Oboroževanje na morju
2. štev.
1
Leto V.
7jt stari narodi so se zavedali velike važnosti pomorstva. Uporabljali so ladje za promet, in že v davnih časih čitamo tudi o bitkah na morju, ko so se srečale sovražne ladje in skušale druga drugo potopiti. Ko je bil nasprotnik premagan na morju, je zmagovalec poskušal na različnih krajih izkrcati svoje čete in napasti nasprotnika na krajih, ki jih je smatral primerne za napad, kjer ga je lahko potolkel Dogodilo se je, da je zasedel važne kraje brez odpora, ker nasprotnik ni imel časa prihiteti na kraj, kjer so bile čete zmagovalca na morju izkrcane. Radi pomorskih bitk so si že stari narodi gradili vojne ladje. V davnih časih so gledali samo na velikost, moč in brzo kretanje bojnih ladij. Bojne ladje so goni a jadra, kadar pa ni bilo ugodnega vetra in če je bilo treba hitrega kretanja, pa so pomagali veslači. Z važno iznajdbo ladijskega vijaka, ki ga je iznašel Slovan Resel, so skušali ladjam dati čim večjo brzino. Sorazmerno z bojnimi ladjami pa so utrjevaK tudi obrežja. Na važnih krajih so postavili velikanske utrdbe, iz katerih so bra-nli izkrcavanje in sploh približevanje k obali. V drugi po'ovica devetnajstega stoletja, ko je postal glavno orožje ladje top, so obod ladje ojačali z jeklenimi ploščami in naredili prave plavajoče trdnjave. Poprej visoko iz vode moleče vojne ladje so jeli vedno bolj potiskati v glo-bocino in.sicer tako, da je bil velik del ladijskega trupla pod vodo. Nad vodno gladino je bil videti le majhen del ladje. To so delali: radi tega, da je bilo bojno ladjo težje opaziti in še težje pogoditi s strelom iz topa. — Ali človeški razum nikdar ne miruje, iskali so orožje, ki bi ladjo zadelo in uničilo lahko tudi pod vodo. In to jim je tudi uspelo. IznašH so torpedo. To je 5—7 m dolga kovinasta. cigari podobna cev, ki je napolnjena z razstre-Ijivimi snovmi. Na prednjem konou ima užigalnik, zadaj v repu pa vretence, ki ga goni in Obdrži v določeni smeri. Torpedo izsfrrele z zgoščenim zrakom v smeri sovražne ladje. Kakor hitro se ta izstrelek, ki plava ali na vodni gladini ali pa pod vodo, zarije v ladijski obod in eksplodira, že raztrga še tako močne jeklene plošče in ladjo potopi. Ker torpedo mora zadeti na trd predmet, da ga raznese, so nevarnost torpedov odstranili na ta način, da so ladje obdaK z velikim mrežami, v katere so se ti izstrelki zapletli, ne da bi prišlo do eksplozije, to se pravi, da bi se razpočili. A tudi ■mreže niso pomagale dolgo. Na koncu torpeda so pritrdili posebne škarje, ki so ves čas, ko je ta letel, strigle in prestrigle mrežo ter tako naredili pot skozi zapreko, da je izstrelek lahko dosegel za-željeni cilj.
Med tem pa so se na morju oboroževali na še nevarnejši način. Pričeli so graditi podmornice. To so majhne ladje, ki se lahko po-
Naša velika podmornica »Smeli«,
ljubno potapljajo v največje morske globočine, kadar pa vodja tako ladje hoče, pa plavajo tudi na površini. Z vpeljavo in izboljšanjem podmornic, je pričela nova pomorska bojna doba. Podmornice so postale odločilno orožje v pomorskih bitkah.
Prvo podmornico si je zgradil Nemec Kornelij Drebbel že 1. 1642. in z njo izvedel prav zanimivo, precej dolgo vožnjo pod morsko gladino. Ostalo pa je topot prav za prav šele pri poizkusih. Manjkalo je raznih pripomočkov, ki so bili odkriti šele tekom sledečih stoletij. Drug tak poizkus vidimo 1. 1742. Šele 1. 1893., ko Francozi
opremijo svoje podmornice z električnimi stroji, postanejo nevarne v>eJiik m močnim bojnim ladjam. Od dne do dne jih izpopolnjujejo in vse države tekmujejo med seboj, katera bo več dosegla na tem polju. Prve podmornice so bile majhne in v njih je bilo prostora za malo ljudi. Glavni prostor so zavzemali — kakor še danes — stroji, med njimi taki za izsesavanje in vsesavanje vode v cevi, nahajajoče se ob strani podmornice, ki povzročajo, da se podmornica dviga ali potaplja. Kadar hočejo v globino, spuste ▼ cevi vodo, kadar žele t višino, vodo zopet izsesa-jo. Zrak imajo močno stisnjen, prešan v močnih kovinastih posodah, kakor jih vidimo za shranjevanje oglenčeve kisline, ki jo uporabljajo v gostilnah za osveženje piva. Podmornice so oborožili s pripravami za izstrelje-Vanje torped, s katerimi ogrožajo vse bojno bro-ki je bila nabavljena v Franciji	dovje. Novejše podmorni-
ce so znatno povečali in prostor taiko spretno izrabili, kakor menda še pri nobeni zgradbi na svetu. Podmornice gonijo motorji. Zelo važna oprema podmornice je periskop, gledalraa cev. Kakor pove že ime, je to dolga cev, ki je v notranjosti tako prirejena, da meče sliko vodne gladine na posebno zrcalo, kjer vidijo in opazujejo oni, ki so v podmornici, ki pluje nekaj metrov pod vodno gladino, vse, kar se godi na površju. In to je baš namen podpornic. Preden jih morejo ladje opaziti, se podmornice lahko pripravijo in izstrele nevarni torpedo v trup velikih ladij. Med svetovno vojno so podmornice igrale velikansko vlogo in vplivale celo na splošni izid vojne. Baš radi velike važnosti podmornic si jih je morala nabaviti tudi naša država. Cena podmornicam je silno visoka, ena samo moderna podmornica stane okoli 80 milijonov dinarjev. Zato jih naša država ne more nabaviti v velikem številu. A ponosni smo tudi na teh par podmornic, ki jih imamo, saj se dobro zavedamo, da so v obrambo naše domovine nujno potrebne. z'asti ko vidimo, da nas ogrožajo sosedi, ki so polni sovraštva do naše mlade narodne svobode in samostojnosti. In če bo napočil čas skrajne sile. bodo naše skromne pomorske sile zaostovale za cela sovražna brodovja, saj so na ladjah naši fantje.
V Ljubljani, cine 10. januarja 1929
Veliki knez Nikolajevič, o katerem smo poročali v zadnji številki našega lista, je te dni umrl zaradi oslabelosti srca
Vladni svetnik Ignacij Fajdiga, dolgoletni ravnatelj kranjske gimnazije, je te dni umrl. Pokojnik je bil dober profesor in vzgojitelj slovenske mladce ;P strne, a rravičen
V sredini desno: Sedanji ministrski predsednik general Petar Zivkovič, častni adjutant kralja in komandant kraljeve garde, je bil rojen 1. 1879. v Negotimi. Po končanih srednješolskih štud;jah je vstopil v vojaško akademijo. General je postal 1. 1923.
Lado riartinan, navuušen Sakol in neumorni član pevskega društva Ljubljanski Zvon ne bo več prepeval lepih dragih mu pesmi. Včeraj popoldne so njemu zapeli njegovi prijatelji zadnjo pesem — pogrebno žalostinko
Slava Koblerjeva, soproga uglednega gostilničarja in mati petih ortok je v duševni zmedenosti našla smrt v hladnih savskih valovih. Po. kopali so jo v Zagorju ob Savi, kjer je živela s svojo itevilno neutolažljivo deco
Krasna zgradba nove osnovne šole v Novem mestu. Celotni stroški lepe palače bodo znašali okrog 5 milijonov Din. Zgradba bo dolenjski metropoli v ponos in v veliko korist, saj se bo vanjo stekala mladina, da se izobrazi in izpopolnjuje za življenje. Skrbna vzgoja in dobra šola je mladini najboljša dota
Marko Volavčnik, ki je prehodil v L 1928. celih 9000 km in sioer ne kot svetovni popotnik, marveč le v svoji ne prelahki službi, kot Izvršilni organ litijskega okrajnega sodišča
Trije modri molijo Dete. Slika slavnega siikarja Albrehta Diireria
V Franciji se je dogodila velika železniška nesreča. Iztirilo in razbilo se je dvajset vagonov robe, dočim stroj ni utrpel posebne škode Zal pa le redka železniška nesreča konca brez težjih žrtev
Ameriškemu letalcu Hoitu je uspelo med poletom polniti shrambi za olje in bencin. Nad njim krožeči aeroplan mu je spuščal potrebno kurivo med poletom, po dolgi cevi. Tako bo sedaj podana mogočnost leteti okoli sveta, kar brez pristanka. Seveda, če bodo premagane in odstranjene tudi druge številne ovire
Ameriški milijonraji že ne vedo kaj bi počeli, da bi se jim čudil svet. V zadnjem času so si pričeli graditi velike kolibe kakor so jih imeli netkoč Indijanci. Postavili bodo celo talko vas. Radovedni smo, kako dolgo bodo razvajeni bogataši tako životarili?
Krasno opremljena spalnica angleškega kralja Jurija V. v buckinghamskj palači v Londonu Angleški kralj Jurij V. je še vedno težko bolan. Le sem in tja se mu obrne na bolje, kmalu pa se bolezen zopet poslabša. Na ozdravljenje ne upajo več. — Smrti se ne ubrani nihče, ne revež in ne vladar
Levo:
Litvinov, brat ruskega namestnega zunanjega ministra, Joffe in Livo-rius(od zgoraj navzdol) so poskušali v Franciji goljufati s ponarejenimi ruskimi sovjetskimi menicami. Bili so aretirani in bodo deležni zaslužene kazni. Kakor lahko uvidimo na vsakem koraku, je danes svet povsod zelo pokvarjen Desno: Igra šah je zelo priljubljena tudi na daljnem vzhodu. Anamiti v francoski koloniji, v Indokini, igrajo šah za vsake velike praznike kar ua prostem.
Še mnogo bolj kakor pri nas je zimski šport razvit v Švici. V mestu St. Moritzu se zbirajo prijatelji zimskega športa iz vsega sveta in prirejajo tudi velike tekme raznih zimskih športov. Takih tekem so se lansko leto udeležili tudi naši smučarji. Dosegli so prav častno mesto Desno: Japonski cesar in cesarica v starodavni noši ustoličenja
Med najlepšo zimsko zabavo spada gotovo smučanje, ki ga tudi pri nas zelo radi gojimo. Zanj se navdušuje posebno doraščajoča mladina, ki veselo šviga v svežem zraku. Smučanje je zdrav šport, ki krepi telo in ga napravlja odpornejšega. In kaj naj si bolj želimo kakor zdravja naši mladini
Veliki snežni phig švicarske gorske železnice. Še veliko večje neprilike kakor pri nas povzročajo snežni zameti v gorati Švici. Baš radi tega je treiba vlake še bolje opremiti za težko vožnjo, kakor pa pri nas
Levo:
Kot sokrivec pri velikih goljufijah v Franciji, katerih glavne krivce smo že priobčili v zadnjih številkah, je bil te dni aretiran tudi Jurij Anketil, ravnatelj lista Rumeur. Od Marte Hanaujeve je prejei mastno podkupnino 150.000 frankov, da bi molčal o goljufivem delovanju.
Desno:
Zimska radost naše mladine. Sankanje m sploh vsako leretanjev zimski prirodi je zelo zdravo za mladkto