosa Balsam
--m
Praško domače zdravilo i
iz lekarne B. Fraper-ja t Pragi [•<
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja fah'co. Z
redno uporabo istega se prebavljanje krepi
in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po posti 20 nvč. več.
|T:trilo! Tsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno polože uo varstveno znamko.
je Ptaro. nnjproj v Pragi rabljeno domačo zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in Ittadi.
V pušicah po 35 In 25 nč., po poŠti 6 nvč. več.
S:
Glavna zaloga:
Lelarna B. Fraper-ja c. in h dvorana zalajatelja jri črnem orlu'
■i
Praga, Malaatran, ogel Spornerjeve mice.
Vsakdanje poštno razpošiljanje.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : G. Lueia ni. E. Leitenburg. P. Prendiui, S. Serravallo, A. Šuttiua. C. Zanetti, A. Pra.vmarer.
HHHHHHHHHHHXXHXH
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni
ulica Valdirivo štev. 3, I. nacist.
Sprejema na domu vsaki dan od 8 do 83j.l zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventueluo od 4—5 popoludne.
v Divači
z obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za ptujce in letoviščnike z obširnim govejim in konjskim hlevom ter druzimi gospodarskimi prostori, odda se vsled maloletnih dedičev
v najem
Podudbe sprejema in natanjčneja pojasnila daje varuh Albin Štrekelj v Škofijami pošta Divača.
F I L I J A L K A
c. li jri?. avstr. kreditne zavoda
/a trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 2II'4°/0 '•VI.	^ a' o
>	i	4 O
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 20/00,„ 3-meaečni ^ % ISL
b-
Oi/ u
* i s 'O
X
30OCOt
HERA PROMETHEUS
delniško društvo za ipsebi o&ljik in acetilenski plin na dunaju
Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom
za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov.
Točno delo z jamčenjem za * nepomankljiv učinek. "VI
ŠEST ZLATIH KOLAJN
Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest	1899
» > » 99 Schiedam Haag	>
» » Vratisiava > » > Monakovo .	» Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseh delih sveta.
Centralne napeljave t fleloianju s približno 15000 plamenoT.
i:i*tiln! in *u£ilni /.istem klasom privilearija nemikejara cesarstva št.	in lOs.244,
ki zuilošt-tt najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z najodlifnejšimi uspehi.
fl^" Apneni ogjiic najprve Trste, ti dajrnaj7fič plina, ss prolaia po agodnili cenan. ^s Glavni zastopnik
za Istr«, Goriško, Trent:nsk«», Dalmacijo, Kranjsko. Italjansko, ter nntrležko In«lijo
EDVARD TTJSECK V TRSTU.
ifM§«n<	\C "»ttOOf
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°,, na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznic e na Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Lvov, Tropave, Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablouz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najuinestnejšimi pogoji. Pred u j m i. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na£a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
----
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestu-jejo ik> 41/ž°/o» ne ('a hi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po o1/^0^-Urad nje vsaki dan od 9. do 12. ure d o polili cul 2. do o. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje Iran. floj leta 1899.0M0 K. 1,400.000. Poflno-lran. račnn št?. 837.315.
FILIJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča /. vsemi bančnimi in menjalnimi posl i ^ kakor:
a) Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih brestuje:
Vrednostne papirje:
po 2®'s0'o proti 5 dnevni odpovedi 27 .. 12
- 31 °/0 _ 4 mesečni
_	„ S
„ 36:80^ - 1 letni
Napoleone:
po 2 0 proti 20 dnevni odpovedi 40
3 mesečni ~ 3 '"I	-
Ol' - a o -)3 «
-40
Of
Tako obrestovanje pisem o u plačilih velja od '2f> oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 23 4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako nplat'ilo obresti od dne
uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correntiste, inka.se in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.