St. 11. V Mariboru, sobota 27. januarja. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorok, četrtek in soboto, ter velja po pusti prejeman. ali v Marilx>ru 3 pošiljanjem na dom, aa celo leto 10 golo"., za pol leta 5 go!d., za četrt leta 2 goid. 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadna č'-riristopie) vrste 6 ki. čil so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če M dvakrat in 4 kr. fa ao tri- ali večkrat tiaka. Vsakokrat 80 plača sVmpelj za 30 kr. — Oopisi naj se izvoio tVankirati. — Rokopisi ao no vračajo. — Uredništvo jo v .Mariboru, v koroški ulici hisn. štev. 220. O p r a v n i š t v o, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, rekiainaei je. oznanila, t. j. administrativne reči. je v tiskarniri: F. Skaza in dr . v koroški ulici hisn. at. 229 Moiiioiaiicliiiii hrvatskih zaupnih mož do ogerskega miuisterskcga predsednika Lonyaya. *) V nemškem jeziku spisana spomenica hrvatskih zanpuih mož: Mruzoviča, Račkega, Von-činc, Krestiča in Jakiča, v kterej stanovišče in zahteve hrvatske narodne stranko razlagajo, »lasi se tako-le: „Ekseelenca! Da ustrežemn Vašej želji, Čast nam je, o tem, ka,r smo že v zaupnem ustmenem dogovarjanji 28. decembra 1. 1. očitovali, namreč o težujah uarodne stranke na Hrvatskem in Slavonskem, in celo v vojniškej krajini, nacrtati v glavnih potezah stališče narodne stranke, in iz tega svoje nasvc'e predložiti. Stojišče, na ktero smo se pri zaupnem do govarjanji postavili, na tem stojišču stojimo tudi še sedaj, ter naglašamo, da za to nobenega naro čitega mandata nimamo, ampak naša zasloniba je samo ono zaupanje, ktero nam je naš narod pri raznih priložnostih zlasti pa pri zadnjih saborskih volitvah izkazal. Mi se tedaj ne držimo pooblastene take ustanove sklopiti, ki bi vezale celo deželo, in sicer tem manje, ker tudi časa nismo imeli, se s svojimi političnimi pristaši in enakoraišljeuikt posvetovati, in tako ono podlago pridobiti, na kte rej stoje bi mogli natauke in točne predloge for mulirati. Sicer se pa vendar smatramo opravičene, da se moremo onim sumnjičenjem odločno nasproti postaviti, ki narodne j stranki podtikujejo, da neka in vojuje proti državopravuej skupnosti Hrvatske in Slavonije z ogersko krono, ki je itak tudi hrvatska krona. Narodna stranka je to skupnost zmerom za govarjala, in sicer ravno tako, kakor je tudi zme rom zagovarjala in branila nerazdiuživo in stvarno skupnost dežel ogerske krone z drugimi deželami in kraljestvi Nj. c. kr. veličanstva. Mi prevzamemo poroštvo tega tudi za pri-hodujost. Narodna stranka , no samo v civilnej Hrvatskej, ampak tudi v vojuiškej krajini in v Dalmaciji, bo glede tega zmerom istega prepričanja ostala, ker vemo, da Avstroogerska država za svoj obstanek ne zahteva in ne potrebuje naše narodue propasti. Kavno zato pa, ker nagodba, leta 1KG8. met Hrvatsko in Ogersko kraljevino sklopljena, našemu narodu ne zagotavlja vseli onih poroštev in vseh onih pogojev, ki so potrebni za narodno eksistenco, stopi je naš narod v civilnoj Hrvatskej in Slavoniji, in tudi v vojniškej krajini, da celo v Dalmaciji, v odločno opozicijo ne samo nasproti pocdiuim usta novam nagodbe, ampak tudi nasproti temu, kako B6 je do sedaj rabila in izpeljevala. Ne ogledovaje BO na to , kako se je ta nagodba storila, jo mi vendar v tej uaŠej spomenic kot svoje izhodišče postavimo. Kar se pa tistegi cilja tiče, ki se je s to nagodbo doseči hotel, do zvoljuvaino si sledeče v pomiscl vzeti: Dasiravno je bilo že v previs, c. k. reškriptu od H. maja li|61. izrecno pripoznano , daje voj uiška krajina celoviti del kraljevine Hrvatske, in da se vsled tega državopravuo vprašanje te kra Ijeviue brez sodelovanja zastopnikov iz vojuiške krajine ne more pravoveljavno rešiti, dasiravno je *) Poslano nam iz avtentičnega vira. Uredil bila nadalje (čl. .'50. ogerskega. iu 51. 1. hrvat-kega sabora leta 18« 18) državopravna skupnost Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo in skoz te dežele z ogersko krono brez ovinka pripoznana, iz česa se more sklepati, da ima tudi Dalmacija pravico pri rešavauji vseb državopravnih Hrvatsko in Slavonijo se tikajočih vprašanj udeležiti; — vendar se niti vojniška krajina uiti Dalmacija o nagodbi vprašali niste. Mi mislimo, da uij samo v našo, nego Jmš korist Ogerske, da se taka nagodba sklene, ki bo trajna, in ki se no bo mogla po vsakoršuib pnjtveza[i napadati, in zato prosimo v prvej vrsti to, da bi ogersko uiinisterstvo izvolilo pri kroni prošnjo priporočiti, da se tisti §§, nagodbe, ki go vore o eclokupnosti dežele, Čem preje izvedejo. NitTlfi v stanji, narodne težnje bolj umiriti, kakor ravno podpora od strani Ogerske, da se naš deželni obseg ocelokupi, iu vsled tega čem preje tudi vojuiška krajina v sabor pozove. Isto tako moramo naglasiti izvedenje g. (Hi. nagodbo glede Reke, ter zahtevati, da tako dolgo, zadržan način rešenja izpeljan ne oblasti in brv. zavodi mirno na dok v tem § bode, hrvatske Reki ostanejo. K tistim ustanovam, ki jih nagodba zadržuje pa še zmerom niso izvedene, spada tudi izroČouje iu izločeuje premoženja hrvatskih zaklad in za vodov. Kar se tiče revizije nagodbe, ne moremo za-molČati, da v § 50. izrečena neodvisnost hrvatske vlade od ogerskega miuisterstva glede avtonomne uprave stoji v protislovji z nejasno stilizacijo 44 iu 45, ktero protislovje se je tečajem zadnjih let že večkrat dejanski pokazalo. Mi bi terjali, da se ti §§ tako premenijo, da ne bodo več med seboj v protislovji, in da se neodvisnost hrvatske vlade v smislu § r>0 uresniči. Dasiravno vemo važnost banskoga dostojanstva ceniti , vendar se moramo temu upirati, da je on v smislu § 51 pod enem tudi predsednik naj višje deželue sodnije, kajti to se ne slaže z duhom sedanjega časa iu državnega življenja. Izkustvo zadnjih let je dokazalo, da hrvatski sabor ue more vsled večkratnega pošiljanja svojih ablegatov v Pešto, svoje naloge izvrševati. Način zastopanja je tedaj tudi predmet, ki premembo zahteva; ravno tako tudi rešavauje tistih zadev, ki so sicer vkupuc, po svojej naravi pa vendar spccijclno hrvatske, n. pr. pravce , po kterem se ima kaka železnica v deželi potegniti. Ta okolnost, da ban tri upravne stroke v sebi zedinjuje, pa se vendar odgovornosti v saboru odtegniti more, zahteva, da predstojniki teh treh upravnih strok odgovornost skupaj z banom prevzamejo, kar bi bila tudi ena točka revizije nagodbe. Končno je ena uajglavnejih in naj bistvcuejih zahtev narodne stranke ta. da se dosedanje pau-šaliranje stroškov za avtonomno upravo spremeni. Paušaliraujc ni samo nedostojno za deželo, ampak tudi zavora za razvitek narodnega gospodarstva. Samo po sebi se razume, da bi se poprej natauko preiskati moralo, koliko iznaša obojostrano premoženje in medsebojne potrebe. Podpisani Vašej Ekscelenei zlasti to naj gnrkejc na srce polagajo, da se o pridobitku iz vojniških gozdov pred cfifie-tc^a vprašanja nič cuostrauo odločilo ne bi. To so naj bitneje točke, ktere stranom ali niso izvedene ali pa zahtevajo premembo, in te se predlagajo Vašej Ekscelenei. Ker pa zadovoljenje teb narodnih želj odvisi od dveh zastopništev, ker njih pretresovanje zahteva mnogo časa, je razvidno, da narodna stranka, če hoče zaupanje utrditi, mora neka poroštva imeti, da se njene želje tudi uvažile in podpirale bodo. Ta poroštva bode ona v tem zadobila, če se bo taka vlada postavila, ki bo zaupanje narodne stranke za sebe imela, in proti kterej narodna stranlfH v saboru ne bo morala opozicijo delati, ampak v slogi ž njo blagonosno za narod delovati. Predlagajoči te želje, ki v bitnosti zahteve uarodne stranke zadržavajo, Vašej Ekscelenei, izrekamo svoja in svojih istomišljenikov prepričanje 5 in eagotavljamo, da se ne zapenjamo niti ograj amo temeljitim ugovorom proti njim , znajoči, da od nas zaželeno pobogaujc z ogersko kraljevino se more samo po vzajemnosti trajno izpeljati. Na Dunaji 31. decembra 1871." Izvest je, o celem dogovarjanji kronologično sestavljeno, bode ,,Slovenski Narod" v prihodnji številki prinesel. njem ■tenk o 11 aroiliicin j<»zikii v boli. Med tem ko se pri nas takraj Litave, posebno v zadnji čas, iz taborja vladne stranke ne čuje drugo, nego divje hujskanje na Slovane in na vse nenemške narodnosti, ki svojo naravno pravico, svoj jezik v šole iu uradnije zahtevajo; med tem ko se posebno pri nas Slovencih v najnovejši eri množe germanizatorna nasilstva od c. kr. vladnih organov, ter se v naših šolah re samo našemu narodnemu jeziku ne več prostora ne da, te-muč se se ono, kar smo dosegli, prikrajšuje: čujemo iz Ogerskega ves drug glas. V zaduji seji ogerskega zbora je vstal sam voditelj vlade Franc Deak i u priznal pravico ogerskih narodnosti, tisto pravico, ki se nam in našim bratom na Ogerskem odreka, zaradi ktere nas preganjajo in obrekujejo že odkar smo jo zahtevati začeli. Sicer odkrito povemo, da imamo v magjarsko poštenost tako slabo vero kakor v pru-sačko- ali ustavoverno nemško. Da, celo smo pre-pričaui, da Deakovo pravieoljnbje, ki iz njegovega govora baš zdaj p red v o 1 i t v a m i na Ogerskem sveti, izvira bolj iz zunanje sile, nego iz političnega poštenja. Magjarska vlada se je začela svojih Slovanov bati, se je začela tem bolj, ker so tudi levičnjaki začeli s Srbi, Slovaki, Rumuni itd. koketirati poslavši jim zadnje dni svoje programe in pozive v narodnih jezikih. In iz te bojazni izhaja Deakova pravičnost. Moralo se je namreč vsaj z besedo nekaj zgoditi, da se Slovake. Srbe itd. utišj, in — da se zavratno ravnanje s Hrvati nekoliko zasenči, vsaj na videz. Dasiravno torej Magjari kljubn temu Deako-voiiiu govoru nikakor tudi dejansko ne bodo vseskozi pravični Ogerskim Slovanom, vendar bodo morali zadano besedo vsaj v nekoliko rešiti. Stvar je ta: 2.J. t. m. je bilo na dnevnem redu ogerskega zbora vprašanje o razmeri ogerske vlado k učiliščem drugih narodnosti. V prejšni skleneno srbskemu gimuaziju v ktero se vzdržuje iz narodnih srb-dnti vladno podporo 8000 gld., a sesiji je bilo Novem Sadu , skih fondov samo pod tem pogojem, da ima v iada potem nadzorstvo nad tein gimnazijom. Srbi so raji podporo odbili, nego bi se bili magjarskemu nadzorstvu podvrgli. Namesto teija ogerska vlada hoče zdaj sama še en srbski gimnazij ustanoviti, pa v Zoniboru ali v kakern drugem srbskem kraji. Ta vladni predlog je Deak podpiral z govorom v kterem pravi: rKar se tiče tega novega gimnazija s srbskim učnim jezikom, je moja misel, da, je pomnoženje gimnazij velika potreba dežele. Ako ta predlog sprejmemo, ne izključuje to, da v drugem letu zopet take gimnazije usta-novljemo , da, eelo potreba bode. Kar se tiče narodnostnega vprašanja, ima vsaka narodnost, če tudi ni politična, pravico da se jej dado po moč ki in sredstva, svoje otroke odpojiti in izobraziti. Naj bode v deželi 300 gimnazij, naj jih bode toliko, da se najde v vsaeem okrožji na 0 milj eden, ako se na gimnaziji enega kraja ne uči v tistem jeziku ali največ v tistem jeziku, kteri jezik je v kraji domač, bode izobraževanje mladine prav težko. Spomnimo se, kako smo se morali v svoji mladosti trdn boriti , ko smo morali v tujem, v mrtvem jeziku študirati, in poglejmo kako s e denašnji mladini poduk olajšava , ki se uči v materinem jeziku. To velja tudi za narodnosti. Ako jih silimo svoje otroke pod-učevati v magjarskem jeziku, kterega čisto nič ali pa malo umejo, bil bi napredek na onih gimnazijah nemogoč, starši bi zastonj svoj denar izmotavali, otroci čas tratili • ,,V obče ako hočemo narodnosti pridobiti, ne .smemo to tako napravi jati, kakor bi jih hoteli pomagjariti, temuč tako, da jim ogerske razmere priljubimo. Kajti dve reči imam pred očmi: hoteti jih iztrebiti bilo bi brezbožno barbarstvo, eelo potem, ko bi ne bili tako mnogoštevilni, da je celo nemogoče, uničiti jih. Ni v našem interesu imeti jilt »a sovražnike. V enakem (?) položji so tudi oni. Ako bi se mogli odtrgati in stvarjati velik narod, razumel bi tako prizadevanje. Ali zarad evropskih političnih razmer je to nemogoče. Obadva dela morata torej pobriuiti se, da vkupe in kar mogoče v edinstvu živita." Tako Deak nasproti Srbom Mi Slovenci pa , ki nas je v Cislajtaniji trikrat toliko kakor Srbov na Ogerskem, iu ki nemarno nobeuega slovenskega gimnazija še, kterim se posebno na Štajerskim celo ljudska šola nemči, vprašamo : ked a j so naši vladni velikaši tako govorili, kedaj enako izpoznanje javno pokazali vsaj z besedo? Na pr. Dcakova karikatura v graški deželni zbornici: g. Kaiscrfeld? Peuila so se mu usta od jeze, kader je čul enaka zahtevanja slov. poslancev v Gradcu : VVaser je klical v parlamentu naj ljudstvo slovenske voditelje pretepe, liberalec par exeellencc Reehbauer ni imel druga nego grohot in posmeh, — pa tako dalje do zadnjega političnega čvekača Friea Prandsterterja! Enako je svojega nemškega konja proti narodnim šolam jezdihal vse do denes ..uemški Kranjce" in njegovo privrženstvo. Prišli bodo tudi za temi drugi možje in prišlo bode tudi drugo spoznanje, še odločneje nego je v tem vprašanji Deakovo. Do tedaj pa moremo čakati in hočemo. Domače in slovanske novosti. — Dr. Razi agu so poslali zagrebški iSlovenci zaupnico. Podpisauih je na njej med drugimi 6 doktorjev. 7 profesorjev, 7 uradnikov itd. — U d e le ž e Tanj e Slovencev pri dunajskem ustavovemem državnem zboru obsoja enako „Slovenskenru Narodu" in goriški „Soči" tudi „Slovenski Gospodar" pišoč v svojem zadnjem članku: „Strahovalec vladi nasprotne stranke ta-kraj in onkraj Litave je grof Andrassy. In kako se mora on slabemu in strahopetnemu uporu Poljakov, Slovencev, Dalmatineev iu Tirolcev smijati, kteri iz samega strahu, da se jim deželni zbori ne razpuste, v državni zbor kot ubogi grešniki prihajajo! Izgovor, da nič ne pomaga doma ostati, ko so Poljaki v državnem zboru, ni posebno tehten. Ko bi se Andrassy-u in vsem onim. ki imajo začas oblast, deželne zbore razpuščati, dejansko pokazalo, da so vsi drugi federalisti razen Poljakov na strani Čehov, bi se tudi grofu Andrassv-u v duši zasvetilo, da je takraj Litave še kaj druga, kakor naroden kavs med Cehi in Nemci na Pemskem , ki mora — po njegovih mislih — ponehati, ako se Čehi osamote. V teh površnih nagledih so An-drassv-a žalibog potrdili vsi, ki so slednjič vendar v državni zbor šli. Slovencem tega čisto nič treba ni bilo. Kranjskim volilcem druga uič treba ni kakor odkritosrčno iu natanko povedati, da so njih najvišje iu najsvetejše koristi v nevarnosti, dokler se nemški liberalizem v državnem zboru šopiri iu v cerkvene pravice zaletava. Ako tamošnji poslanci ta program podpišejo, se jim propada gotovo bati ni. Nam štajerskim Slovencem se pa neposrednih volitev itak ni bati, ker bi po ujib — brž ko ne, Brandtstct-terja iu Seidlua za vselej se iznebili." — Hrvatski narodni s ranki so nuijo-nističui organi očitali, da je ona kriva, da se je zbor razpustil, ker so, kakor pravijo magjaronski listi, njeni zastopniki na Duuaji razpust dogovorili z Lonvavetu in niso hoteli stopiti v dogovore z grofom Petrom Pejačevičeru, katerega je ogerska vlada pooblastila za dalje dogovore v Zagrebu. Dr. Mrazovič in dr. Krestič sedaj v glasilih narodne strauke razjasujujeta , da je zbor razpu-ščajoč reskript datiran od 11. januarja, zaupniki narodne stranke pa so vsi razen Vončine bili že 5. jau. v Zagrebu, Vončiua pa se ni mogel dogovarjati dalje z ogersko vlado, ker so vsi njeni udje že tudi bili odšli iz Dunaja. Ako bi pa to tudi že ne kazalo teudencijoznosti uuijonističnih novic, sklieavali bi se narodnjaki lahko na niiui-stre Louvava, Kerkapolva, Szlavva iu Tisza. — Z grofom Petrom Pejačcvičcm narodna stranka ni mogla v dogovore stopiti, ker jej on nič ni predložil. 16. januarja je, pravi dr. Mrazovič, grof P. Pejačević poklical mene k sebi in mi o tej priliki dal zapečateno pismo rekoč, da je predsednik ogerskega ministerstva ono pismo meni dati mu ukazal, da iMrazoviča) prosi, naj mu (Lonvavu) pismeno odgovori, da pa (Pejačević) ne ve, kaj je noter. Mrazovič odpre pismo, v katerem ga grof Lonvav napotuje k grofu P. Pejačeviču rekoč, da je zadnji pooblaščen za daljše dogovore. Dr. Mrazovič gre k grofu P. Pejačeviču in mu pokaže Lonvavevo pismo: na to odgovori minister, da predsednik ministerstva samoTželi, da mu Mrazovič pismeno odgovori. Druzega ne ve (Pcjačevič) uič. S tem se ločita Mrazovič in Pejačević. 20. januarja pošlje grof P. Pcjačevič dr. Krestiču neko osnovo za sporazumljenje. Krestič je še ni prečital, ko mu piše grof P. Pejačević, naj mu poslane punktacije nazaj pošlje, kar je Krestič tudi precej storil, predno je one punktacije prečital. Pozneje so izvedeli, da jih je P. Pejačevič dobil Krestiču poslane punktacije ob enem s pismom na dr. Mra-zoviea in da je imel po dr. Mrazoviču saborski večini izročiti in da bi bil imel dr. Mrazovič po .sporazumku z večino saborsko na one punktacije odgovoriti, kar bi bil imel biti oni pismeni odgovor, katerega je želel grof Lonvav. — Po teh razjasnilih pravita ddr. Mrazovič in Krestič, naj sodi občiustvo, kdo je kriv, da se je zbor razpustil. — „Obzor" piše, da samo kake dve tri osebe vedo, zakaj je sabor razpuščen. „0uje se po Zagrebu, da je Louyay svoje vesti poslal v Zagreb, prosil za odgovor, želel priti sam v Zagreb ; ali je živa istina, katero je treba glasno zaklicati, da jo čuje kroua, narod in grof Lonyay, da o vseh teh stvareh ni narodna stranka ne besedice izvedela. Po tem bi se moglo dejansko pokazati in vredno bode truda, iskati sled resnici da je nekdo (kdo, mi ne vemo, ali teuko bodemo gledali, da izvemo,) spletko spletel, da pretrga dogovor med narodno stranko in grofom Lonyaycm, in tako raztepe sabor in sporazumek z Ogersko. Vsakako se lahko misliti , v čegavem interesu je to bilo." — Mi odkrito rečemo, da občudujemo zmerno govorjenje narodnih listov, posebno pa prizauašanje proti grofu Petra Pejačeviču. — Med Crnogoro in Turško zopet vladajo razmere, ki morejo do krvavega boja dovesti. Poslednji „Crnogorac" prinaša članek „crnogorsko-turska razmerica" v kterem obširno razlaga kako Turki crnogorske meje ne spoštujejo in Crnogorcem z uboji, kradjo iu ropom kvar delajo. Scsta vila je crnogorska vlada komisijo, ki bode z enako turško komisijo stvari preiskala in od turške vlade zadostenja terjala. Brez vseh diplomatičnih okoliša jev crnogorski vladni list pove , da so Črnogorci, ako se jim takoj pravica ne zgodi, pripravljeni z mečem v roci pravico od Turkov najti. — „Zastava" pa priuaša od bosanske granice dopis, v kterem le pripoveduje , da Turki okolo Bihaća, Banjaluke in Lijevna nabirajo vojsko. Dopisnik priporoča Srbiji in Crui gori precej spomlad udariti. — Iz Bosne se istemu listu piše, da so Bošnjaki in Hercegovino] zopet večje simpatije do Srbije dobili od kar je bil knez Milan v Rusijo potoval. Tudi ta dopisnik misli da je za Srbijo „sad vreme najsposobneji*', da Srbija z orožjem v roki oživotvori ediustvo srbsko. — Napredek Cehov se posebno kaže v številu iu vrednosti časopisov iu knjig , ktere izhajajo. Praga ima sama S"> časopisov, med njimi 66 perijodičnih , od kterib je 34 v češkem jeziku pisanih, 2 v ruskem, 1 v francoskem in 2!) v nemškem. 19 časopisov izhaja v nerednih obrokih in je med njimi 14 čeških iu 5 nemških. Praga je sploh v popolno drugem smislu sredina in ognjišče češkega življenja, kakor imenujemo Ljubljano sredino Slovenije. Upamo, da bode tudi Ljubljana Pragi podobno se v kratkem premcnila, in dobimo tam Slovenci nepremagljivo večino, kakor Čehi v Pragi, ktera je pred nekolikimi leti tudi še nemško večino imela. — Imel bi bil pred kratkim iziti v Pragi prvi list časnika „Slavjauskij mir" — „Slovausky svet", kteri je pisan v ruskem in češkem jeziku; pa že prvo številko tega časopisa, kteri namerava odločno vseslovansko pisati, je državni pravdnik dal konfiscirati. Sploh cvete tiskovna svoboda na Ccskem vsak dan lepše. Mm I.»*l44»x-tl trgfftl. 24. jau. [Izv. dop.j Iskreni narodnjak gosp. Kačič , znani župan v našej soseduej občini sv. Krištofa, prejel je pred nekaj časom iz tukajšnje hiležniške pisarnice povabilo, da bode zaradi ustmeuc oporoke izprašan. Ker uij hotel nemškega povabila sprejeti iu jc zahteval slovensko pisano , mu p > noktenh dneh prinese soduijski sluga zopet nemško pisano povabilo, katero na vrata nabije, ker ga Kačič sprejeti nij hotel. Pozucjc je prinesel ravno taisti sluga v občinsko pisarnico nemško pismo , katero je žugalo, da bode K. moral plačati 5 gld. globe, ako ne pride v biležniško pisarnico. K. si je reč premislil in ubogi, nemčurski pisarji se smehljaje namuznejo, češ priti je moral, iu bral se mu je za-zapisuik , kar sta povedala prvi dve priči, in potem ga vprašajo , je li tako oporoka prav pisana, toda K. vpraša: Se bo li zopet zapisnik pisal ali ne, iu ko se mu je to pritrdilo, odvrnil jc, naj se piše sloveusk zapisnik, sicer on ne bo o oporoki nič govoril. Reklo se mu je: slovensk zapisnik pišite sami ali pa narekovajte ; toda narodnjak jc odvrnil : Vi imaste sami dolžnost pisati ali narekovati, ako pa tega uečete, pa storite kakor Vam drago, jaz nemškega zapisuika ne podpišem in bom vselej odškodovanje od Vas terjal, ako bom moral še v tej zadevi Čas tratiti. Zdaj je bila pa vrsta pri pisarjih, da so se okrogli obrazi dolgo-ličili. To jasno kaže, kako se ravna z enakopravnostjo slovenskega jezika pri nas. Tako je tudi pri našem sodišči, kjer se slovenske vloge nemško Dalje v prilogi.) Priloga „Slov. Naroda" k it //., 27* januarja 1872. rešujejo. O razmerah okr. zastopa z županstvom denes ue omenimo nič, toliko vprašamo: Gospodje ali ste nmiuozni 19 že katerikrat ritali V Ako ne, potrudita se in vedite, da Vam tudi Auerspergovo ministerst\ o pomagalo ue bo , pomislite da sto Vi za narod tukaj , iu da se ta vsak dan bolj zbu-juje, se svojih pravic zaveda in bo vedno odloč-neji terjal, kar mu uravna iu državna postava prizna. Kdor napredka časa videti i u priznati neče, tega bode: svet preziral, gospodje, največja škoda se bode godila vam. Ik Trfettl. :-;"»• jau. |lzv. do p. | Kakor so v Ljubljani nemški in pouemčeui e k. uradniki zagnezdili nekovo koustitiuijonalno društvo, v kterem so gennanizutorno in prusko zastavo iitnho-borili ter v raznih resolucijah in izjavah po nem škem svetu upijcjo kakor da bi jili bog vedi ko liko bilo, — tako so se tudi tu v Trstu c. k uradniki zbrali in hočejo ljubljanske in druge viteze od „frfassunge" posnemati. Ustanovili so ,,1'it'a-sungsko" nemško društvo. Te dni so imeli v neki pivarui prvi shod. Glavni osnnvatelji so c. k. uradniki. Vendar slutimo da so prvi početniki pri c. k. vladi sami. Saj je naša vlada „noinškn". In ker je to, saj mora skrbeti, da „neniški element" v Trstu tal ne izgubi | kako bi se pa potlej pripravljal panpruski in paugormanski program: „vom ffels zuin meer." Italijani so naši vladi že prerasli čez glavo, a ker se morajo posebno Slovani povsod zatirati, zato ni dovolj, da se Lahom izroče, še c. k. nemško uradništvo naj čeznje pride. Da SO je tudi „Cittadino" nad njimi, kot ger-manizatorji, v posebnem članku razjezil, to jc naravno. — Mi Slovanje l)i sc morali zdaj tudi kaj organizirati, da bi dospeti mogli do „duobus liti-gantibus tertius gaudet (kjer se dva tepeta tretji klobuke pobira). 0 novem namestniku sc mnogo govori. Imenujeta se dva : rino, kterega sem že omenil in V idul i c h. V izbiranji teb dveh bi nam pač po pregovoru „unter zwci iibeln das kleinerc" — ljubši bil Pino, on vsaj slovenski zna. Vidulich kot slo-vaiir-k renegat jc hud italijcnissjmo in kako Slo vanc sovraži, to jc dokazal na zboru isterskem. Res, da je bil včasi, kader jc dobro bilo, „federalist-, ali mi primorski Slovenci moremo spoštovati le federaliste, ki so nam pravični. Razpuščcnjc hrvatskega sabora je tudi nas presupnilo. Upamo pa. da sc bodo naši bratje tako hrabro držali, kot zadnjič, bog jim daj junačko srce in ncuniornost v borbi in srečo v uspehu. Iz IHiililfil. 25. jan. [Izv. dop.l Te dni si je na borsi nek bumorističui ali pa zlobni judek veselje in korist naredil, da jc raztrosil novico, da jc ruski car ubit. Ker ravno tisti dan časniki niso telegramov imeli zarad potrtih dratov in dru gih motenj, verjelo sc jc vse. Pa je bil velik „ge-sarrcs" med borzijanci in denarni papirji so strašno padali. Zdaj seveda se jc izkazalo, da vse to ni istina bila. Ali z vso pravico „>Vanderer" vpraša: kaj pa bode v tej raztrgani Avstriji še le potem, kader bodo jutri ali pojutranjcin vse te zdaj izmišljene novice resnice postale? Kaj bode z avstrijskim denarnim trgovstvoui, ako jutri nemeo-ljubi ruski car res umre, ako na Balkanu enkrat plamen švigne iu požiga vse neštevilne groinadc, ki komaj iskre čakajo. To je osvetilo mizerije v kteri je denes naše cesarstvo. — — Zakaj niste omenili zadnjega članka v „ Politiki", ktera slovansko opozicijo cele monarhije pregleduje, in nas Slovence kot nestalne, nezanesljive karakterizuje ? Sicer ima prav da tako sodi, prav po zunanjem videzu. Ali kdo je kriv, da Cehi, steber avstrijskega Slovaustva o nas tako sodijo? Kdo drugi, če ne oni, ki so sve tovali V državni zbor iti iz straha pred delom iu pred novo agitacijo. Sicer pa „Politik" vzame dr. Costa kot reprezentanta Slovenstva. Ni čudo Iz državnega zbora vam nemani kaj poročati. Ne zanima več niti Duuajčane, zato so bile zad njič, ko sem si bil šel pogledat našo patrone, ga lerije tako prazne, da mi je dolgčas postalo takoj ko sem prišel. Poljari še vedno „glibajo" in „barantajo" z Nemci. Ti trivijalni izrazi so menihi edini pravi, kajti Poljaci v svoji ironiji na same sebe, že sami svojo nagodbo ali „ausgleieh" imenujejo „geschiift kakor smo to večkrat čitati priliko imeli, od dne do dne se pa bolj veselo kaže, da bode cel „go sehnft" (pri kterem Poljaki hočejo prodati tudi medvedovo kožo nas drugih Slovanov) imel ravno tisti i/Td, kakor pod Hasnerjevim niinisterstvom. Nova ,,1'resse" denes začenja dokazovati s ciframi i se ve tla svojimi), da je za Poljake najbolje, da ostanejo pod nemško centralizacijo. Spominjamo se, da je isti list tudi s po s roje nabranimi iu po svoje enostransko naštevauimi ciframi hotel dokazovati nemogočost „fundamentalnih člankov" ali federalizma Ako smo fatalisti, račiiriimd: po ontl Cifrah je pal prvič federalizem. po teh ima pasti poljski „gesohafi " In to je prav. Potem namreč Poljaki odido domu. Slovencev bodo sram samim molčati v ustavoveinem društvu. — in llohenvvar-tova doba numero II je zopet tu. To pa je VSC eno, ako še eno leto čakamo , in ako se ustavo-verei na vsej liniji in z vsemi plani temeljito bla mira jo. Politični rnzsrled. Hrvatsko vprašanje, s kterim sc mnogo pečajo ta- in nnkrajlitavske noviue , in ktero je, kakor dostikrat poudarjeno v našem listu tudi za nas Slovence kot Jugoslovane neirmernc važnosti osveti na novo „m c m o r a n d u m? hrvatskih za upnih mož kterega denašnji „Slovenski Narod prinaša. S to spomenico in z izjavo Mrazoviča in Krestiča, ktero itak v denašnjem broji prinašamo so pobite vse laži, kterc so magjaroni in Magjari po svojem krutem in nepoštenem ravnanji med svet Boravili. y Poljske novine so skoraj že brez izjeme proti poljskim poslancem, odkar je v ustavnem od boru ministerska stranka izpovedala, da prav za prav tudi Poljakom ne misli ničesa dovoliti. „Kraj" kteri je dozdaj veliko upal. toži da je izbor pododbora nesrečno za Poljake izpadel. Drugi „ zmerni" list „Cas" meni, da je volitev Rusina Janovskcga v pododbor znamenje, da neče večina državnega zbora ničesa storiti za rešitev gali.škcga vprašanja. LGazeta Narodova," zahteva naj Poljaki brž državni zbor zapuste, to terja od njih Čast iu korist naroda. Francoska glasila se pečajo o ravno prestani vladni krizi. Skoro vsi listi so nezadovoljni s Thicrsom , da sc je bil vladi odpovedal, ne da bi bil prej skrbel za naslednika. — Vendar jc novost vesela, da so se vojni višji poveljniki, predno jc Thicrs svojo odpoved oporekcl, pošteno obnašali. Mac-Mahon je osobno Tbicrsa naganja! naj odpoved vlade oporeče , ter dejal , da bodo vojni poveljniki samo ukaze narodne skupščine, a ne kake diktature poslušali. Ako jc to istina iz ginil bode strah, da bi se vojska dala porabiti za ponavljenjc cezarizma ali kraljestva. V P a v a rs k i z b o r niči se je imel cerkven boj. Debata — o nezmotljivosti papeževi že tri dni traja. Povod temu je , da nekov fajniošter Renftle , ki je javno izpovedal da ne veruje na lani v Rimo potrjeno dogmo papeževe nezmotljivosti, neče od svojega /.upniškega mesta odstopiti bavarska vlada pa škotovi želji neče ustreči i tem, da bi odstranila ga 8 silo, ker ga smatra kot katolika. Tudi v Španiji oemogo do miru priti, dasi si je kralja postavila. Ker je imela vlada večino proti sebi , moral je kralj narodno skupščino razpustiti in nove volitve na 2. aprila razpisati. iiih pravil, sklicati poletiuski čas. Podpirani prvosednik vsled L\~t §, opravilnega reda določuje a VII. občni zbor četrtek !•"». dan meseca e luna i jat I. ter naznanja, da se po sveti maši. ki se bode ob s mi zjutraj služila v stolni erkvi. občna skupščina v čitalnični dvorani pričo« OP 9. uri dopoldne. Vrsta razgovorov jej bod« ta-le: I. Prvosednikov nagovor. 2. Tajnik prebere odboiovo poročilo o njegovem delovanji od I decembra 1&70 do i*, novembra 1871. i. 3. Račun od 1 julija 1870. I do 1. julija 1*7 1 leta. 4. Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun vsled § 9. a) Matic, pravil. 5. Proračun od J. julija 1871. I. do 1. julija 1H72. I. 6. Volitev 10 odbornikov in sicer:, a) namesto onih leta 1867. izvoljenih: ti so I) izmed ljubljanskih trg. I) dr. Costa K. H., 2) Lesar \nton, 3)Mam Josip, 4) Praprotuik Andrej, "») Šolar Janez; ID izmed vnanjili: gg. 1) Cegnar Fr.. 2) Cigale Matej, 3) Einspieler Andr., 4) Grabrijan Juiij, 5. dr. Kočevar Stef — Opomba 1. Volilni list je veljaven le tisti, ki ga je družbenik lastnoročno pisal ali saj podpisal. Opomba 2. Račun za preteklo in proračun za prihodnje društveno leto kakor tudi volilni listi se pred razgovori razdelijo nazočim družbenikom. Vse družbenike Matice slovenske na VIT. občno skupščino vabeč srčno pozdravlja. V Ljubljani, tO. januarja 1872. Dr. E. H. Costa, prvosednik." •(.Gorenjska hranilnica.) Pravila tc ustanove so bila od ministerstva snovalcem nazaj poslana s pristavkom, da ima deželna vlada kranjska pravico jih potrditi, ako se nekteri §§. v pravilih prenarede po želji ministerstva in ako se dokaže, da je poroštvo za vloge in njih obresti že vloženo. Proseni so bili vsled tega ustanovniki, naj pošljejo dotične zneske. Potem pa je upati, da bode hranilnica precej oživela za Gorenjce. Kaj pa delajo Novomeščani in Postonjčani z do-enjsko in notranjsko hranilnico, ki bi Dolenjcem in Notranje cm tako potrebni bili, kakor ribi voda." (Nov.) * (Narodni jezik v vojski) se vendar začenja spoštovati, odkar je vojaško ministerstvo zaukazalo, da se mora vsak častnik v kakem nenemškem polku, v treh letih polkovcga jezika naučiti. Prej je službeni ..reglcment" ukazoval, da naj sc novinci v nemškem jeziku podučujejo, kar se je tudi pridno godilo in znano je vsem, kako so vojaki, kadar so doslužili. doma naš jezik pačili. Piše se nam iz vojaških krogov, da se jc to zlostanjc prenienilo na boljše in da vojaško ministerstvo strogo postopa po svojem ukazu, da morajo se častniki polkovcga jezika učiti ter da je pri zadnjem podeljevanji višjih mest nekoliko astnikov. ki se polkovcga jezika niso naučili, res prezrlo. * (1 z ji r a z n e n e službe.) Službi poštarjev v Rakeku (800 gld. letne plače. 50 gld. uradnega pavšala in 80< > gld. za vzdrževanje štirih slov, 800gld. kavcije"! in v Dilcab na Kranjskem J»a se bo podelila enemu izurjenemu pisarju, kateri je dobro izveden v račuuskih, gospodarskih iu soduijskih stvareh, dobro slovenski in nemški ura-dovati razume, in se dobrega zadržanja izpričati more. S prvega bo manjša plača, tem več bo pa čez leta dobra iu stalna služba zagotovljena, kateri mirovina sledi. Neoženjeni imajo predstvo. Prošnje naj se vložc pri g^sp. Miha Pregl-u, oskrbniku n. v. r. v Ljubljani, v križankah, do 15. februarja 1872. (29—1) 40 starflnov Tina lastnega pridelka od leta 1870 je na prodaj pri lastniku Fr. MktIZa* v N m u rji pri Jelšah (pri Celji), tudi v manjših partijah. (25—2) rM*is«i 1*1.1 lilo. P. T. občinstvu s tem proudano naznanjam, iln sem s 1. t. m. oil gospoda V. Molletnla-M tukaj prevzel in da JO na svoj račun naprej vodim. S prošnjo, me h prav obilimi naročili počastiti, družim ob enem zagotovilo, da ho bodem trudil z največjo skrbljivnstjo in reelnim vedenjem v meno stavljeno zaupanje opravičevati. Z visokim spoštovanjem (18—3) Jft. JVofie. Prof. Dr. Lappierre-a Vbrizgovalno zdravilo ozdravi * > v :l tinela vsak tok iz scavnika, kakor tudi hell tol* pri ženskah, če je tudi zastarel. Cena za steklenico s podukom o rabljenji 1 tolar 20 sreb. gr. Za poslan denar se strogo skrivno dobi A. Ui«-n. Lind en-Strasso 18. Berlin. *) Na stotine ozdravljenih. (59—17) ■ t i r r > i t. t «. t. E (M if. t|I O M O IM đ u~. O i-i o ■ 'p c & rt B« — J< e j3 ta t — Z o 2 ^ -o M - S* B M -g ^ jL S 23 "~ * c n ._ S a - o •Li. rt «5 jIjŽ s .*s ni . s 3 c -i -rt-« e "1- 4 rt i Q> O. "Ž © .2. S O. « 5 S 5 'O Q O 28 iS g co co «5 c-t •** o ■ •O tO M O © OOC 8.1 • »o h-53 -.s --s s J s! I** •« -S - J J 0 r .s 1 sl m rt * I 30 fnt. Kovane uradno pjoiakavano ##f *'ft«ff cotiriogtato oblike: Noaiteljna moč: 1 2 3 Ti 10 15 cent. Cena, gld.^ T«~~21^ 'io-35 ^45 oTk Noaiteljna moč: 20 2f> 30 40 50 cent. Cena, gld.: 70 80 00 100 110. JV#i#() 60 70 80 100 7.50 60 12 70 15 18. 80 fnt. 25 27.50 30. z železnim obročjem in 40 50 cent. cont. Cena, gld.: Noaiteljna moč Cena, gld.: 350 120 400 450 150 200 500 500. 300 cent. 900. 600 «50 750 L.. 1!limi i.v & 4 <»lil |»., fabrikanti vag in utegov. MMalJe v*e #ot*fe drugie vune In utegt. Mt* Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej: (11—59) Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10. -_-,-v Medic. & chirurg. I>i*. Jos. A^os^ii magister porc»doslovja, praktičen zdravnik v lij ii lil Ji« ii I, na sv. Jakohskem trgu v V i r a n t o v i hiši I. nadstropji, ozdravlja vso zunanje in notranje bolezni. Za bolniku iz dežele je gotovo doma vsak dan od 11—12 dopoldno in od 3—4 podithlno. Ozdravlja tudi pismeno. VJ26-2)___J Jožef Potatskjr, trgovec v Gorici, (20-4) priporoča svoju zalogo niirnberškega in galanterijskega blaga, kakor tudi drobnine in trakov, otroških igrač vsako vrsto, partumerij in dobro sortirano zalogo za darove pripravnih reči, storjona oblačila za gospode iz prve privilegirane fahrike v Avstriji, daljo avojo znano zalogo roči za vrt, aetov, semena po najnižjo Htavljenih conah. Zdravo spanje, pripravljeno po ozdravljenih boleznih v prsih in plučali. Gospoda dvornega založnika Jsni. 1 loJV-si centralna zaloga na Dunaji, Karntnerring, 11. Oiirkau, 3. decembra 1S71. I/.volire mi prija/.no zopet fioMlntl Vhmc tulio liliiKOiIrJii«- Hlndove «-olA«»lHile A l'n■■««»«. Zadnjič poslano seau neki prijateljici prepustil, ktera je bila bolna in precej so je l»ol«*v.«»it %liolJsHla. Iranci' tltirk«*« It #.. Dunaj. Vasi c<;njeni fabrikati, kteri so si zarad svojo velike zdravilne moči in zarad svojega posebno l/.vrHliu>KU okliMR po pravici svetoven glas pridobili, so Mtorlll taaill pri naeatl JnkVo ve«el aat'laaek. Moj apetit, ki ni bil ves v rodu in moje gostokrat nemirno spanje, obojo je odkar X>t\& lloffov sladovi izloček rodno pijem, popolen po moji želji. Vaša sladova zdravilna čokoladu, ktero namesto kave uživam, je najboljši surogat za njo iu me jako krepča. Vrasi prsivj sladovi bonboni so mi pri mojem dolgem kašlji prsi od mučeče slino osvobodili. Ce za te meni tako dobrodejne izdelke govorim, godi se zato, ker sem prepričan, da so izvrstni in mislim, da je moja dolžnost, kot človek, storiti druge bolnike, kterim je s tem ustreženo na te reelne užitke pozorne. J«»>.<'t IjelhenrorMl, hišni lastnik. Lenpoldstadt, Nro. 2. I' Isjttbtjtttii pravo samo pri gospodu Martinu Golobu. I' tgtttrit Ant. Deperis. (13—1) 431 Klic iz Dunaja! Slovenci! Bratje! M varstvom grofa Hohemvarta sc jc lani veliko ftlovalliatako potrebno blago pri kakem neinškutarsKem judovskem kupcu, kteri ga ne sc je sedaj uebalo in vsakdo se labko na nas obrne iu za malo denarja Da z pošilja m o v Mak poilt'ZCtJi* na Dunaji utemeliln. Slovan ni ver prisiljen, kupovati samo goljufava, temveč ga Še zarad, njegove narodnosti zasniebuje. To najboljše, uajsolidnejše blago dobi. ■ a povzetek: po frld. l.M salonske ur»» z roni no Kiirnnnijo vroil, vi>CJ;i vrHta po 1.80, a rt ki liiJ''Jo. po U.!).">, 3.L*.">; nnjveeju vrstit .1.S0. po 4« kr, lrpn sliku Marijo Jezusn v H<»- eruiitiiciu iMizIjieeni-in okviru; liiiinjio sliki? po M kr. po Sta kr. termometer t. vlomil iiecin vrcil; muli termometri ■ klnlmkotu po 20 kr. po 1.80 In 1.80 HUUlepfa urna veri/.ien iz koll-olinen zlatu, dolge verUlee. 1.80—1,80—8] nnjlepiu l — 4..10. po r,s kr. •! velikih kosov finega, pravega jrli- cerlnskega mil«; 1 lani ll kosov naJDOu- iejra nianilflijnovejrn iulla*?17 kr. po r.-l kr. Sil kosov imjrintfnfii papirju zu pisma z zavitki vro.l; ifltfl lmrveno r,l kr. po -.'4, iili :t3 kr. jako iloher noiok; nnfiniie sorto Cl, 7S, M kr. po no kr. «11 148 jiiko lep dalekogled; po 48 kr. irrelilje za obleko z rojtml in petimi zobmi; velika elegantna sorta 68, M kr. po in, 20 ali 8Q kr. liajholjil glavniki za če-8anjo In prali iz kavčuka. po 2.10 ali 3 i'arovna kaseta z mnogimi aparati za Klumiiuistvti, k tem nauk v rabi. po iS, 4it, 5:1 ali 81 kr. pr.vlajamo najlepie pal)- IJavee za gospe; najrlniii veljajo »amo kM. 1.20, 14«, l!'t), L', 2.Sil. pO 33 kr. 1'utograHeen album, lep po lio, 80 kr.. 1.12, 1.84, jako lep po 1.71, 2.0— po 88 krajo, politura za hlino opravil, po kteri stara oslepela oprava v nekolikih urah lako Uce dobi, ko novn. Velika ■teklanlea 88 kr. po 1.70 dvanajst jedilih priprav. Najboljia vrsta po 2.'.)n. :?.so kr. po 8:1 kr. in 1,18 dvanajst ilie za jed. kakor za-jemavnh-e firt kr.. zajemavnii«; za mleko 11 kr., I kuhinjsk 110Z :i.1 kr. po 74 kr. ali 1.20 lepe vratne rerlltCI za gospe s križcem. Majlepšu aorta a.oft kr. po 4.80 eudovito lopa slika v oljnatih barvah s ilroklm zlatim okvirom 2s" iiroka, ;«,(" dolga, kazajoča iležVIn. po 8i> kr. čedno rldavno orodje, veliko po 1.48 k. po I..M ali 1.55 velik zlat prstan s pečatom z garancijo; najlepil prstal 2.50, 3. po 5o, so kr. ali 1.15 varna ključavnica. [po 1*0 kr. 1 .steklenica kleja. s kterim se lahko vsak predmet za vedno zveio. po I. uli 15 kr najjlepU umetni ogenj, ki M lahko v vsaki sobi Migaj. On je lire« duha in nevarnosti, Večji jako lepi veljajo 25, 80, 88, 40, 50. Cele kaseti- z vsemi so'r- tami napolnjena, velika 164, re^ja 1.08, največja z vsemi mogočimi po 4.is, zraven tega nauk. po i:» kr. 100 dobrih jckbuih peroa, aajflnlle sorte 1 karton s lil peresi :'.», 50, 65, po 10 kr. ali •'•<) loterijska igra. po 2'). :12, 51 ali *>.'» imamo najlepše garniture, broio iu uhane v zalogi; najnnUo sorto 1.12, 1.4:i. po 8:5, l.M, 1.80. 1,80, 2.50 In 8.40 en.i magičr.a laterna, s ktero lahko vsak duhove pokale. za 1.80 ali 2 gld. 1 omijuvnicu (lovoiri iz posrebrenoga metala, ki se tudi v 20 letih ne premeni. za 1.40, 1,00 uli J.'.l iz angleškega blaga narejen Jako dober dežnik, iiajtiuiio sort" S.B0, 4. za 80, 82, '.'8 ali 1.80 prodajamo juko elflgann e kasete s pripravo za šivanje : n;ije|e_;autiiiie veljajo 1.54, l.!»0 iu 2.75. kr. po 18 kr. en par finih nogovic: najtiniie sorte 22, 27, 88 kr. Au^iiuiiilo! 1 steklenica c. kr. priv. slo novo samo in edino pri nas dobi. Za zaznamovanje perila I s.1 oni obrazci jako priporočajo, zobne paste, ktera v petih minutah najbolj črno zobe blišč'čo bel" stori, velja gld. 1.4.8 iu so po !i ki. ena I kalija, v kteri je 5 kosov najtini- lega pečatnega voska, po 25 kr. pravo ojchovo olje, s kterim se lahko vsi lusj.- temno pobarvajo ; velika steklenica r. kr. Najnovejše 1 karton, v kterem je cel alfabet z vsemi ito-vilkami In drobeil. vrozan^ v metal; s tem / ae vaakovratni napisi in števila na papir, / les. pleh Itd., krasno lahko vtisnejo. Za po- I llovnlke, nfionca In privatne uboIio Je ta pl- \ smenska garnitura ne samo interesantna, \ temvč jako koristna. Cena 1 gld., isto z vc- / Ukini i pisoenkaini gld. 2. it). 1 karton s tablami, s kterlnii si vsak deček vojaku in/ tigur« lahko napravi, so kr. Slovanski narodni bazar in razposiljavni posel »9a #>###»##> j. ri4iš-ial*klf<>r*ti'<9*H<>. ]¥š\ 91 A.* Slovanski bratje! pridite osebno ali pišite, kadar gori ouienjeuib reči potrebujete. Razpošiljamo vse za povzetek. Trgovcem dajemo kljubu tako nizkim cenam še odpustek. (28—1) Z visokim spoštovaujem €>?«•#• *%* fa Gospodu (17—2) Francu K!ans»i>ei*itiseliii.9 meščanskemu kositarnikii v Mariboru. Pri dražbi dne 11. aprila 1871 v Arveži za najcenejše uovo pokritje tukajšnega cerkvenega turna s potrebnimi pozlačavskinti deli iu z napravljeujcin novega bliskovoda vred, izročil je podpisani cerkveno-konkurenčui odbor Vam kot najmanj terjaj očem u omenjeno delo. Vi ste to težavuo delo ue samo v določenem easu iu na naj sol idu i ši način storili, temveč ste si tudi z olepšavniini deli, kteri Ii niste v račun spravili, veliko zaslugo iu zahvalo vse farno občine sploh pridobili. Podpisani cerkveno - konkurenčni odbor vidi se toraj prijetno dolžen, Vam s tem v imenu vse farne občine za Vaše v vsakem obziru izgleduo storjeno solidno delo prisreuo se zabvaliti in s tem pismom samo namerava, Vas priporočiti pri drugib takih tcžavuib podvzetjih kot vrlega mojstra vsakem obziru najbolje priporočiti. Cerkveno-konknrenčni odbor v Arveži, 30. avgusta 1871. Karel pl. Preitenau, uačelnik in župan. Jožef Schuuko, provizor. Janez Hartnagl, cekmester in odbornik. Janoz Skazedonig, cekmešter iu odbornik. Janez Voghvaider, odbornik. Jakob Fauleud, odbornik. . m. in strokovnjaka v Prt razstavi v Gradcu 1870. I. 8. zlato svetinjo nadarjena. Prva štajarska e. kr. piiv. tovarna fabrika' o^nja in vloma varnih ttaiajnic [las] za denar in pisma, miz zapisanje Vincencij-a Kanduth-a v Gradci, priporoča svojo iz najboljšega štajarsketra blaga, s ključavnicami po posebnih patentih, iu najsoliUneja dovršene izdelke, za ktere je porok po jako znižani ceni. Proti priiiierni'inu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na svote. Izključi ji va prodaja pri ^I^^jTOIV koroni, (40) žtilezninar, (iriesgasso Nr. 10, v Oradoi, tyapicte, USifltfavttn, ^etfdiafte feinfler Cluatttat §u na$fiet)eitbeii evottpteifen. Vranids. Brlefpaplere ■it <9ratil • <5iaprcfiunfl [tttx betiefetjea 91 amen, flaten uub groutn. 100 C!ta», fcin »«i6 U0). 1'0 1<» 100 100 100 100 ioo lno 1Q0 tn,il. a>'Ttppt obtr Uniitt (i'iirvt, in citlcn {Jatbto Duact, tcln n-ciji - „ cnal guippt obet Uniitt €ou»m«, Dftoo, rcdB . t.-.* . n. —.8 . i —i . «. -.8 fc -Is . fL. -.5 30 f. Cttan, acčipei, Pari. $ap. %. —.50 firbia, flcnppt . n. —.55 ven innen tmattlitt • R. —.80 l * nh c.uatt.rfciippt.ftatlefJJaOieT K. —.65 $n>t\ ptlMtte ^nlftal^it fammt gront is t l m inebernen verjctieti-nen ijMtbentcađ It-.tv aui 100 'i'.iviae, Vtonograinii . . 80 fltt. hhi (JcuvcrtJ Iltcaoariimm . . . 90 „ 100 Slick Vbiitkart«! a u- louvniđ, f. VilvPflrapv««. n«uefle «Aetf r, fttt tebe V'1IlD »aficnb, fammt ot^cvbaliec IS čtUtf 1» tt 1 „ Slciflifte, gut« <5ortc, 10, 15, li, 30, IS tr 1 „ ,V'C-tb gummi f ii r »tet unb Zinte 5 It. «WbF" l>er schune lederhalter, U n rliltfi »i!vri:« geatbeitettr .vrbett.a ter aut ihcui, 8tt» mil etner interejianceu iriitto• onft«r Z&init. I atftd mit 8 J'u tj'":a:-ai (atnmt jcinfltm StadcI 50 fr , %\' fajlit l'« '5,, '.iuy °\rintB a)tt84a &tD^a iiff1'*—! •\uMiifrunproTeu iammt 9t«men, femt au'> atfubrt, fl. 3.80. i t .um i^tieu fammt asieiktaflcn, $ttt unb iimfcl ft. 4.50. I u- itcuertcn ZtIM'tbr,rurh 111114* Ztameifllirn nui^fii ioo) nbrniife mit cinmal Ivjufin ter II a'tiee. tjj "Xira'ii'd)eti( fiir Hcmter obet gomptoir*, 1 £:u,f >' 11: -i:: ffinfttt i5>n»» rung fl. 6.50. j«e .'j i'-:cii 9iaincu*toa*. u <»»ratulaoon*. fttirrrii, it ii-nt .lUi'^'itaiict. 1 <&tui 5, 10, li tr„ trrtafelne Sorten m it feiitft barjUmirtem, ttvig buftentcm :)/i.'4»riti'er. 1 rtiirf so, 30, 40, 50 tt. I ie iiimmtiuTtlirnrii claftifditn Rc4icit> Icorhi, 1 (tldth;. 5, 10, 15, 20. Schreibe-Mappen, ""^^ ti n, Cftiiv format, obne liiiiritttua^ mitCi^lofi fl. 1.30, ft. ..io 18). ii(ie.:en nit t.m.letet '6a)teib*«2inri tangi 1 žtuvt fl. 3, 3 5j, n.rur bi au«g-(littet ren .Innea UiU ftu -en. fl. :t &u, 4, 4.Si) t*-., t; s.* uarOijcrmat o J) ne _ ..n 1.1fl 3. 3.0, 4. Diefclbtn lufutib« aalaeftattet h 4.Jo, i, bio. 3W Brieftiegelmarken, irciac trejen ibrer Slejnfiitiiibfeit, SiDiafeit unb ibtel liaictn -J-1 a:uiii» beti Oblaten unb btm Cicgeflail vor< iujieuen *"in., iu feinfler C.ualttdt, mit btliebiger flirnia Utabpcs, "'.imen obet Vtonogiamrn, 500 6tad fl. 1.80, 1 -od £t,i f f( 1.6u fjB^"* Papeterlei. (Jinr 'itKii ai:-M O.ittetr e>nt)»lo»p«, grfUat mittKtfd)itbmrn •'i:, u-' ■;:. n-Lieii unb (Souvtttl, 1 «stud 85, 35, 50, 60, 80 tr., fl. 1. MottO dN H8U808: lud) biuifle ffiaort taun gut fein. m»^r- mn ptatufib** »nuju* «*f**"t «fl tic n«i* ■a^8jF etlrcibjarnitur aul »tonce.)UD, Deflebettb m# 10 etittfea, unb |»ar: l S«iei'j'"fl. « Betcrtragir, 1 ©eftfiirtta, i 834ttib:tuibttt, 1 Ibir.n.u^'ti, 1 $anb* leurbtet, 1 tteuetjerittiflet, l ^ebt»tf4et unb ein e*tnuct- anb Ubtrtdget. UUtt lebr bufrj>b unb drgant autgefubrt URb loflet bfol 3 fl. ^T* Nei erftodenrs TintPn-Poher."^(| ?lut butit) ecimifCbung ton Oalicr eiWit ntau bic au9> ejetojnete ©Unjtinte. 1 5(ta4tei fttt 10 ti. |8jV Vtrlagcn fiir gewubnliche aad kallgraphlacke Sekrlftlbnogeo, pfeblenltttrtb. 1 ©eft, litine« $or«Mt, mit 18 SAtiftatten, foflet 10 ft. 1 4}eft, gtolef gortnat, mit J »eriei ^taitt* žt»tiftarten .61 tr. — f?orIajm, um l.bnefj j'i.bneu |u Ittntn, ntueflc fgetbobt, fur Ani-mjer unt I ueitanteu, in mannijMtbet ftugita^l. 1 i>dt «0. 15, 3t t:. T" Biae complete Zeielineasthiilo in 6 4>eftcn , »on einem 1)ttvcx ag*Rb(n Je Jjncnniciflet bcran?geatbtn, toom erften 'Stti.0 jugt angtn tu luft-ma-tif*eo *bilufuagon bil jut jiniticbeii JJein, l m(t*au< 1 f«fd;aft, l :Ka tr meffer , 1 t tu«f Gtegetlid , 1 »labtrginnmi , 0 'Stud (Jebem, lufammctt b.ol fl l.?o, SchaltaN. Iieii flr Miidrhen und Kaabeii €titd fatnmt ^tiesitn, trn a.b rt 4), 50, 83 „ tieitlbl aul 8tfcer, tr 60, 10, !>0. ._ g;aca.n»€4>ul'D-T:i;eua:, tt 'JO, fl l. l 0«r Iteate Pedcravrhcber. mm^^ «itn bubfcte* 1'orj-Ujnfitjilien, mit gloriten gcutlt. ro.'Ube bi; fibmu^tgile »Jebet mit ci.im.U ab iteifeu u-".eii.» _ relniat. 1 Stild 40 tt. Tinte in allea Parben, B^p*" Bc»te ReUsieage. 1 €ttti [tt €4uler80 ft., « l —, 1 so, 1 50. i „ „ . ato&e €orte, ronnltt. fl j5), 3.— l fitiig feinfti fur Jnfltuieute fl I,—* 8*80, 3.59, 4.5). i jitfel 8Q_tt., 1 »eiBjtbet 3o rt _ BaV" ParbfB-ki trbrn, *^0k$ •V-filUt mit f tne.t 4>ontgfarbcu, filc vi.-U-ora.-an.]e:t cblr auij gauarca-VIalcieicn. t gjfti'jpiet gebunben 5, 10 ft. I ,. t» t'•: in trd.-.t . 15, tt. l . veber, fetnfte 35, 45,«5fr 1 eatigcl ftoti|buo) mit i'erjaatnt*Vlattern, nnftenruft* 11445 tt. ^8^"" PrakiNche Dutnmanirlg-r, 1 itui f ur gan)ltta vijanja. S tem torej naznanjam, da so odsohmal omenjena pasta Pompadont n e p o p :i $ e n a dobiva le v nojem stanovanji nalhtnaji, Leopold.*!adt, gros.se Mol in m- gasse 14, 1 Snega Thtlt 621 svarim, naj se nikjer drugje no kupnje, ker »daj nimam ni depota ni filiale in Trava Pasta PoiiipiiOllF. Ko bi ne imela za-ž Ijenega rspeha, Imde se denar brez ovir naaaj poslal. Potiljtk 86 po pW> zvrni (X(tchiifthme). s >.m ras đepote raspustila KO ad plinare ja van ja. Moja prava paataPompadonr, tudi rn rof»*ii« pasta imenovanu, niktlar ne ontanc Ine/, vspeha, kl je vzvišen nad vsako pričakovanje edino jCi«i*tiiuto\ itno sredst\ ■• sa hitro in nezmotljivo odpravljanje vseh mozoljev na obrazi, sajevcev, peg, lin) in ogorcov. < Jaraneija je tako gotovo, da .se denar retour pOŠ^e, kobi vspehi izostali. PisketC t'.1 izvrstne paste S podukom 1 gld. 50 kr. a. v. (10—16) r 59 I i I s B I ; M £ 89 t S ■5 l Ser; 13141©3 5 đ i l-gf 31 I - &gif *i$H v; — I/ £ _ i M ^ ti "c. ._ s 1, 3 Vse predmete, ki se naznanjajo po raznih časnikih, naj spadajo v eno ali drugo struko, poskrbi HL €■ lat t a II If iizai' zii 10 °/0 ceneje, kakor jih dotične firme naznanjajo. — Popolni cenik 0 več nego 13.000 predmetih zastonj in franko. Po naslednjih čudovito nizkih cenah U. Glattau-a prvi parižki "bazar za Avstrijo iin Dunaji. Stadt, verlilngerte Karntnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači. I>ai»ila /h gospode, ^o*5*j>e in otroke! Blago iz dunajskega usnja, Pahlje za plese in šctanja znano kot najbolji fabrikat na svetu. B*. torbice za <«*. *Mg£^ T fTjSl&SSSfit. eem, ena prav velika gld. 1."JO, 1.50; iz najfinejega šagren-usnja s pozlaćenoj kljuČavnieo in okvirom, ena po gld. 1.80,| 2.50; velike gld. 3, 3.40; prav velikegkl 3.80, 4; s predtorbico za 1 gld. več. Praktični portemonnni.s, za gospe, spode in otroke, s pozlačenimi zapornicami ali ginni-trakom po kraje. 35, 50, So; fini gld. 1. 1.30, 1,70; prav fini gld. 1, 2.60, 3, 3.50. Praktični toki za sinod k e po kraje. 40,1,0, 80; fini ghl. 1, 1.80. 1.50; najtiiioji gld,2, 2.50, 3, 8.60, 4, 4.50. Pisma- in tlenurnoše s praktičnimi predeli po kraje. 60, 80, gld. 1.; fino gkl. 1,80, 1.50, 1.80; n litine j o gld. J, 2.40, 2,80, 3.20, 4. Znamne knjižice (notiz) kraje. 10, 15, 20, 25, 30; naj rinejo v usu ji, vezano kraj 6.1 40, 50, 60, 80 gld. 1. Potne torbe iz uajiuočncjegansnja.s zaporno 40. 60, 80, gld. 1, 1.20, 1.40; naj k rasnoj e opravij.»nagi. 1.80, 2, 2.50, 2.80. 3.20. 4.80,5; Bourpiet cvetlic s znotr: j skrito pabljo, ktera po volji izgine, po kr. 80 gld. 1, 150; najfinejo po gl. 2.50. 3,3.50. op/* Najbolji glavniki \z trdega kavčuka. 1 česale i glavnik kraje. 15, 20, 25. 30,35 ; l gost glavnik kr. 20,25, 30; 1 glavnik z ročajem kr. 25,30.35; 1 vtekljivi glavnik kr. 30. 40, 50; 1 žepni glavnik kr, 10,16, 20; 1 obvodni glavnik za otroke kr. 10, 20, 25. 30; l žepni glavnik s zrcalom in krtačo kr. 25, 30, 40, 50. Najboliše. po novem načinu napravljene krtače, kakoišue se. le tu dobe. 1 krtača za glavo kr. 80, 40, 50; fino kr. 05.85,gl. 1; najtineje gl. 1.50; 1 krtača za obleko kr. 60, 60, 80, gl. 1, 1.20; najtineje gld. 1.50, 1.80, 2; 1 prav tina krtača za zobe kr. 15, 20, 25, 30, 35, 40; 1 krtač za nohte itoioMuiiifi rniprodnja l^;-i-!}^fTkii za de88ert gl,,-'J' odvečnakantprišlih fabrik za marele tonilika-svečniki,' zlmbnji.tti._pnznani kot solučnike. .najboljši; visokost 4« 5" b- «"8"9» 10 Dežniki (inarele). Velika lepa marela gld.'. po kr. 40,60,60,70,80, 80, gl. 1, 1.50, 1.00; Alpaka-dežnik gold. 2.80. Žepni trmoinetri v etui po samo 25 kr. 3.50; Dežniki/, ponarejene svile (ZanellaiNajnoveji neseserji v podobi zlatih jaje. ghl. 3.20,3.00,4; iz težke lionsko svile v kterih je tul pon sivank, dvojni konci no gld. 5, 5.50. G, 0.50. 7, 7.50. in naprstnik iz kinežkega srebra, veljajo S o! nem ki. Pomladni solnčnik iz lionskei le kr. 30. svile gld. 1.00, 2.20; s svilno podlogo gld Dnlekogledi (Perupoetivi i z naj bolj čim ste-2.S0. 3; iz navailnega blaga kr. HO, Mi'| kloni, ki daleč dobro kažejo po kr. CO, velik solnčnik iz tkanine kr. KO. gld. 1, 80, gld. 1. , , , kr. 25, 30, 35, 40, 50, 00, 80. ključnico po gid 2. O, 2,10 2,40, 3.10,!Tou,Hno fl ^ posebno fino. 12 kosov, *-80-0ono račiinjono po v,IikeK;l (j^Vnovega mila ghl. 1.15; 12 vol i kili koaov mila iz grenkih man velikosti. Wat<*rprnof- popotni koveegi, praktično upravljeni in razdeljeni po gld. 2.40, 2.80, 3.50. 4. prav veliki po gld. 4.50, 5. 5.50, G. INdne skleniee s kupico in usnjeni prevlečeno po gld. 1.20, 1.50, 180, 2.10, 2.40 |j l*.r.i*.ni »llMiiiil na izbiranje in v čudovit.^ mnogovrstnosti, eden za 26 podob kr. 35, )',0, 80, gld, 1 ; najfinejo okinean gld. 1.20. 1.50, 1.80,! 2, 2.60: za 60 podob kr. 66,90, gld. l.20,1AAll IfiO; najtineje okiučan s podobami1000 \maUih ,z»u,,,k itd. gl. 1.80, 2. 2.60.8, 8.60, 1? album za 100 podob gl. 3, 3.50, 1, 5 do gl. 12; /a 200 podob gl. 4, 4.60, 6,6.60; 8. 7 do gl. 18, aiednjl v najnoveji kroaotnJ obliki. Albumi z mtutiko, igrajo, k<> se ođpro,dva lopa napeva, jako pripravni za darila in kinč salona. V obliki pol osuierke, najele- gantneje veza.ii gld. S ;'i0; ie ti i it * j i gl. 11, nanneji gld. 14, 1<5. V obliki Vi osmorko, ravo tako upravljeni gld. II, 12, 14,16, 1H, krasotvori v obliki četvorke ghl. 14. 16, i«. 20. 24. Pisne mape, vsaka s zaporom, jako praktične gld. 1. 1.20, 1.60. 2; ■ popolnim' pisihtim orotljem gld. 2. 2.20. _'."iO. B.60, i. L60, KSZSZĆrjinajOkuaneje izdelani /.vsemi .šivalnimi potrebščinami i>o kraje. 46, 6Q, ,so. gld. 1 ; veliki gld. l.oO. 1.H0, 2 itd.; prav: veliki, najftneji gld. 2.60,8, 8.60, 4, 4.50, 5: kraaotvori za darila gld, 0, 7, 8, 10, 12. !l Bvetilnloe h Brordljivceni kr. 35; žica za škarje kr. 2< >. 1 vori- delnov kr. 86, gld. 1.10; dvauajstorkn cvetličnega mila Z raznimi vonjavami jgld. 1.00. 2.50; dvanajstorka mila v podobi raznovrstnega sadja kr. B&.Sioervse tiru-ge bazo, pismi garnitura obsegajoča ioo uajAirejih listov papirja s povoljnimi črkami in imeni, 100 najfiuejih zavitkov in HM) prčat-nih znamk. Vso to vkup za ghl. 1; s*- nii-bejl gl. 1.35 ; najfineji z barvanimi zavitki gld. 1.70. poslzieno tiskanih na nov patentiran način guniiranib, s povoljno iirino, grbom itd., velja le gl. 1*60, 600, gld. 1.25. \ajpolrbiiejoi im polovinu ji i dober I.etaueheii\-revolvttr, s kterim sn v 6 sekundah zanos jivodkrat vstreli, brez da bi se petelin napel ; razen te hitrosti to orožje tudi daleč nese,na7 ini-limetrov gld. 18.50j L00 patron gld. 3£0j| na 0 milimetrov gld. 17. patrone gld. 4,1 na 12 milim 'trov gid. 10, patrone gl, t.60,| l*«>Mini revolverji o" dolgi po gld, 8.50, patrone gld. 8. 60. t Resna !ies«',la katlileem ! Neredko > • pripeti ka po slabem papirji za cigarete ostane V ustih slab okus, škodljiv ztlravjti. Temu Tovarniška za kteri; se daje poroštvi gleških koncev kr. 45, 60, 80; svilnatih I kr. 85, 05 gld 1.10, 1.60. Imenitni peresniki in noži iz bcsseiner- Žepne svelilniee s tako priljubijeninii slo-j.kla, znani k.»t najboljii n;i svctti. po pilniini sipami po kr. 1 Gladstono 11 a zor kr. 80; 1 Prince of Wales ltazor ghl. 1.20; i prav fina General Napipr Razor gld 1.60j 1 najfineja Admiral Razor gld. 2; 1 Modei Kazor, najboljša britev na svetu ghl. 3. 3.50. Vse britvo v nožnicah. Nožnice z dvema britvama najboljše baze gld, L8O5 Milo za briti kr. 15,20; 1 jermen na vijak kr. 45, brez vijaka kr. 25; pasta za jermen mazali kr. 25. V^iireiiiii fi«t«i|BO€lu ■!«»- 01»ll<>4l 114» |»Ol 1*4" 1»IIo. za noz 3.25; 1 par uiiznih svečnikov ghl. 4, 4.00. 5.85, 6.80, 7.25. Kina Vljiaka zlite, zbog lepoto |n vztraj- ut'sti imenitne. 12 navadnih žlic gld. 2,85, 2.75, 8.50, 4.50. 5.20; 12 zličic za kava gld. 1.80, 1.60, 2.86j 1 velika zlioa za juho kr. 90, gkl. 1.20; za inieko kr. 45,* 60 Prav so j-- prišlo v okom, k.'r se zamore kaditi t osi.i tabak brez papirja prav prijetno 'Najii 1 steklena cev. v ktero se nabaše tabak, vilice, dvanajstorka z lesenim ročajem ktera nadomesti papir inprlhrani vso mu-j gld. 2, 2.40, ;;; 1 bivolo-koščenim rooa- jo v -Ijale kr. 25. join ghl. 4.60, 5, 5.50, 6 i najihicji gld z velikim potrebnimi rečmi: 1 fina angleška britev, 1 milo za briti, 1 škatlja iz kovine, 1 kamen za brusiti in poostriti. 1 glavnik, 1 krtačica za zobe. 1 fina pasta za zobe, 1 kos voščene pomnile, 1 kos mila za roke, 1 skleiiiea fine pomade, 1 tlacam francoskega olja za lase. Vse to vkup le hI. 2.81). 1 j šili ton gld. l, kr. Ecrtores, elegantno polirani kove-ki, predali, v njih: peresni ročaj, svinčnik, gumi za Izbrisati, 12 jeklenih peres. 2 kosa finoga pečatnega voska le 35 kr. Čestiti prebivalci po deželi, ki bi iz Dunaja kar koli radi imeli, lahko vse brez izjemka dobe iz X. falili lil II-ti l>«iriskc*fi'«l bazara. Tudi najmanjše naročilo se strogo, solidno iu vestno izvrši. N. Glattau-a prvi pariški bazar za Avstrijo lia Dunaji Stadt, verlangerte Karntnerstrasse Nr. 51, Eek der Wallfi8chga8se v To