Glas zaveznikov Leto II - St. 241' informacijska dneonik A. L S. Cena 4 lire Moskva in Teheran morala TRST, sobota 30. marca 1946 UREDNIŠTVO: Via S. PellJco 12 Telefon st 93854 In 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski I* 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice I* 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej- Oglase sprejema izključno: S.P.I., Socletš. per la Pubblicltš in Italia, Trst, ul. Silvio Pellico St. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale I* 8). Rokopisov ne vračamo. POJASNILO ZAVEZNIŠKE KOMISIJE TRST, 30. marca Zavezniška komisija za določitev italijansko-jugoslovanske meje je izdala za tisk sledečo objavo: «Komislja izvedencev za preučitev italijansko-jugoslo-vanske meje je opazila, da so se od trenotka njenega prihoda v Julijsko krajino pojavile v tisku razne vesti, nanašajoče se na izjave, ki so jih o razvoju dela komisije in o sedanjih dogodkih v Julijski krajni priprisovali članom komisije. Komisija poudarja, da so te vesti priobčili brez pooblastila in da so popolnoma neutemeljene. Komisija ponavlja, da je njena funkcija v Julijski krajini naloga preiskovalnega organa o konkretnih dejstvih in da se bavi samo s preiskavo vprašanj, ki jih ji je poveril svet zunanjih ministrov. „YORKSHIRE POST" ZA SESTANEK TREH London, 30. marca Konservativni «Yorkshire Post» včeraj znova svetuje, naj bi sklicali sestanek Atileeja, Stalina in Trumana. 0J^VICO Bedeiev V vollvnem * 10 J1© 376, podati poročilo Odgoditev zasedanja do srede popoldne NEW YORK, 30. marca. Varnostni svet je včeraj soglasno odobril vabilo Sovjetski zvezi in Perziji, naj obe državi do 16. ure v sredo 3. aprila Varnostnemu svetu sporočita natančni položaj pogajanj, ki so v teku med obema strankama. Razpravljanje Varnostnega sveta so nato po poldrugoumem, zasedanju, v teku katerega je perzijski veleposlanik Husein AJa končal s svojo razlago o Sovjetski zvezi, odložili do omenjene dne. Mesto sovjetskega delegata Andreja A. Gromika je bilo prazno. Predlog, naj obe vladi povabijo, da Svetu poročata prihodnji teden, je predložil severnoameriški zunanji minister Byrnes. Ko je ob 22.02 predsednik dr. Kuo Tai Ci Izjavil, da je zasedanje otvorjeno, so perzijskega delegata povabili, naj zasede svoje mesto pri konferenčni mizi. Zahtevali so, da odgovori na 3 vprašanja, ki mu jih je v sredo zvečer stavil poljski delegat. V odgovor na prvo vprašanje, če je prejel navodila, naj se upre preložitvi preučitve perzijskega priziva, je perzijski delegat odgovoril, da ima polnomočje, da po lastni presoji stori kateri koli ukrep, ki ga zahteva korist njegove države. V odgovor na drugo vprašanje poljskega delegata glede umika sovjetskih čet Iz Perzije je perzijski delegat Izjavil, da ni prejel niti uradnih niti poluradnih pojasnil, da ,so sovjetske čete prestopil* mejo, da bl se vrnile v Sovjetsko zvezo. Perzijski odposlanec je nato iz. javil, da ne dvomi v dejstvo, da so sovjetske čete Izvršile premike lz enega področja v drugo; podčrtal je, da bl morale vse sovjetske čete po tristranski pogodbi lz leta 1942 zapustiti državo do 2. marca 1946. Nasvetoval je, da se mara Van. nostni svet pred preložitvijo zadeve vsekakor prepričati, da so sovjetske čete zapustile Karasan, Maže-deran, Glran in Aserbejdžan ln da se mora odhod Izvršiti ne glede na predvidene ali pa nepredvidene o-koliščine. Perzijski odposlanec je izjavil, da mu je ministrski predsednik dal določno navodilo, naj na tem vztraja. V odgovor na tretje vprašanje je Perzijski odposlanec odgovoril, da Je dobil navodila za predložitev vprašanja Varnostnemu svetu zaradi tega, ker je hotela njegova v.ada odkloniti vsak tuji pritisk. Po mnenju perzijskega predstav-n a ^arn°etni svet preučitve spora ne bi smel preložiti, ker s pogajanji niso ničesar dosegli. Byrnes je Izjavil, da Svet ni bil dovolj poučen o perzljsko-sovjet-skih pogajanjih ln da v pogledu umika sovjetskih čet ni prišlo nl-kako zadosti prepričevalno zagotovilo, ki bi olajšalo napetoet v Perziji. Egiptovski delegat je vprašal p«-, zijskega odposlanca, ali je res, da perzijska ustava ministrskemu predsedniku ne dovoljuje začeti pogajanj, če so na domačem ozemlju tuje čete. Voditelj britanske delegacije sir Alexander Cadogan je podprl Byr- nesov predlog, da pošljeta sovjetska in perzijska vlada informacije. Iz Moskve poročajo, da so moskovski časopisi včeraj prvič pisali o odhodu Gromika z zasedanja Varnostnega sveta. Doslej v Moskvi niso o tem dali še nlkakega komentarja. Po poročilu komentatorja moskovske radijske postaje je novi ameriški veleposlanik v Moskvi Smith včeraj potrdil, da je prinesel generallsimu Stalinu Trumanovo pismo. Komentator je dejal, da so sovjetski krogi o dogodkih v New Yorku rezervirani. Predsedpik Truman je v četrtek odbil nasvet, da bl moral predlagati sestankek »treh velikih*; zanikal je tudi, da naj bl z Bymesom razpravljal o možnosti vstopa v noposednl stik z generallsimom Stalinom v pogledu razpravljanja o perzijskem sporu. SVEČANA PARADA # TRST, 30. marca Javljajo, da bodo zavezniške oblasti 2. maja 1946 v Trstu priredile svečano parado v proslavo prve obletnice brezpogojne predaje nacističnih In fašističnih oboroženih sil v Italiji zavezniškim silam, ki so operirale pod poveljstvom maršala viskonta Alexandra. GENERAL MORGAN PRISPEL V MILAN Milan, 30. marca. Včeraj dopoldne je s posebnim vlakom prispel v Milan vrhovni zavezniški poveljnik v Sredozemlju general Morgan. CHURCHILL OSTANE VODITELJ OPOZICIJE London, 30. marca Politični urednik »Reuterja* poroča, da je vprašanje bodočega položaja Winstona Churchilla v konservativni stranki res.l Churchill sam. Zdaj so prepričani, da bo ostal voditelj opozicijo v poslanski zbornici; menijo pa, da bo v bodoče govoril samo ob važnili prilikah in da bo vprašanja manjše važnosti, ki spadajo v delokrog voditelja, obravnaval Anthony Eden. Škedenjski incident Uradna izjava poveljstva 1 3. zbora % TRST, 30. marca. — Podajamo vsebino izjave, ki jo je včeraj (petek) objavilo poveljstvo 13. zbora: «1. Popolna uradna preiskava o incidentu, ki se je pripetil 10. marca t. 1. v Skednju, je zdaj končana. Zbrane se izpovedi vreh članov vojaške in civilne policije, ki so bili navzoči,, ter vseh civilistov, ki so bili ranjeni. Upoštevali so tudi izjavo, ki sta jo predložila predsednik in tajnik »Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst*. 2. Iz Izpovedi izhaja, da so zju- AVSTRALIJA POTREBUJE PRISELJENCEV London, 30. marca Avstralski minister za doseljevanje je včeraj Izjavil, da potrebuje Avstralija na leto najmanj 70.000 priseljencev, ako se hoče ohraniti kot narod. Zavezniški načrt o nemškem gospodarstvu Znaten uspeh sodelovanja velesil LONDON, 30. marca. — Zavezniški nadzorstveni svet v Berlinu je nedavno odobril načrt o ravni, ki jo bo na podlagi sklepov potsdamskega setanka lahko doseglo mirnodobno nemško gospodarstvo. Načrt ima namen, da nemškemu gospodarstvu onemogoči začeti novo vojno; nudi pa dovolj industrijske možnosti, da bo lahko živelo brez tuje pomoči. Dopisnik BBC je izjavil, da ji načrt najponembnejši sporazum, kar jih je doslej dosegel zavezniški nadzorstveni svet. Za leto 1949 bodo Nemčiji dovolili življenjsko raven, ki bo enaka 70% predvojne življenjske ravni. Menijo, da bodo Nemčijo na ta način postavili na isto raven, na kakršni je razen Velike Britanije in Sovjetske zveze ostala Evropa. V kratkem bodo sestavili podrobni seznam Imetja, ki bo na razpolago za vojno odškodnino. Načrt, ki predstavlja znaten u-speh v pogledu sodelovanja štirih velesil, izmed katerih je vsaka za dosego sporazuma prispevala važne koncesije, je britanska vlada sprejela s predpostaviko, da bodo z Nemčijo, ki Ima 66 milijonov 500 tisoč prebivalcev, ravnali kot s posebno gospodarsko enoto. Britanska vlada je dala Jasno razumeti, da bodo v določenih okoli- Vojaška vprašanja povojnega sveta Raziskovanje atomske sile WASHINGTON, 30. marca. — Predsednik Truman je ustanovil odbor za narodno obrambo, ki ga tvorijo starešine in poveljniki vojske ter mornarice. Obdržali bodo šine, ki so najmanj enaki činu britanskega maršala, za vse življenje. Osnovali bodo poseben posvetovalni organ, ki bo razpravljal o vojaških zadevah ln ki bo na razpolago predsedniku kot vrhovnemu Poveljniku. V tem odboru bodo generali George Marshall, Douglas ^-acArthur. Dright Elsenhower ln Henry Arnold ter admirali WU-‘am D« Leachy, Ernest J. King, Chester Nlmitz ln AVllliam F. Halsey. General George C. Kenney — ai"*rlAki predstavnik v JlJe ZN -Tv “UnU °rgani-p:snikom »N * ^TrT* Vrt bune* izjavil, da bi letalska med-narodna sila verjetno tvorila prvi vojaški sestav organizacije ZN, ki bl preprečil bodoča nasilja. O delu odbora vojaških glavnih stanov organizacijo ZN je general Kmney Izje vil, da se je doslej bacil le z vprašanjem postopka, zdaj pa bo razpravljal o zv šanju mednarodne sile. General je Izjavil, da predvideva listina ZN čimprejšnjo ustanovitev zračnih sli, da pa bo postopek »počasen ln težak*, ker ima vsak narod v tem pogledu svoje politično mnenje In se morajo naprej sporazumeti, da bo delovanje te sile lahko neovirano. Komisija za atomsko silo, ki so jo nedavno ustanovili, v Združenih državah, je objavila poročilo o Izidih svojih raziskovanj. Komisija meni, da je treba polno varnost pred zlorabo uporabe atomske sile zagotoviti le »s svetovnim sodelovanjem pod varstvom Združenih narodov. Komisija predlaga, naj bi Združeni narodi po vsem svetu nadzorovali pridob.vanje -n predelavo urana in torija, ker st* tl dve prvini pri 'proizvodnji atomske sile nepogrešljivi. Včeraj ponoči je razpravljala o vprašanju atomske sile britanska spodnja zbornica. Laburistični poslanec Raymond BlaCkburn je Izjavil, da pozna Velika Britanija postopek izdelave atomske bombe iz urana. Združene države pa samo držijo tajnost bombe Iz plutonija, vrste, ki so jo uporabili nad Nagasakijem ln ki je štirikrat močnejša od ostalih. Blackburn je dejal, da ni prav, da Združene države iz razlogov vojaške tajnosti odklanjajo Veliki Britaniji sporočiti postopek uporabe plutonija. Devet deset odstotkov postopkov za uporabo atomske sile v miru je vezane na plutonij. ščinah potrebne spremembe, n. pr. če bodo spremenili nemške zahodne meje, ali pa če bodo sklenili, da Nemčija ne bo imela osrednje gospodarske uprave. Poročajo, da bi bila angleška vlada v bodoče naklonjena odpravi ali olajšavi omejitev nad nemško mirnodobno industrijo, če bodo to dovoljevala zadostna zagotovil?, za varnost. Britanski Izvedenec je omenil možnost, da bo imela Nemčija v prehodni dobi precej brezposelnih. Neki višji britanski častnik vojaške uprave v Nemčiji je Izjavil, da sc dobave pšenice, ki so nadavr.o prispele na britansko področje zadostne, da bodo prihodnji mese*f nekoliko zvišali obroke kruha ln žita. Nobena teh dobav Nemčiji ni v škodo drugih evropskih držav; kljub temu pa je prehranbenl položaj v britanskem zasedbenem področju še vedno zelo resen. V ameriškem zasedbenem področju je bilo včeraj Izredno zasedanje voditeljev nemških pokrajinskih uprav. Zasedanja se je udeležil tudi vojaški podguvemer ameriškega področja general Clav. Po predhodni domnevi je naznanil znižanje živilskih obrokov. Wiirt€nberško - badenski ministrski predsednik (ameriško področje) je na seji pokrajinske skupščine zagovarjal politično in gospodarsko enotnost naroda. Dejal je: «Imeti hočemo zvezno državo z zelo močno osrednjo izvršno oblastjo:). O ozemeljskih izgubah Nemčije je dejal: «Rudnine in premog Gornje Slezije nam lahko vzamejo. Suverenost nad Porurjem in Porenjem lahko omejijo. Toda volja do življenja našega naroda, ki šteje 70 milijonov, bo močnejša kakor ukrepi, ki jih zdaj Izvajajo naši gospodo-valci«. / V torek je bil v Berlinu sestanek zastopnikov komunistične In social-no-demokratske stranke. Izvršnemu odboru slednje stranke so stavili predlog, da bl napravil hitre korake za združitev obeh strank. V poročilu, ki to ga objavili po sestanku, so izjavili, da so se udeleženci strinjali v tem, da je referendum med člani za združitev nepotreben. Poročilo pa dodaja, da je odbor so-cialno-demokratske stranke berlinskega področja na seji kljub temu sklenil, da se mora referendum, izvesti. traj 9. marca 1946 poslali, na zahtevo ravnateljstva šole, v Skedenj, majhno skupino civilne policije da bl odstranila zastave ki so jih razo besih na šolskem, poslopju. Ob priliki obiska je civilno policijo pri delu ovirala množica ljudstva, ki se je uprla odstranitvi zastav In je — kot trdijo napadla civilno policijo. 3. Ker se namestnik inšpektorja civilne policije, ki je poveljeval skupini, ki so jo prvotno odposlali 9. marca v Skedenj, ni vrnil, ko so ga pričakovali, je častnik civilne policije, poveljnik področja sklenil, da bo osebno odšel Skedenj ln se prepričal, kje leži razlog. S seboj je vzel močnejšo skupino, v kateri, je bilo približno 70 cfvilnih policistov. Nasproti mu je prišla sovražno razpoložena množica; kot je videti, je bilo več spopadov, v teku katerih so aretirali 4 močke, ln aleer 2 fotografa ln 2 časnikarja. Ko je častnik civilne policije, poveljnik podroja videl, da se je položaj razvijal tako da ga ne bl mogli nadzirati, je sklenil, da sile civilne policije rajši umakne, kot da bi tvegal resen »popad z množico. Civilna policija Je odrpe ljala s seboj 4 aretirane osebe ter jih odvedla na policijo, kjer so jih po pregledu osebnih listin izpustili. Nobenega dokaza ni, da bi bili ob tej priliki streljali, 4. Ce upoštevamo dejstvo, da je izobešanje zastav na šolskih poslopjih protipostavno, lahko sklepamo, da je policija 9. marca z ozi. rom na znatna Izzivanja v obeh primerih delala hvalevredno s potrpežljivostjo in zmernostjo. 5. Dne 10. marca 1946 popoldne je prispelo na poveljstvo policije poročilo tržaškega 'kofa ali morda njegovega zastopnika, da s0 na cerkvah v Barkovljah ln Skednju razobesili zastave. Poročilu je bila dodana prošnja, naj policija poskrbi, da zastave snamejo. Napravili so to v Barkovljah, kjer je zastave, pod zaščito policije snel cerkovnik, pri tem ni prišlo do nika-kega incidenta. 6. Važno je, da na tem mestu pripomnimo, da je policije po zakonu dolžna, da nudi zaščito za odstranitev zastav s cerkev, če tako zahtevajo cerkvene oblasti. 7. Skupine policije, ki so jo popoldne 10. marca poslali v Skedenj, sta tvorila dva «jeep» z radijsko napravo ln z britanskim vojaškim esebjem, ki naj bi vzdrževala zvezo s poveljstvom policije, ln dva tritonska tovorna avtomobila z agenti civilne policije. Poveljstvo policije je izdalo ukaz. da civilna policija ne sme imeti orožja. Vendar pa z ozirom na sovražno zadržanje skedenjskega prebivalstva do civilne policije 9. marca in z ozirom na dejstvo, da sta bila od množice tistega dne tam ranjena dva tovariša, policisti, ki so jih Izbrali za službo, niso bili voljni Izvesti ukaza, če jim ne bi dovolili nositi orožja. Namestnik inšpektorja, ki je poveljeval skupni, je pristal na zahtevo mož ln jim je dovolil, da so se oborožili. Namestnika Inšpektorja so obdolžili, da ni izvršil prejetih ukazov ln bodo proti njemu uvedli disciplinsko postopanje, če ga bodo spoznali za krivega. 8. Ko sta »jeepa*, opremljena z radijskimi napravami ln z vojaškim osebjem prispela v Skedenj, so ju postavili ob strani ceste, ki pelje do nasproti ležečih pomolov la o:-stran cerkve. Tovorna avtomobila s civilno policijo sta se ustavila na isti strani ceste, na kateri je cerkev In neposredno za stopnlcanl, ki peljejo do nje. Poli. cisti so ostali v tovornih avtomobilih, podnsdzornik pa se je posve. toval z vojaško policijo, ki je bila Y jeeplh. Videti, je, da se je tedaj zbrala množica in da so začeli zvoniti zvonovi. Policijske priče so izjavile, da je bilo zadržanje množice preteče ln da so policijo pbo-vali ter obmetavali s kamenjem, ni pa videti, da bi bili kakega policista ranili. 9. Zdi se, da se je ob tem času nek moški odtrgal od množive ln se približal enemu Izmed tovornih avtomobilov civilne policije. Policisti, ki so bili na avtomobilu, so izjavili, da je z vidnim namenom, da napade policijo, skusal splezati na vozilo. Druge priče trdijo, da je bil mož pijan ln da je bilo Iz njegovega obnašanja očitno, da ni Imel sovražnih namenov. Naj bo resnica o njegovih namerah kakršna koli, obstoje dokazi, ki pričajo, da je skusal splezati na zadnji del avtomobila, ko ga je eden od policistov, ki so bili na avtomobilu, s pendrekom udaril po glavi. So priče, ki Izjavljajo, da je množica tedaj začela preteče pritiskati naprej ter psovati in metati kameifle proti civilni policiji. Zdi se, da se je tedaj pričelo streljanje. Pričanja, odkod so padli prvi slreii, si nasprotujejo. Nekatere priče trdijo, da je prva začela streljati civilna policija, druge pa, da bo padli prvi streli lz množice. Na vsak način je lz izpovedi razvidno, da sta začela streljati v zrak In nato proti množici vsaj dva policista, ki sta bila na tovornem avtomobilu, ki je bil bližji cerkvi. 10. Po prvih strelih, ki so padli v množico, se je množica razkropila. Civilna policija pa je prejela ukaz, naj se umakne, da se preprečijo n adaljnj Incidenti; vojaška policija se je medtem bavila z ranjenci. Dve osebi sta bili ubiti, ena težko, 17 pa lahko ranjenih. Pripomniti je treba, da se je civilna policija umaknila, ko je prejela za to ukaz In da je neutemeljena ln krivična kakršna koli obtožba, da je bila policija do ranjenih oseb brezčutna. 11. Da bl imeli točno sliko o streljanju 10. marca v Skednju, ne smemo gledati nanj kot na osamljen dogodek. Imeti ga moramo kot nadaljevanje dogodkov 7. marca v istem kraju In v zvezi z ozračjem splošne razburjenosti, ki jo je povzročila prisotnost razmejitvene komisije v Trstu ln v zvezi s silovito gonjo krivičnih žalitev in provokacij proti civilni policiji, ki jo je vodil določeni del tiska in propagandne ustanove v prejšnjih tednih. Napake so bile na obeh straneh, Na strani policije se podnadzornik, ki je odgovarjal za oddelek, ki so ga odposlali v Skedenj, ni držal prejetih ukazov ter je dovolil svojim možem, da so nosili orožje. Odgovarjati bo moral za kršitev ukazov. Streljati so začeli nekateri posamezni policisti, ne da bi za to dobili ukaz. Razprava proti omenjenim policistom bo določila, če so bile okoliščine takšne, da so opravičevale pričetek streljanja. 12. Glede množice je lz pričevanj videti, da so osebe, ki so tvorile množico, pokazale pomanjkanje civilne odgovornosti In spoštovanja zakonov ter reda, in sicer s svojim zadržanjem do policije ln s splošnim obnašanjem. To se brez dvoma večinoma posledica naravne razburjenosti, po drugi strani pa se ne da zanikati, da je to razburjenost povečala propagandistična gonja prejšnjih tednov proti civilni policiji. Za to gonjo odgovorni se torej ne morejo Izogniti določenega doleža graje za to, kar ss je dogodilo v Skednju. 13. Za. ugotovitev, da ni nobenega nesporazuma v pogledu ukrepov, ki jih je civilna policija pooblaščena uvesti, objavljamo spodaj v pojasnilo javnosti uredbe, ki določajo okoliščine, v katerih ima policija dovoljenje streljati. Istočasno poudarjamo, da morajo vsi meščani za ohranitev zakona in reda podpirati civilno policijo in se vzdržati vsakega izzivalnega ali žaljivega dejanja ali besede. 14. Bilo je več trditev, po katerih naj bi imel zbor civilne policije Julijske krajine v svojih vrstah nekaj simpatizerjev fašistov; razni krogi so zahtevali, naj bi to policijo zaradi tega razpustili. Zaradi tega Izjavljamo v vednost javnosti, da je civilna policija Julijsko, krajine ena izmed ustanov, ustanovljenih od zavezniškega poveljstva, da pomaga vzdrževati zakon in red v tistem delu Julijske krajne, ki je zaseden po zaveznikih. To nalogo ata sl nadeli britanska In ameriška vlada, dokler zainteresirane sile ne bodo sklenile sporazuma o bodoči suverenosti Julijske krajine. Zaradi tega zavezniško poveljstvo nima nlkakega namena razpustiti civilno policijo Julijske krajine, ki jo bodo še nadalje zavezniške oblasti pri Izvrševanju njenih nalog vzdržavale in podpirale. Zavezniške oblasti delujejo po ukazih britanske ln ameriške vlade. 11. Pri nabiranju članov civilne policije odgovorna zavezniške oblasti store vse, da si zagotovijo, da na sprejmejo nikogar, ki bl Imel profaSistične simpatije ali težnje. Vendar je mogoče, da doslej še niso mogli odkriti maloštevilnih oseb, ki imajo take negativne lastnosti. To vprašanje pa oblasti stalno preučujejo ln bodo z največjo energijo in pozornostjo nadalje vršile svojo nalogo v tem smislu.* Izjava Ima dopolnilo, ki vsebuje odredbe, ki določajo primere, v katerih civilna policija lahko strelja. a) kot zadnje sredstvo za samoobrambo; b) kot zadnje sredstvo za Izvrševanje zaupanih ji nalog, ko je absolutno neobdobno potrebno to storiti za odvrnitev nasilnega dejanja ali za zlom odpora proti zakoniti oblasti. V teh primerih je do voljno streljanje kot zadnje sredstvo samo na ukaz častnika, v odsotnosti častnika pa na ukaz navadnega policista. Zaključek zasedanja uslanoiie l\RRl Nujnost skupnih žrtev LONDON, 30. marca. — Svet ustanove UNRRA je zaključil zasedanje v Atlantic Cytlju. Znova se bo sestal čez mesec dni. Dopisnik BBC poroča, da je UNRRA popolnoma jasnp naznačila, da bo trajala prehranjevalna kriza že prihodnje leto in da bi svetovno žaloigro preprečili lahko samo na ta način, da bi vsi Združeni narodi takoj napravili potrebne korake v smislu skupnih žrtev, ki so jih pokazali med vojno. Dopisnik dodaja, da vsebujejo ukrepi, ki jih Je predlagal prehra- Z -A P I S K I njevalni odbor ustanove UNRRA nadaljevanje in povečanje nadzorstva v vseh državah, večje raciont-ranje, možnost zaplembe živil ln izboljšanje prevozov. Te siremice bodo dobile vse vlade Združenih narodov, ne pa samo članice ustanove UNRRA. Dopisnik BBC poroča, da so na zasedanju sveta zaključili tudi razpravo o begunskem vprašanju, ki je povzročilo zelo živahne spore. Na ARETACIJE NA JAVI Batavlja, 30. marca V indonezijskih' uradnih krogih v Bataviji so včeraj Izvedeli, da so v Jogjakarti (osrednja Java), kjer je republikansko poveljstvo, aretirali bivšega zunanjega ministra in. donezijske republike dr. A. Soebar-dia. Vesti lz Jogjakarte, ki jih je povzela nizozemska poročevalska agencija, pravijo, da dokumenti, ki s0 jih odkrili, obtožujejo Soebar-dio, da je verjetno skušal strmoglaviti vlado predsednika indonezijske republike dr. Soekdma. Dr. Soebardia so obtožili, da je deloval skupaj s komunistom Mallaco, ki so ga z ostalimi aretirali pretekli teden. Poleg dr. Soebardia so aretirali že več Indonezijskih ekstremistov. koncu so odobrili rešitev, ki so jo predlagale Združene države in za katero sta ugodno glasovali tudi Sovjetska zveza In Poljska, čeprav ni v skladu z njunim gledanjem. Nekatere koncesije je dalo po odobritvi mnogih važnih sprememb tudi britansko odposlanstvo. Namen odločitev je, da v največji meri olajšajo repatriacijo oseb, ki se žele vrniti na svoje domove. Dopisnik agencije »Tanjug* poroča. da je na seji sveta jugoslovanski odposlanec podal Izjavo o kritičnem prehranjevalnem položaju Jugoslovije; posvaril je Svet pred nevarnostjo, ki bi grozila jugoslovanskemu prebivalstvu, če bl ustanova UNRRA svoje dobave zranj-šala na 69.000 ton žita mesečno. Svetoval je, naj posvetijo največjo pozornost pripombam poljskega ln kitajskega odposlanstva, ki se nanašajo na način razdeljevanja presežka živil. Na koncu je jugoslovanski odposlanec zahteval največjo prednost v razdeljevanju živil za prebivalstvo, ki je bilo žrtev fašističnega napada ln ki strada že več kot 5 let Znana pisateljica ln članica indijskega odbora za pomanjkanje Pearl Buckova je brzojavila ustanovi UNRRA, da bl pomanjkanje v Indiji v prihodnjih mesecih lahko povzročilo 10 do 20 mlljonov smrtnih žrtev, ako pravočasno ne bodo prispele zadostne požiljke živil. .»Koroška kronika*, glasilo britanske obveščevalne službo na Koroškem, je nedavno objavila sledeči članek: Mr. Sharp, ki ga mnogi izmed naših bralcev prav dobro poznate, jo pred kratkim govoril po radiju angleškim vojakom v Avstriji o koroških Slovencih. Med drugim je rekel: »Prvi dokazi slovanskega priseljevanja na Koroško ln Štajersko Izvirajo že lz 6. stoletja. Slovenci so torej skoro za dve sto let prehiteli nemške priseljence, ki so prišli iz Bavarske. Sedaj živijo Slovenci avstrijskega državljanstva v največjem številu ob jugoslovanski meji, čeprav jih najdemo v znatnem številu tudi severno od Velikovca In okrog Šmohorja. Mogoče ste opazili, . da v tem delu Evrope vodi razpoloženje med različnimi narodnostnimi skupinami kaj lahko do napetosti in vznemirjanj. Navadno ni mogoče označiti stališča kakšne skupine kot pravilno, a druge kot nepravilno. Dejatvo je, da so koroški Slovenci med obema svetovnima vojnama sicer Imeli od oblasti zagotovljene Iste pravice kot drugi, ki pa so bile aamo na papirju. Prebivalstvo Koroške je pri plebiscitu oktobra meseca 1920 glaseč valo, da bl ostalo v Avstriji. To glasovanje je bilo pod medna-. rodnim t j. britanskim, Italijan, skim in, jugoslovanskim nadzorstvom ln laliko rečemo, da je stremelo zastopati želje večine. Tedanja avstrijska vlada je da. la siceT razne obljube v pogledu kulturne In jezikovne avtonomije za Slovence, ki pa se v bistvu niso izpolnile. To dejstvo »o upravičeno imeli za težko zapostavljanje. Marca meseca 1938 je Hitler zasedel Avstrijo, toda ponemčevalnl procea za Slovane se ni takoj pričel. Nacistična politika j* hotela pokazati vsem Avstrijcem, kakšna sreča je za nje, da smejo biti državljani rajha, in tudi med koroškimi Slovenci je bilo nekaj ljudi, ki so nasedli tej propagandi, prav tako, kakor je Jugoslavija bila prva izmed zunanjih držav, ki je priznala nemško porast ozemlja. Sele ko so Nemci aprila meseca 1941 napadli Jugoslavijo po izzivalnem preobratu v Jugoslaviji marca meseca istega leta, ko je »Jugoslavija zopet našla svojo dušo*, kakor je dejal Churchill, te. daj so se odkrili nameni širokopotezne nacistične politike proti Slovanom. V Velikonemškem rajhu ln njegovih zasedenih ozemljih je bila prepovedana uporaba jezikov, ki so jih Imeli za manjvredne, kakor n. pr. slovenščina, in to v šoli, doma, v cerkvi — še celo na cesti. Nesrečni narod je bil prisiljen učiti se aamo nemščine, ki je bila vsekakor težak Jezik zanj. Za časa nacističnega jarma so se Slovenci zbirali na skrivaj ter peli in Igrali svoje narodne pesmi. Cs so jih zasačili, ali če jih je kdo naznanil policiji, tedaj je bilo najmanj, kar se je zgodilo, to, da so jim uhlčili nete. Seveda je bila to velika psihološka napaka nacistov skušati na ta način izbrisati Jezik in kulturo, ter so dosegli ravno nasprotno. Zelja Slovencev po neodvisnosti, ki se je Izražala v aktivnem uporniškem gibanju na Koroškem, kakor tudi na Slovenskem v Jugoslaviji, se je pod to politiko še večala. Ko je prišel zlom Nemčije ln je britanska armada zasedla naš pas v Avstriji, ao kmalu storili korake za ustvaritev osnovne svobode, katere so bili Slovenci oropani. Po šolah s^daj poučujejo tudi slovenščino, kar daje večinoma zadovoljiv« ^rezultate. Britanska obveščevalna služba ja pričela z lanskim julijem izdajati slovenski tednik, a z januarjem dajati dnevno poročila v radiju, ki so sedaj razširjena z enournim programom na teden. Koroški Solvenci so ljubeznivi In pametni ljudje ln Jaz želim samo, da bi ne bile Jezikovne zapreke med nami In njlinl tako velike. Težko je razumeti njih misli, če kdo ne pozna njihovega narečja. Vkljub temu pa sem preživel v družbi tolmača mnogo prijetnih večerov med*tem ljudstvom, popil z njimi skodelico mleka ali čašo Jabolčnika, ter poslušal njiho. vo glasbo. Nekega večera sem prisostvoval vajam vaškega zbora, kjer se je petnajst vedrih mladih ljudi vadilo za naš bodoči radijski spored. To je bil pravi doživljaj. Bila je mesečna noč, pogled skozi okna koče po Dravski dolini in na zasnežene planine, katere je obseval mesec, je nepozaben. Koroški Slovenci, s katerimi sem Imel čast preživeti mnogo srečnih ur, ne želijo nič bolj, ka. kor da bi smeli vedno obdelovati svojo zemljo ter gojiti svoj jezik in kulturo v miru in prijateljski odnošajih s svojimi sosedi, pa naj ti govore kakršen koli rodni jezik.* Gasparini obsojen na100.000 lir globe SODI&OE JE UPOŠTEVALO OBTOŽENCEVE ZASLUGE V BOJU PROTI FAŠIZMU — OB KONCU SVOJIH IZVAJANJ JE PREDSEDNIK SODISOA GRAJAL POROČANJE LISTOV O POTEKU RAZPRAVE: «,IL LAVORATORE’ JE V NEKAJ PRIMERIH IZTRGAL NEKATERE IZJAVE ODVETNIKA TONČIČA ALI POSAMEZNIH PRIČ IZ CELOTNEGA POTEKA IN JIH POSTAVIL V NASLOV ČASNIKA; S TEM JE DAL POPOLNOMA LAŽNO SLIKO O RAZPRAVI*. TRST, 30. marca. — Višje sodišče Zavezniške vojaške uprave v Trstu je obsodilo Leopolda Gasparinija, ravnatelja komunističnega lista «11 Lavoratore», na 100.000 lir globe zaradi dvojne prekrvitve proglasa Zavezniške vojaške uprave z objavo članka pod naslovom: »Policaji streljajo v šolskem razredu*. Predsednik sodišča major Bayliss je izjavil, da bi ga obsodil na dolgo dobo zapora, če ne bi upošteval preteklosti Gasparinija — očitno je mislil na njegovo sodelovanje v boju proti, fašizmu. Ravnatelj Gasparini Ima pravico v roku 30 dni vložiti priziv proti razsodbi. Po razglasitvi razsodbe je predsednik zaključil razpravo s temi besedami: «Upam, da bo ta razprava služila v opomin vsem časopisom tega ozemlja, ne glede na njihove politične težnje, da je najmanj, kar od njih zahteva zakon, kadar objavljajo dejstva, da morajo biti rejstva resnična*. Ko Je predsednik sodišča zasedel svoje mesto, Je bila dvorana poln« občinstva. Odvetnik Tončič Je izjavil, da je prišel zjutraj k njemu neki mladenič s pismom, v katerem Je bilo, da Je neki obiskovalec razprave ugovarjal sposobnosti priče, ki so Jo predstavili sodišču kot Izvedenca za orožje, da bi bila sposobna podati strokovno mnenje o samokresu Beretta. Predsednik je izjavil, da se je oseba, ki je bila pri odvetniku Tončiču, prej predstavila pri njemu. Pismo Je prebral s primerno pozornostjo a je mislil, da stvar zanima odvetnika Tončiča. Sodišče je imelo zdaj tri Izpovedi o samokresu Beretta. Predsednik Je Želel pojasniti, če bi obramba hotela pozvati tega moža s pismom, da bi pričal, ne bi to pričanje spremenilo mišljenja, ki ga je hotel odločilne vož- seo pisma, ni bilo nosti. Preden je predsednik sodišča prečital razsodbo, Je dal prečltati obtožnico proti Gaspariniju. Nato Jo dejal: «Na podlagi pravil, ki urejajo zavezniška vojaška sodišča, mora biti sodišče, preden proglasi obtoženo os-bo za krivo, prepričano, n» da bi obstojal kak upravičen dvom, da Je tožilec dokazal svoje obtožbe in če Je takšen dvom, Je dolžnost sodišča, da ga upošteva v obtoženčevo korist. V tem primeru Je dolžnost sodišča, da se prepriča, če so bila konkretna dejstva, ki jih Je vseboval Članek lista «11 Lavoratore* z dne 9. marca, resnična ali lažniva. Ce Je objava dejstev točna, obtoženec ni kriv. Ce so objavljana dejstva lažniva, so kazniva dejanja res bila izvršena. Ce obstoja izraziti. Izjavil Je, da noče obno-1 utemeljen dvom o roeničncstl ali viti razprave v korist obrambe, lažnivosti, Je dolžnost sodišča, da ker miš'jen Je, ki ga Je izrazil pl-1 obtoženca oprosti. Dokazna dejstva Članek Je vseboval sledeče kon-kretn navedbe o dejstvih: I. Deset policijskih agentov je šlo v Skedenj, da odstrani Italijan, ske in slovenske zastave. 2. Tl so vdrli v enega Izmed Sdlskth raz. redov. 3. Otroci so bili pri učenju. 4. Matere so sledile policiji in so hotele odpeljati otrftke domov. 6. Kakor hitro so vstopile, Je policija postavila brzostrelke v položaj za streljanje in začela streljati. 6. Otroci so skušali pobegniti skozi okna. Matere so intervenirale. 8. Policija Je njimi brutalno ravnala. 9. Policija Je pretepla nekaj deklic. »Preučimo obširna pričanja, ki so jih predložili sodišču in poglejmo, kaj so dokazali v zvezi s posameznimi dogodki. Dogodek 1. Resničen. Nobenega ugovora. Dogodek 2. Lažniv. Nobena pri. ča ni mogla tega dokazati in foto. grafi J* ne prikazujejo nobenih poškodb na vratih. Šolski sluga je Izjavil, da policij* ni vdrla in stotnik Hobbs Je pregledal vrata in ni našel nobene poškodbe. Niti glavna vrata niti vrata razreda niso bila poškodovana. Tudi učite, ljica Je zanikala to trditev. Dogodek 3. Resničen. Nobenega ugovora. Dogodek 4. Dvomljiv. Pomen streljanja Predsednik Je nato prešel k preučevanju izpovedi desetih prič o tem dogodku »«Ni dokazov, da bi kakšna priča razen Stepaničeve odvedla otroka lz Sole. Vse priče obrambe so v bistvu dejale: »O-brarnba naših zastav nas Je bolj zanimala.* Pri dogodku štev. 6 Je predsednik dejal, da Je lažniv in nadaljeval: »IM tej točki moramo upoštevati luknjo v podu ln 9 mm Izstrelek, ki ga Je našel stotnik Hobbs, V prvi vrsti moram opomniti, da ima to malo važnosti pri razpravi. Časopis je napisal, da kakor hitro Je policija stopila v razred, Je nastavila brzostrelke in začela streljati. Obramba Je priznala, da Je samo ena luknja v sobi od Izstrelkov in da Jo Je napravil Izstrelek 9 mm kalibra. Priča A. Sanclnova Je dejala, da ni res, da Je policija začela streljati z brzostrelkami, kakor hitro Je stopila v razred. Ce Je policist Plzzlno ali kateri drrugl policist oddal eo strel s samokresom, to ne dokazuje izjave, da so bili oddani streli z brzostrel kaml. Na vsak način Je v; čl na obrambnih prič izjavila, da Je slišala strel ali strele in jaz se čutim opravičenega, če pbt tej točki osvetlim pričanja. Izpovedi prič Vsi policisti zanikajo, da bi streljali s samokresom. Dva Doli^sta pravita, da Jima je Pizz.no dejal, da je r-ddal strel s samokresom in so mu "bili orožje odvzeli. Njuno pričanje Je precej različno, kar je zelo presenetljivo v dogodku tolikšne važnosti. A ne glede na policijo in na druge obtežilne priče — je dejal predsednik — kaj pravijo obrambne priče? Furlanjč, ki Je star 8 let, pravi: »Slišal sem dva strela Videl sem. policista, ko Js strelja z brzostrel ' ko (deček Je spoznal brzostrelko), proti podu*. Jasno Je, da se Je zmotil. Kocjavic, star 8 let: »Nikogar nisem videl, ki bi streljal. Bil sem v tretjem razredu, ko sem slišal etre!*. , Divo: (Slišal sem strel. Nisem videl. kdo ga Js oddal*. Barenfi: »Slišal sem strel*. Škrinjar: »Slišal sem strel, ko sem žel po stopnicah navzdol*. Fronti: «Bežal sem navzdol po stopnicah. V veži sam slišal strele*. Miklavec: »Slišal sem ropot, ki Je bil podoben strelu. BU sem v neki drugi sobi*. Resslnovic: »Slišal sem strel. Bil •em na hodniku. Nikogar nisem videi streljati*. Prosen: »Slišal sem strel. PolPist Je streljal; imel Je brzostrelko. Nisem videl samokresa*. Suman: »Nisem" slišal nobenega strela*. Sen: »Slišal sem stieljatl, ko sem bil v prvem nadstropju*. Predsednik Je označil Morabita kot zelo zanimivo pričo. Pri pričanju Je postavil policista s samokresom v roki blizu okna, medtem ko Je on stal sredi sobe. Pozneje Je pokazal v razredu samem in v nekem drugem razredu položaj, kjer Je bil približno policisti Priča Je dejala: »Videl sem policista s samokresom*. Zelo me Je zadelo, ko sem videl napore priče, da ponovi prizo- v razredu ln Je bilo razvidno, da Je imel mnogo težkoč, ker Je bilo, kot Je dejal, precej zmešnjave. Krivo je prisegel Dejal Je tudi, da je bil videz zadeve drugačen kot ob času, ko so snemali fotografije — to pomeni, da J« predhodno napravil poizkuse za svoje pričevanje. Naravno Je. da niso posneli nobene fotografije pri tem ravnanju. Nasprotno pa vse to, kar sem storil »az n obramba, ga ni moglo prepričati, da bi postavil policista na kakšno drugo mci-to, ki ne bi bilo blizu okna. Naravno je da nisem upošteval izjav, ki Jih je dala priča Sterea Priznal je, da je krivo prisege! glede anonimnega pisma; ne morem pristati na to, da če Je bil ta del njegovega pričanja lažniv, da Je ostali del resničen. Osebno sem dvakrat pregledal raared in pregledal luknjo v podal. Popolnoma jasno je, da jo bil strel oddan samo iz položaja, ki je blizu središča stene, ki Je najbolj oddaljena od vrat ln na nasprotni strani prehoda med vrstama klopi, začenši od okna. Zaključek do katerega pridemo, Je ta, da policist ni mogel streljati iz položaja, v katerega so ga postavile obrambne priče. Mogoče Je, da so pozneje, ko so našli luknje in so ljudje začeli govoriti, prišli do zaključka, da so bili oddani streli in ko so videli dve luknji, od katerih je bila ena v obešalniku, da se Je dogodek tako iz. vršil. Streljanje Iz brzostrelk Kot sem prej rekel, naj so stre. ljall ali ne, ni opravičena izjava v članku, da so streljali z brzostrelko. Ce bi bila stvar resnične važnosti v tej zadevi ki samo v tem primeru, bi dejal, da obstoja iz pravnega vidika utemeljen dvom in na podlagi načel, ki jih Izvaja to sodišče, bi dovolil obtožencu ugodnost, ki Izhaja zanj iz tega dvoma. , Dogodek 6. Lažniv. Po Izpovedi priče A. Sanctnovo ni noben gojenec skušal pobegniti skozi okno. Priča Divova ni videla nobenega dečka bržatl skozi okno. Okno Je previsoko. * Dogodek 7. Resničen. Toda ne zaradi otrok, temveč zaradi zastav. Dogod:k 8. Dvomljiv — bržkone lažniv. Ni najmanjšega dvoma — je dejal predsednik — da js policija * suvala ženske, da osvobodi hodnik In razrede. Ni tudi nobenega dvoma, da ženske niso hotele oditi in da so nudile odpor. Skliceval so je na rano, ki Jo je dobil policist Plzzlno. Obstoja majhen ali noben dokaz, da bi se policija poslužlla sile, bolj kot je bilo potrebno. Dogodek 9. —Je dejal predsednik — je lažniv. Od 9 konkretnih izjav o dogodkih so tri resnične, dve dvomljivi ln štiri lažnive. Predsednik Je nadaljeval: »Vse tri resnične izjave, in sicer prifiod policije v Skedenj — otroci, ki so prt učenju ln posredovanje mater — so malo važno. Od dvomljivih izjav Je ena precejšnje važnosti. To je tista) da so matere hotele peljati domov otroke; druga je velike važnosti, ln sicer, da je policija brutalno ravnala. Ostale ,tlri lažnive izjave, to Je vder v razred, na-meritev in streljanje z brzostrelkami, otroci, ki beže skozi okna in policija, ki pretepa nekatere deklice, so velike važnosti, ker dajejo ten vsemu članku. Voditelji listov imajo javno dolžnost, da prinašajo novice, a pri tem imajo tudi javno dolžnost, da se prepričajo, če so bile povzete vse mer« opreznosti, ali so poročila, ki so Jih prejeli, resnična ali lažniva, preden se odločijo, da jih priobčijo. Svoboda tiska Je veliko načelo in na podlagi tega načela je časopisom dovoljeno obširno področje, da izrazijo svoja različna mišljenja. A svoboda tiska ne pomeni, da bi smeli brez kazni priobčevati lažni-’ va konkretna dejstva. Obtoženec dobro ve, da položaj v Julijski krajini zdaj ml normalen In Je dolžnost vseh V časopisov, da pomagajo obdržati mir med prebivalstvom. Predsednik Je ob koncu preučil dokaze o povzetih opreznostih, da ugotovijo »zelo težka dejstva*, ki jih Je vseboval članek v listu «11 Lavoratore* ln je dodal: »Prepričan sem, da obtoženec ni storil nobenih primernih previdnostnih ukrepov, da ugotovi resničnost dogodkov, preden so te priobčili. Na-protao, dal j« svojevoljno nati- skati ali je dovolil natisniti »glas*, ki je prišel v uredništvo. Tak «glas» lahko označimo kot pripovedko, ki gre od ust do U£>t ln katerega resničnost izvora ni bi!a ugotovljena. V primeru »glas* ni odgovarjal dogodkom, ki mu Jih Je sporočil njegov obveščevalec. Kljub vsemu etmu so članek priobčili. Ni dvoma, da Je bil «glas» zmožen razdražiti ln alarmirati prebivalstvo Julijske krajine ter motiti red na zasedbenem ozemlju. Prepričan sem, da je obtožnica dokazala obe obtožbi preko vsakega pametnega dvoma. Zaradi tega Imam obtoženega Leopolda Gasparinija za krivega obeh obtožb. Predsednik je napravil kratek od mor, preden je pri tej točki razložil obrambi, da ima pravico predložiti sodišču kakršno koli stvar, ki bi lahko omilila obsodbo. Obramba Je imela tudi pravico pozvati obtoženca, da priča o svoji mo.-alnih lastnostih. Druge priče bi lahko pozval v isti namen. Po posvetovanju z g. Gasparinijem, je odvetnik Tončič dejal, da se ne namerava parlužiti teh pravic v tej zadevi. Predsednik je nato vprašal javnega tožilca poročnika Marshalla A. Millerja, da da izjavo, če ž?li kaj vedeti, o preteklosti obtoženca. Javni tožilec Je dejal, da so poizvedbe pokazale, da Je Ml obtoženec leta 1928 obsojen od fašističnega posebnega sodišča zaradi sledečih kaznivih dejanj: »Upor in podžiga-nja k državljanski vejni, vzpodbujanje k vstaji, vzpodbujanje k nepokorščini proti vojakom, zaradi žalitve predsednika vlade. Obtoženca so obsodili na 7 let, 8 mesecev in 22 dni zapora. Obsodili so ga tudi na tristo lir globe in na druge pravne posledice. Izpustili so ga po amnetiJJ 5. novembra 1932. / . Predsednik Je prekinil razpravo, da preuči razsodbo in po. desefn minutah se je vrnil ter je dejal: «Z največjo pazljivostjo sem r<*slu-šal vse to, kar Je dejal poročnik Miller o obtožencu ln zelo >. i ’. žal, da obramba ni botel.a uoorabiti prilike in dati dodatnih informacij v tem smislu. Zelo neprijetna Je dolžnost kaznovati moža, ki se je tako dolgo upiral fašizmu in ki je bil zaprt, ker ga Je skušal uničiti. A v tem primeru je bil obtožanec spoznan za krivega dveh zelo resnih kaznivih dejanj, medtem ko bi se moral poslužiti vseh opreznosti, da bi storil tako, da bi bil list, za katerega je odgovoren, zmeren v tonu ln skrajno natančen v prinašanju konkretnih dejstev. Z ozirom na okoliščine mi ne preostaja druga izbira, kot da naložim strogo globo kot kazen za storjene zločine in ki naj služi drugim za vzgled. Ce ne bi bilo zaradi njegove preteklosti, bi ga obsodili na dolgo dobo zapora. Izrek obsodbe Obsojam obtoženca zaradi prve točke obtožnice na globo 50.000 lir, in za drugo točko obtožnice na globo 50.000 lir. Globi mor« plačati v 80 dneh. V primeru, da ne bosta plačani v do-loč:nem roku, bo odmerjena obtožencu za vsako globo zaporna kazen treh mesecev. Ker sta obsodbi skupni, bo skupna zaporna kazen znašala šest mesecev. »Končno — je dejal predsednik — hočem, da je povsem jasno, da pri izreku obsodbe nisem upošteval tega, kar bom zdaj povedni. Imam za potrebno, da izrazim svoje mišljenje o poštenem časnikarstvu. V vsej tej razpravi sem dnevno čital poročila v dnevnikih in me Je zelo izoenadilo dejstvo, da kljub temu, da je bil obtoi:nec prod razpravo, Je list »Ii Lavoratore* v ved prilikah vzel nekatere izjave odvetnika Tončiča in nekaterih prič, Jih iztrgal iz celote govora. Jih postavil kot naslov v listu in s tem podal popolnoma lažno sliko o poteku razprave. N. pr. 23. marca sc Je naslov na prvi strani glasil: «For-malno se vodi razprava proti ravnat! lju lista »Lavoratore*, a v bistvu je to razprava proti civilni policiji.* «Resnlca je — je nadaljeval pred- sednik — da sem energično opozoril na to odvetnika Tončiča in mu dejal, da ni tako in da ne vodimo razprave proti civilni policiji niti uradno niti neuradno.* «Re hujša stavar je bil naslov z dne 26. marca, ki se. Je glasil: »Starec Je potrdil, da je Plzzlno streljal.* V resnici sem Jaz naznanil, da je ta mož krivo pričal, kot je tudi sam priznal ln sem odredil, da so prepis njegovih izjav prodali državnemu tožilcu, da ukrene potrebne korake. Te stvari ne predstavljajo poštenega časnikarstva in jemljejo ugled dostojnemu poklicu. Upam, da bo ta razprava služila kot opozorilo vs:m časopisom na ozemlju, kakršne koli politične ali nacionalne težnje zastopajo, tor Jih opominjala, da najmanj, kar zakon od njih zahteva, je, da kadar priobčujejo dejstva, ta dejstva odgovarjajo resnici. Preden je sodišče zaključilo razpravo, je odvetnik Tončič govoril o neki drugi pošiljki, ki jo Je prejel po četrtkovi razpravi. Predsednik Je opomnil, da je razprava končana. Alt ne bi mogel odvetnik razpravljati to o tej zadevi v predsednikovem uradu? Odvetnik Tončič Je dejal, da mu Je ljubše, če pride stvar zdaj pred sodišče. Dejal je, da ni predložil stvari prej, ker ni hotel, da bi kdor koli rekel ali mislil, da je s tem skušal vplivati na razsodbo sodišča. Predsednik: «Mislim, da preden podate izjavo te vrste, pridete z menoj v mojo pisarno in jaz bom odločil, če jo to izjavo treba podati pred sodiščem ali ne*. Predsednik in odvetnik sta se nato odstranila. Ko sta se vrnila, je predsednik Izjavil: »To, kar ml je povedal odvetnik Tončič, ne spada v pristojnost tega sodišča. Jaz som to sporočil civilni policiji, ki ima nalogo, da vzdržuje zakon in red na tem ozemlju.* Sodišče je aato zaključilo šestdnevno razpravo, ko ja slišalo izjave v prid in proti obsojenemu Gaspariniju. BRITANSKA VOJAŠKA SVEČANOST MIMOHODU JE PRIS0ST0VAL GENERAL HARDING GORICA VOJAŠKA IMENOVANJA Te dni je prevzel mesto namestnika poveljnika 88. divizije bri-gadni general Rldgclg Gaither, ki ima za seboj sijajno vojaSko kariero. Bojeval se je kot padalec na področju Wesele v Nemčiji, pozneje pa so ga poslali v posebnih misijah na področje Pacifika. Po koncu vojne so ga dodelili vojnemu ml-nistrsvu in ga imenovali za po* veljnika padalske Sole F. T. Ben-ning. Ob prevzemu vatnega mesta pri 88. diviziji je. general Gaither z zadovoljstvom ugotovil Izurjenost vojakov v izvrševanju njihovih kočljivih dollnosti. V zadnjih dneh je prevzel poveljstvo 350. peSadijskega polka 88. divizije podpolkovnik Ralph E. Haines, dosedanji načelnik glavnega stana. V poveljstvu je nadomestil polkovnika Avcrgja M. Cochor-na, ki se bo v kratkem vrnil v Zdruiene drSave, potem ko je od aprila 1945 poveljeval temu polku! General Harding pregleduje oddelke v spremstvu podpolkovnika Leaska, poveljnika 1. bataljona «London Scottish». Na vojaSki svečanosti, ki je bila včeraj zjutraj v vojašnici v ulici Rossettt, je bil prvič v zgodovini britanskih vojačkih operacij na sredzemskem področju v tej vojni Ko je godba na pihala zaigrali polkovo koračnico, livahno «Wgh-land Laddlen, sta dva častnika v spremstvu, od katerih je eden nosil kraljevi prapor, drugi pa zastavo polka, stopila na sredo prostora, nakar je začel bataljon z razvitima zastavama mimohod pred tribuno. General Harding je Imel nato govor moStvu bataljona, v katerem je vojake pohvalil za delo, ki so ga IzvrSili v vojni ter jim je Izrazil najlepSa voščila za leta v miru. Mimohod čet. Preizkus siren Vse prebivalstvo v Gorici obveščamo, da bodo v ponedeljek 1. aprila med 10. in 11. uro preizkusili sirene. Ni Izključeno, da bodo P bodoče dajali s sirenami znak za 12. uro. Hrana učencem Po prizadevanju majorja F.G.M. Greyja, častnika za civilne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi, so razširili razdeljevanje hrane tudi na učence osnovnih šol v Šmartnem pri Kojskem in v Dobravi. Hrano uživa 717 šolarjev v Šmartnem pri Kojskem in 310 v Dobravi. Odmevi demonstracij Med manifestacijami v čertek, j« policija aretirala zaradi prekršitve javnega reda 18 letno Mimi Abramovo iz Komna, 24 letno Danico Jurikovo, in 19 letno Vando Gregoričevo lz Prvačlne. Isti dan Je policija v sv. .Lovrencu aretirala nekaj oseb zaradi trganja zastav. V krminu je policija aretirala 20 oseb, ki jih je zasačila pri nedovoljenem sestanku. Tatvini " Preteklo noč so neznani tatovi obiskali izvozno tvrdko, last Car-itiela Firrlncellija, v ulici Oberdan, In odnesli veliko količino sadja, v vrednosti preko 30.000 lir. V Krminu so tatov! ukradli Josipu Tenonu več perutnine in enega zajca. Tiskovna konferenca na sedežu S. I. A. U. Trst, 30. marca Včeraj j« imel podpredsednik SIAU-ja g. Boris Kraigher, na se-dežu krajevnega osvobodilnega od bora v ulici Ruggero Manna, tiskovno konferenco za tuje In domače novinarje. Razpravljal je v glavnem nedavni potek demonstracij. Kakor .pri zadnji tiskovni konferenci, ki je bil« 13. marca, je g. Kraigher odgovarjal na vprašanja novinarjev britanskih, ruskih, fran. coekih in Jugoslovanskih novinarjev. Gospod Kraigher je Izrazil svoje mnenje, pQ katerem so imele de-monstrac‘je, ki jih je organiziral narodni osvobodilni odbor v Trstu, fa^.stični vtis, da je bil v teku teh demonstracij maršal Tito predmet ■žalitev ln da je bil neki govor namenjen udeležencem demonstracij «pobuda k vojni*, ker se je v njem. poudarjala zavezniška zasedba področja B. Obžaloval je dejstvo, da Je demonstracije dovolila Zavezniška vojaška uprava področja A. Ko je govoril o Jugoslovanskem prebivalstvu, je dejal, da je mirno ln potrpežljivo, toda ima navado odločno odgovoriti na vsako lzivanje. IZ SLOVENIJE- .= Uradni list ZVU Predsednlčtvo področja sporoča, da je izšel Uradni list Zavezniško vojaške uprave šti 15, ki vsebuje uradne odredbe in zasebna sporočila. E. WALLACE 47. POTEPUH Pustolovska zgodba' Prav v tem trenotku je barka, da nisem videla nikogar umreti s takšno silo zadela ob obalo, da je Otillja skoraj padla z ležišča. »Odrinili smo!* Je vzkliknil Pito. Slital je sopihanje vlačilca ln barka se je zibala za njim. S pomola Je nekdo vpil in nekaj naročeval. Pito je lahko razumel samo zadnje beseda »No pozabi na gnjati* Morala je biti stara šala, ker se je zamorec gromko smejal. »Na, hal* se je lz vljudnosti nasmejal še Pito. Vsedel se je k Otltlji in jo prijel za roko. »Kako si vedel, da sem potrebna tolažbe?* »Ne y»m; videl sem, da sl žalostna.* Slišal je Otilljin globok vzdih ln se nasmehnil. »Ns smej »e. Pomisli, da pred tednom dni še nikoli nisem spala v hiši z duhovi, ne na barki, nit! se nisem vozila na tovornim vlaku g drugimi potepuhi; pomisli, in... in zdaj je prišlo vse na mah. Zdi se mi, kakor da bi vse življenje mora’a pred nečim bežati... čutim strah, kakor kadar se ti sanja, da moraš bežati in b:žati pred moškim, oboroženim z nožem, dokler se ne zbudiš ln prižgeš luči. Kdaj se bom zbudila?* »Da in n« bo ti treba prižigati luči; sonce bo eijalo, povsod bodo cvetele cvetlice,. žuboreli potočki, godba bo igrala in vse boš imela, kar ti bo poželelo srce.* Otilija je znova globoko vzdihnila. »Ničesar podobnega ne vidim; vidim le brezkončne ceste, star« lope, tovorne vagone in večno po-hajkovahje brez smotra.* Pito je nenadoma spustil Oti-lljino roko, »Zakaj?* Je vprašala Otilija, »Cernu dražiš živce, Otilija?* je z jeznim glasom dejal Pito. »Strah m« Je, kadar tako govoriš. Naj- rajši bi skočil na krov ln nekoga ubil, kogar koli. To je histerija v pravem pomenu besede.* Otilija se je nasmehnila ln mu stisnila roko. »Zlofina sem! Morebiti sem bila slabe volje zaredi rdečebradca, ves čas sem upala, da sem ga ustrelila! Zdaj bi lahko sedela v sodni dvorani in bodrila drug drugega. Zatožna klop je vedno na najboljšem mestu v dvorani.* Pito 9« Je bolj glaano zasmejal, kakor je bilo varno; zaslišal Jo škripanje čevlja nad glavo ln je z roko Otilijl zaprl usta. »Kdo vp, če ja slišal?* »Petdeset tisoč dolarjev je lep kupček denarja!* ja rdečebradec cesto ponavljal Fepitu, ki je vedno enako odgovarjal: »Tako je!» Nato je pomolčal in se čez neko-1’ko časa pričel gromko smejati. BU Je počasnih misli, izredno naglo je pa lahko spoznal človeka po hoji, Rdečebradec je čepel poleg črnega krmarja. V ustih je imel cigaro, z rokami je objemal kolena in premišljeval, kako bi lahko videi pet sto bankovcev po sto dolarjev, če bi jih razporedil po mizi. Ugotovil je, da bi miza morala biti precej velika. Rdočebradeo Je opazoval okolice ob obali ln ni odmaknil oči od vlačilca. Barka Je zaplula lz kanala v reko, ki je ponekod bila široka, drugod zopet ozka. Vozili so se nasproti tovorni ladji «W11-liam ln Mary», ki Je vozila premog lz Cardiffa. Rdečebradec se je veselil lepega sprehoda, miru in užival ob svojih mislih, ves čas je premišljeval, kako lep kupček mora biti petdeset tisoč dolarjev. Zamišljal sl je... Tudi največji zločinci sanjarijo; navadno o denarju. Mislil Je, kako bi bilo lepo, če bi ujel Junaka, ki pešači, ali takrat v Schenectadyu, ali pa ko ga je zagledal ob ograji... Ta misel je rdečebradca navduŽfevaJa. Zamišljal sl je, kako bi bilo lepo, če bi junak bil prav na tej barki! Čeprav rdečebradec ni bil katoličan, jo imel v žepu svetinjico svc. tega Antona, ki slovi po tem, da pomaga najti Izgubljene predmete. V torbi, ki jo je imel shranjeno na newyorškem glavnem kolodvoru, je Imel celo zbirko svetinjic. Napredovale ali nazadovale so po tem, kako so se Izkazale. Toda v svetinjico sv:tcga Antona J: Imel neomajno vero. (Nadaljevanje prihodnjič) »Ljudska pravica* piše, da hitra obnova gospodarstva včasi zahteva nenadne premestitve delavcev, tehnikov, nameščencev in inteligence tja, kjer so najbolj potrebni in kjer bodo mogli ljudstvu največ koristiti. Ker se mnogi premestitvam u-plrajo z neStevtlnimi malekostnlmi izgovori, razlogi: in vzroki lagodnost., poziva časnik vse take, naj nikar ne moledujejo, obiskujejo uradov. nadlegujejo! predpostavljenih ln iščejo protekclje, ampak naj se otresejo te stare miselnosti ter naj s« zavedajo, da današnje premestitve ne pomenijo tega, kar so pomenile v stari državi, ampak da premestitve koristijo edinole ljudstvu In posredno tudi premeščene, mu *am;mu. V škofjeloškem okraju sta vasi Davča in Martinjl vrh oddali ne le predpisano količino krompirja in žita, temveč Davča 170%, Mar-tlnjl vrh pa 130% krompirja več, čeprav bodo morali resno varčevati do nove letine. »Ljudska pravica* javlja, naj si vse dolinske vasi, zlasti pa tiste, ki za novo ljudsko državo niso Se ničesar napravile ln ki še danes mfSIljo, da bodo boljši časi prišli sami od sebe, vzamejo te hribovske vasi za vzgled. / Gu.štanjska Jeklarna, ki so Jo ustanovili pred 150 leti, je z Izboljšanjem in z delno preureditvijo tovarniških naprav v nekaterih predmetih dosegla že predvojno proizvodnjo. Decembrska proizvodnja osi je bila višja kot povprečna mesečna proizvodnja v 1. 1934. V ptujskem narodnem gledališču bo študentje vprizorill krstno predstavo Ingollčevth »Mladih aktivistov*. Dopisnik javlja, da je pisatelj sicer dobro Izdelal nekaj slik lz dijaškega življenja, v glavnem pa ao mu ni posrečilo orisati lika pravega mladinskega aktivista. ‘Slovenski knjižni zavod je izdal Prežihovega Voranca »Jamnico*, ljudsko Izdajo Prešernovih »Poezij* ln iz ra na Puškinove pesmi v prevodu Mile Klopčiča, j O nedavni Izjavi -zavezniškega vrhovnega poveljstva je poudaril, da je v tej mnogo obtožb napram Jugoslovanski vojski, ki jih 3IAU nima za resnične, toda na katere ne more dati nobenega odgovora, ker jih lahko da samo voditelj jugoslovanske vojske. Neki zavezniški novinar ga je vprašal, če čaka na uradno Izjavo jugoslovanskih vojaških oblasti, glede Izjav generala Morgana ali če bo odgovoril SIAU. Gospod Kraigher Je poudaril, da SIAU lahko Izrazi samo svoje politično mnenje. Ko je ponovil, da je naloga Jugoslovanskih vojaških oblasti in jugoslovanske vlade dati odgovor glede tega, je odgovoril, da jugoslovanska vlada v Trstu nima nobenega predstavništva. Gospod Kraigher je odgovoril na nekatera vprašanja, ki so sledila po njegovih Izjavah o nedavnih fllo-lt8lijanskih demonstracijah. Ko ga je nekdo vprašal. če je verjetno, da so prišli ljudje v Julijsko krajino iz Italijo, je izjavil, da mu je neki član SIAU-a, ki stanuje v Tržiču dejal, da je videl ljudi, ki so prihajali čez Sočo ter približno 100 tovornih avtomobilov polnih ljudi, toda on (Kraigher) ni bil v stanju dokazati to dejstvo. Drugo vprašanje s0 Je našalo na osebe, ki so — kot poročajo — prišle v Trst iz področja B. Na to vprašanje je odgovoril, d« teh ljudi po njegovem mnenju ni bilo veliko, na vsak način pa je meja med obema pod-ročjlma umetna; ljudstvo obeh področij Ima potrebo po živežu. Med osebami, ki so prišle na glav. ni kolodvor jih je bilo samo nekaj, ki stanujejo 10 km od Trsta. V odgovor na druga vprašanja, je dejal, da je po njegovem mnenju naredila demonstracija s strani Italije slab vtlg na komisijo za razmejitev, da je SIAU poslala pisma razmejitveni komisiji glede demonstracij; da so bili nekateri slovenski duhovniki fašisti, da »o obtežbe, na podlagi katerih so Poznali ravnatelja lista «11 Lavoratore* za krivega, nepravične. Na vprašanje, ki mu ga je stavil neki češkoslovaški časnikar, je Izrazil mišljenje, da bi tako Ces*koelo-vafika kot Bolgarska Imele boljše gospodarske pogoje, če bi bil Trst v jugoslovanskih rokah. Dopisni, kom so nato pripravili zakusko. Cena plina Komisija za določevanje cen sporoča, da Je Zavezniška vojačka u-prava, zaradi povečanja stroškov pri proizvodnji ln razdelitvi plina določila dokončno cen0 plina za. potrošnike na lir 8.50 za kubični meter. Popis tujcev Vse osebe, ki nimajo italijanskega, ali so brez državljanstva, se morajo javiti na uradu za tujce pri policiji Julijske krajine v ulici 80. oktobra St. 2-HI. nadstr. med 9. in 12. t to. Od 1. do 3. aprila je na vrsti črka S. ŠPORT USPEH JUGOSLOVANSKIH TENIŠKIH IGRALCEV V MOSKVI Moskva, 30. marca Dopisnik agencije Tanjug poroča, da so Jugoslovanski teniški > 1-gralcl: Punčec, Palada ln Mitič, kot gostje v Moskvi zmagali v vseh dosedanjih srečanjih. Dosedanji Izidi bo: Punčsc-Ozerov: 6:2, 6:1, 6:3; Mitič-Bellč: 8:6, 6:3, 6:3, 6:3; Palada-Novlkov: 6:2, 6:1, 6:2. ANGUJA-FRANCIJA 3:1 Farlz, 30. marca Nogometno predstavništvo britanske vojske je premagalo fran-cosko s 3:1; prvi polčas 1:0. Gole za angleško moštvo so zabili: enega Pye ln dva znani srednji napa-daleč Lawton. Francosko moštvo je prešlo v protinapad ob koncu Igre. Srečanje je bilo v četrtek popoldn« v Parque des Princes. Sestanek vrtnarjev Vsi vrtnarji, cvetličarji ln delavci v zasebnih vilali so vabljeni,-da se udeleže sestanka v nedeljo 31. t. m. ob 10. url v dvorani Enotnih sindikatov v ulici R. Imbriani st- 5. Oblačilne nakaznice Občinski prehranjevalni urad — oblačilni oddelek — na trgu Vec-chia št. 1, sporoča, da je do novega obvestila ukinil sprejemanje kakršnih koli prošenj za nakazila oblačilnih nakaznic. Obenem sporoča, da so vso doslej Izdane nakaznice v polni veljavi. RADIO Nedelja, 31, marca 7 glasba za dobro jutro; 7.55 pestra jutranja glasba; 9.30 italijanska kmetijska ura; 10 prenos m*'’ se iz sv. Justa; 11 nedeljski glasbeni spored; 12.15 verski govor v slovenščini; 12.30 kmetijsko predavanje; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 4 mušketirji; 14 pregled tedenskih sporedov; 15.30 otroška lira v slovenščini; 15.40 otroška ur® v ital.; 16 športna poročila; 16.40 pestra glasba; 17 zbor; 17.30 prenos Iz gledališča »Verdi*; simfonični koncert: 18.30 pregled tiska. 1845 športna poročila; 19 slovenske pesmi pojeta baritonist Andrej Štrukelj in sopr. Slavica Battistu-tn; 19.20 predavanje o telesni vzgoji (slov.); 19.30 komorna glasba Sobotna križanka št. 33 1 2 3 4 5 6 7 8 H m ■ ■ ■ a zrn 8- m B Rešitev v ponedeljski številk* Vodoravno: 1. Britanski stSk1,1 zastopnik pri organizaciji ZN: obrtnik — francoski spolnik: V of-ba lz Aškerčeve balade «M J, nik* — gib tekočine ali zraka: ' enota za upor —r moško ime; ' severnoafriška trdnjava, znana P hudih bojih; 6. ime iz 8T-Sict bajeslovja ali strokovno imo lilijo — predlog; 7. veznik — % žjv; 8- števnlk — rimski pcsn' (2. sklon); 9. družinski koledar. Navpično: 1. vrsta kovine; nemški predlog — kraj pri Goi’*^ 3. velikan — tek; 4. eglpčan8 g boginja — zlato -(francosko); . kača — žensko Ime; 6. ploskov mera — vrsta nevarne mravu^ 7. prometno sredstvo — moško ime; 8. Iz lanu — ”re nova vprašalnlca; 9. orjak. Glavni urednik: P RIM O 7, B. BRDNIK Izdaja A. I. 8. t