162. številka.
Ljubljua, v četrtek 18. julija 1901
XXXIV. leto,
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuj« dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admingtrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Deželni zbor kranjski.
XIV. seja dne 17. julija t. I.
(Dalje.)
Posl. Hribar je poročal o dež proračunu. Sklenilo se je brez generalne debate začeti specijalno razpravo. Sprejeti so bili naslednji predlogi:
I. Deželnega zaklada skupna potreb ščina za leto 1901. 3,083 665 K in skupno pokritje 655.411 kron, tedaj nedostatek 2,428 254 K, se odobri.
II. V pokritje tega nedostatka pobira naj se v letu 1901 : 1. 40%na priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa s proračunjenim prihodkom 289.359 K. 2. Samostojna dež. naklada od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin od hektolitra 30 K in od drugih porabljenih žganih opojnih tekočin od hektoUterske stopinje 60 h, in sicer za prvih osem mesecev leta s tangento od celotne svote 840.000 K s 560000 K. 3 Samostojna de2eina naklada od porabljenega piva po 2 K od hektolitra s prihodkom 150000 K. 4. 40%na priklada na vse direktne davke izvzemši doklade na csobni dohodninski davek.
Ta dohodek se proračuna s 1,343 654
krenili. Nedostatek 85 241 K pokrije naj se iz blagajnične gotovine; ko bi le-ta ne zadostovala, pa s kreditno operacijo, za katero naj deželni odbor izprosi dodatnega odobrenja dež. zbora.
IV. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepom ad II Najvišje pritrjenje.
Nadalje so bile sprejete sledeče resolucije :
I. Z ozirom na ugodni uspeh deželne naklade na žgane opojne tekočine odmeri se za leto 1901. poslujočemu osobju posebna nagrada v znesku 5% od vsega či stega dohodka, kateri po odbitih remanen-cah presega znesek 200 000 K. Ta dohodek izračuni se od konsuma 1,632 496 litrov navadnega in 29.523 litrov poslaje nega žganja na podlagi naklade 36 h od hektoliterske stopinje navadnega in 12 K od hektolitra poslajenega žganja. Deželni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti razdeli to svoto med one pri pobiranju deželne naklade poslujoče osobe, katere se odlikujejo po posebni spretnosti in točnosti. Iz istega zneska naj se eventualno tudi primerno nagradi računski oficijal I. vrste Hinko Lindtner. Ob jednem pooblašča se d§-želni odbor, da sme prav kakor lani plodonosno naložiti del tega zneska.
II. Deželnemu odboru se naroča, da se udeleži zakupne dražbe užitninskega davka na Kranjskem kot ponudnik imenom dežele, in sicer pri vseh zakupnih dražbah, katere se bodo vršile do prihodnjega de-želnozborskega zasedanja. Ob jednem se deželni odbor tudi pooblašča, da stopi s cesarsko vlado v dogovor zaradi izključnega prevzema užitninskega zakupa v vseh okrajih Kranjske dežele, in sicer izvendraž benim potem.
III. Deželnemu odboru se naroča, da se vnovič obrne do cesarske vlade z nujno prošnjo, naj bi predložila državnemu zboru načrt zakona v zadevi preodkaza realnih davkov deželam.
IV. Uvažnje, da nastanjevanje orož-ništva — služečega v prvi vrsti občedr žavnim, ne pa specifično deželnim interesom — nalaga deželnemu zaklada kranj akemu občutno breme, breme, katero vrhu tega še raste od leta do leta:
Deželni zbor vojvodine Kranjske smatra za pravično in potrebno, da se iz-premene obstoječa zakonita določila glede nastanjevanja orožništva in da se potem državnega zakona uveljavi načelo, da je trošek za nastanjevanje orožništva prevzeti državi, deželni zakladi pa da bi k večjemu le nekoliko prispevali k temu trošku
Deželnemu odboru se naroča, da oznani to resolucijo visoki vladi, katera naj čimprej predloži primeren zakonski načrt državnemu zboru v ustovno razpravljanje.
Zajedno so bile dovoljene naslednje podpore:
1. .Družbi sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani 2000 K, 2. .Slovenskemu planinskemu društvu" v Ljubljani 1000 K, 3. .Dijaškemu podpornemu društvu .Rado goju" v Ljubljani 800 K. Podpornim zalogam, in sicer: 4. c. kr. druge gimnazije v Ljubljani 600 K, 5. c. kr gimnaziji v Novem mestu 400 K, 6. slovenskih visoko-šolcev na Dunaju 400 K, 7. slovenskih vi-sokošolcev v Gradcu 400 K, 8. c. kr. gimnazije v Kranju 300 K, 9. c. kr. gim. v Kočevju 200 K 10 c. kr. velike realke v Ljubljani 100 K. Dijaškim kuhinjam, in sicer: 11. Jeranovej v Ljubljani 500 K, 12. v Kranju 500 K, 13. v Novtm mestu 100 K, 14. v Kočevju 50 K, 15 Društvu .Narodna šola" v Ljubljani 400 K, 17. Deželnemu pomočnemu društvu .rdečega križa" v Ljubljani 200 K. 18. Gospejnemu pomočnemu društvu .rdečega križa" v Ljubljani 100 K, 19. Društvu za odpušSene kaznjence v Mariboru 50 K, 20 Medicin 8kemu podpornemu drnštvu na Dunajskem vseučilišču 50 K, 21. Podpornemu društvu rudarskih akademikov v Ljubnem 40 K, 22. Podpornemu društvu pravnikov na Dunaju 40 K, 23. Podpornemu društvu na filozofični fakulteti na Dunaju 50 K, 24. Bolniškemu društvu visokošolcev na Du naju 80 K, 25 Bolniškemu in podpornemu društvu zasebnih in pc;možnih uradnikov na Kranjskem 200 K, 26 Freitisch Institutu na vseučilišču v Gradcu 50 K, 27. Asilnemu društvu Dunajskega vseučilišča 100 K, 28. Mensae academicae na Dunaju 60 K, 29. Mensae academicae na tehniki v Gradcu 80 K. 30. Podpornemu društvu na c. kr. strokovnej šoli za obdelovanje zemlje na Dunaju 40 K, 31. Društvu za dijaška ročna dela na Dunaju 50 K, 32. Slovenskemu trgovskemu društvu .Merkur" v Ljubljani 200 K, skupaj 9340 K.
„G'asbeni Matici" se je dovolila izredna podpora 2000 K.
V specijalni debati je posl Višnikar obširno razpravljal o krošnjarstvu. Govoril je nekako takole:
Znano je, da je ces. kr. vlada letos vnovič predložila v državnem zboru načrt zakona o krošnjarstvu, kateri je obrtni odsek deloma že rešil. Ta načrt se le malo loči od onega z leta 1894, ki ga je bil obrtni odsek že popolnoma rešil in z obširnim poročilom predložil državnemu zboru. Zaradi predčasnega sklepa državnega zbora zadeva ni prišla več v razpravo. Tako je bilo tudi s poznejšimi načrti. Sedaj se bode stvar bržkone končno rešila. Nekatere krošnjarstvu za priviligirane kraje ugodne spremembe, ki jih je bil leta 1896. sklenil obrtni odsek, je vlada zopet črtala. Sicer je bil tudi odsekov predlog krošnjarstvu v marsičem neugoden.
Ne bodem tajil, da je reforma krofi-njarskega zakona potrebna. Tudi tn je treba marsikaj pomesti in očistiti, mnogo .pofelna"
se prodaja od hifie. Krošnjarstvo ima brez dvojbe slabe strani, a gotovo je tudi koristno za producente in konsumente ter je večkrat glavni postranski zaslužek kmetom ubožnih krajev. Krošnjarstvo je glavni steber domače industrije. Ohranilo se je še v kulturno bolj razvitih državah, kakor je Avstrija. Krošnjar prodaja blago hodeč od kraja do kraja, od hiše do hiše, brez stalnega prodajališča. Zaradi tega so mu protivni stabilni trgovci, večkrat brez pravega vzroka. Mesta in trgi so od nekdaj smatrali trgovino za neko meščansko obrt ter so se protivili krošnjarstvu, katero je pa še vedno vsaj za nekatere avstrijske dežele velikega pomena. Krošnjarstvo večkrat koristi tudi veliki industriji, ker spečava blago, ki je prišlo iz mode ter ga raznaša v od prometa oddaljene kraje in sploh mej ubo2nejše ljudstvo, kjer se ne gleda toliko na moderno in fino blago, kakor na ceno. Toda ne bodem govoril dalje o krošnjarstvu sploh, ampak omejiti se hočem v prvi vrsti na naše domače krošnjar je, na Kočevce in Ribničane.
V ribniški do'.ini in v oosednih krajih se, kakor znano, izdeluje pozimi takoime novana .suha roba", spomladi pa gre ž njo gospodar v svet, v razne avstrijske dežele in tudi na Hrvatsko in Ogrsko. Zaslužek ni posebno masten, a priden in varčen mož si s tem vendar nekoliko pomaga ter tako preživi sebe in svojo družino. Vpoštevati je treba, da se doma pozimi cela rodbina, mlado in staro, peča z izdelovanjem suhe robe, zaslužek posameznikov je skromen, ako pa se vzame vse skupaj, vendar nekaj izda.
Poleg tega naš rešetar ne prodaja samo svojih rešet, sit in ret, ampak jih tudi po pravi j a. To kmeta malo stane in obema je vstreženo, s popravo starega si prihrani novo. V tem slučaju res kmet kmetu pomaga ter mu donaša v hišo gospodarske potrebščine, in jaz v resnici ne morem umeti, čemu bi se oviralo to, rekel bi, idealno razmerje?
Boji zoper krošnjarstvo so že zelo stari ter segajo v srednji vek, kar dokazujejo razni cesarski patenti od 15. do 19. stoletja. Vlada je bila primorana posameznim krajem in okrajem dajati privilegije, ker prebivalci niso mogli živeti od samih nerodovitnih zemljišč. Kočevcem je že cesar Friderik IV. leta 1492. podelil privilegij in pravico, da smejo krošnjariti z lastnimi izdelki, s platnom in lesnino. Kočevskemu okraju so se dalje dajale predpravice in olajšave glede krošnjarstva pod cesarjem Jožefom II., pod Marijo Terezijo in Leopoldom II. leta 1792. in pozneje.
V splošnem krošnjarskem predpisu (allgemeine Hausiervorschrift) z dne 1. sept. 1785. se je dovolilo tedanjim podložnikom graščin Kočevje in Ribnica krošnjariti z raznim kolonialnim blagom, južnim sadjem (Sii ifmchte) in z izdelki domače industrije. Te ugodnosti so dobili tudi podložniki graščine Poljane v črnomaljskem okraju. Po trgovinskih ministrskih naredba h z dne 6. oktobra 1855 in 17. junija 1876. imajo po sedanji razdelitvi okrajev te ugodnosti in pravice do krošnjarstva prebivalci sodnih okrajev Kočevje in Ribnica, občina sv. Gregor in Lužarje v velikolaškem okraja, poljanska dolina in neki drugi kraji v črnomaljskem, občine Črmošnjice in Poljane v novomeškem in Smuka v žužem-berskem sodnem okraju.
Sedaj veljavna postavna določila o krošnjarstvu imamo v cesarskem patenta
z dne 4. septembra 1852 št. 252 d. z. in v odredbah trgovskega ministra z dne 6. okt. 1855 in 17. junija 1876. Za nas najvažnejši je § 17. ces. patenta, ki se glasi v nemškem besedilu: .In besonderer Beriicksich-tigung der Nahrungsverhaltnisse einiger Ge-genden w e r d e n den Bewohnern derselben besondereBegiinstigungen beziiglich des Hau8ierbandels mit gewissen \Varen zugestanden. Sie bestehen darin, dass in solehen Gegenden die Bevvilligung zum Hau8ierhandel mit gewissen Waren auch solehen Personen mannlichen und \veib-lichen Geschlechtea ertheilt \verden kann, welche das vierundzwanzigste Jahr zuiiiskgelegt haben und in den Vollgenuss der biirgarlichen Rechte gesetzt sind; end-Iich dasa die von der betrefflichen Kreisbe-horde (jetzt: Bezirkshauptmannschaft, resp. Magistrate derStadte mit eigenem Statute) ertheilte Bewilligung fiir das ganze Reicb, selbst mit Emschlass aller sonst ausgenommenen Orte giltig iat.
Diese so begiinstigten Personen smd: . . . . f) die B-3\v>hner von Gottschee, P.viand, Reifnitz in Krain, beziiglih des Handels mit Citronen, Datteln, Feigen, Ka-stanien, Limonien, etc."
Za te kraje, ki imajo tedaj priznano pravico do krošnjarstva, zadostuje za krošnjarje starost 24 let. Posebno važne za nas pa je določba, da velja dovolilo ckr. glavarstva za celo državo in da se v zakonu izrecno navedeni okraji Kočevje, Ribnica in Poljane, katerim so se priznale posebne pravice do krošnjarstva.
Kako pa je z novim načrtom?
Za naše privilegirane kraje pridejo v poštev §§ 3, 5. odst. 2., § 8. odst. 7., §§ 16 in 26.
§ 3 določa mad drugim, da je treba za dovolilo za izvrševanje krošnjarstva starost 33 let, zakaj ravno 33 let, ne vem Na Angleškem se zahteva samo starost 17 let. Prosilec mora vsaj jedno leto sta novati v okraju pristojnega obrtnega obla stva. Naša okr. glavarstva ne bodo mogli izdajati licenc za dtuge okraje in dežele Pogoj starost 33 se sme pregledati z? okraje s privilegijami (§ 16).
§ 5. odst 2. določa: .Die Ausfertiganf des Hausierbuches wird entweder blosi fiir den eigenen oder auch fiir mehrere un mittelbar angrenzende Bezirke desselbei Verwaltungsgebietes ausgestellt." Tudi ti določba je zelo neugodna, ako se pomisli da naši krošnjarji ne krošnjarijo v svojen in v sosednih okrajih, ampak večinoma *\ drugih deželah. Viiiranje krošnjarske knji žice se po § 8. lahko omeji tako, da velja samo za 3 dni ali 4 tedne.
Največjo koncesijo nam daje § 16., t tudi ta je dvomljive vrednosti, ako si ji bolje ogledamo. Ta paragraf se glasi:
.Aus Rucksicht auf die Ervverbslosig keit einzelner Gegenden und Bezirke kani vom Handelsminister im Verord nungsvvege erklart werden, das die Bewohner derselben, wenn sie im iibr: gen die gesetzlichen Ecfordernisse (§ 3) nacl weisen, nach vollendetem 24 Lebensjahi zum Hausierhandel mit den Erzeugnissei ihrer Haasindustrien oder, wenn daselbs der Hausierhandel mit anderen Waarer gattungen im Herkommen begrundet isl auch mit derlei Waaren, soweit sie niefa vom Hausierhandel ausgesehlossen sin (§ 19.), zugelassen werden d ur fen.
Po tej določbi sme tedaj trgoval minister administrativnim potem izreči, d se prebivalci takih krajev po spolnjenei
24. letu smejo pripustiti h krošnjarstvu e izdelki svojo domaČe industrije ali tudi z drugim blagom, ako je bilo to od starih časov v navadi Vse te pravice vise" tedaj na niti ter so odvisne od dobrohotnosti trgovskega ministra in drugih oblastev.
Krošnjarstvo, katero že itak pojemlje, se bode Se nekoliko časa trpelo, dokler mu bode trgovski minister naklonjen ter se ne uda agitacijam. Najhujši nasprotniki krošnjarstva so antisemiti in krščanski sooia listi na Danaju. Ako postane n. pr. dr. Lueger trgovski minister, bode krošnjarstvo takoj odpravil.
Že leta 1895. sem v državnem zboru predložil peticijo občin ribniškega okraja za spremembo vladnega načrta na korist naših krošnjarjev, posredoval sem tudi pri nekaterih členih obrtnega odseka, kateri je potem res sprejel nekatere ugodnosti in posebno § 16. spremenil tako, da bi naši krošnjarji obdržali pravice do krošnjar stva ter ne bili zavisni samo od milosti trgovskega ministra in drugih oblastev. Ker je ministrstvo zopet sprejelo prvotno besedilo v načrt, akoravno priznava v svojih motivih, da je krošnjarstvo za gotove kraje potrebno in posebno v interesu domače industrije velikega pomena, moram iz nove vladne predloge sklepati, da je namen vlade, krošnjarstvo sčasom popolnoma odpraviti in da se hočejo stari krošnjarji samo nekoliko božati ali naikotizi-rati, da jih bodo manj bolelo.
Gospoda moja! Jaz mislim, da take obtežitve niso niti potrebne niti utemeljene. Ako se sme krošnjarstvo v veliko naprednejših državah, kakor je Avstrija, prosto razvijati, tudi pri nas ni sile, da bi se zatrlo morebiti na ljubo prenapetim agitacijam. Na Francoskem je krošnjarstvo prosta obrt, na Angleškem se zahteva samo certifikat policijskega oblastva in starost 17 let, na Nemškem je urejeno po načelih obrtne prostosti ter se zahtevajo od krošnjarjev samo potovalni obrtni listi (\Vandergewerbscheine)
Jaz mislim tedaj, da se krošnjarstvo pri nas vsaj lahko tolerira. V kočevskem političnem okraju je krošnjarstvo vitalnega pomena, važnejše, kakor marsikaj drugega. Krošnjarstvo podpira najbolj domačo industrijo, katero je posebno v ribniški dolini glavni pridobitni vir za kmetovalce. C. kr. vlada naj bi gledala na to, da se ta od starodavnih Časov obstoječa industrija ne le ohrani, ampak kolikor mogoče pospešuje, ne pa, da odpravi nekaj, kar že obstoji stoletja in se je obneslo, predno ne ve, s čim bi se to nadomestilo.
Pred kratkim se je v tej visoki zbornici prav umestno govorilo o izseljevanju v Ameriko, katero se tudi pri nas rapidno množi. Samo vest, da se namerava odpraviti ali vsaj obtežititi krošnjarstvo, je pri nas odgnala mnogo rešetarjev, kateri razmei.no še najbolje izhajajo, v Ameriko. Jaz bi prosil visoko vlado in tudi gospode državne poslance, da naj vso pozornost obračajo na to zadevo, in da resno premislijo položaj naših krošnjarjev. Gospod poslanec kočevskega mesta mi bode pritrdil, kakšna razburjenost je vladala letos po Kočevskem, ko se je izvedelo o vladnem načrtu zakona o krošnjarstvu. Sklenili so obširno in prav dobro utemeljeno peticijo do državnega zbora, katero je podpisalo 20 županov, in s katero se lahko vsi strinjamo.
Jaz ne bodem ponavljal razlogov peticije, na katero se sklicujem, ter jo predložim v informacijo deželnega odbora.
Visoka zbornica! Jaz mislim, da naši lončarji in rešetarji, kostanjarji in potna rančarji niso nikomur napoti, da ne škodujejo niti mestom niti trgovcem. Pustimo jih tedaj še dalje živeti in izvrševati obrt, s katero so se pečali njihovi predniki cela stoletja I
Končno prosim, da se tudi visoki de želni zbor izreče za to, da je ohranitev krošnjarstva za prebivalce teh krajev neobhodno potrebna, in da izvoli sprejeti sledečo resolucijo:
Deželni zbor vojvodine Kranjske izjavlja, da je potrebno, da se ohrani in ne obtežuje krošnjarstvo za tiste kraje in okraje, kjer je bilo zaradi uboštva ali nepridobitnosti prebivalcev od nekdaj v navadi, posebno pa krofinjarstvo z lastnimi izdelki domače industrije. Deželnemu odboru se naroča, da Se pred zasedanjem državnega zbora ob-
vesti o tej resoluciji in nje razlogih visoko a kr. vlado, katera m naprosi, da ne pritrdi nobeni bistveni spremembi zakona o krošnjarstvo, s katerim bi se odpravile sedanje v § 17. oes. pat. 4. aprila 1852. št. 252, d. z. in v dragih naredbah prebivalcem posameznih krajev naše dežele zajamčene pravice in ugodnosti in onemogočilo ali vsaj bistveno obtežilo krošnjarstvo, kakor je bilo od nekdaj v navadi.
PosL baron Schwegel je izjavil, da popolnoma pritrjuje izvajanjem poslanca Višnikarja. Tisti, ki mislijo, da se z bojem zoper krošnjarstvo zboljfia položaj trgovine in obrtnosti, so v zmoti. Tudi ko se je utesnila obrtna svoboda, se je reklo, da se s tem povzdigneta trgovina in obrtnost in se zboljša njih položaj. Toda z utesnitvijo obrtne svobode se položaj trgovine in obrtnosti ni zboljšal čisto nič, pač pa se je mnogim ljudem vzela možnost, priti do kruha. Akcija zoper krošnjarstvo ni nastala iz gospodarskih vzrokov, ampak iz političnih vzrokov. To prizadevanje, zatre ti vso krošnjarstvo, je velika krivica in kaže tudi veliko politično nerazsodnost. Popustnost odločilnih krogov je prevelika in je nepravično, da se delajo vedno in vedno koncesije tisti kričavi stranki, ki vodi gonjo zoper krošnjarstvo. Posledica zatiranja krošnjarstva je pri nas izseljevanje. Tu na Kranj skem je dokaz, da so ravno tisti krogi najprej prisiljeni, izseliti se, ki so se *bavili s krošnjarstvom. Priporočam nasvet poslanca Višnikarja kar najtopleje in upam, da se bo tudi z druge strani krošnjarstvo ščitilo. Za varstvo krošnjarstva ne govore samo oesarski patenti, govori za to tudi statistika, ki kaže koliko ljudi mora iz Kranjske v Ameriko, ker se s krošnjarstvom ne morejo več preživeti. Želeti je, da bo vlada upoštevala starodavne pravice in potrebe kranjskega prebivalstva in va rovala krošnjarstvo.
Posl. Pakiž se je pridružil Višnikar-jevi resoluciji in apeliral na vlado, naj v tej resoluciji izraženi želji ugodi. Z nekim popolnoma opravičenim ponosom je rekel govornik: Jaz sicer nisem veliko dosegel v tej zbornici, to pa lahko rečem, da sva Višnikar in jaz vedno pošteno, vestno in z vnemo zastopala korist volilcev.
Poročevalec Hribar je omenil, da se tudi Ljubljana brani splošnega krošnjar stva Naperjeno je to proti nadležnim Židom, ne pa proti domačim krošnjarjem, posebno ne proti ribniškim, ki prodajajo suho robo.
Zbornica je na to sprejela od poslanca Višnikarja nasvetovano resolucijo. (Konec prih.)
W LJubljani, 18 julija.
Zjedinjenje čeških strank. Na Češkem se že resno pripravljajo na deželnozborske volitve, dasi se snide dež. zbor Se jedenkrat in zadnjič spočetka septembra. V Pragi se vrše pogajanja med Mlado in Stare .cehi. Povzročil je ta pogajanja načelnik mladočeškega državnozbor-skega kluba, dr. Herold. Pri volitvah leta 1891. so bili Staročebi docela poraženi na vsej črti Olo vodja Staročebov. baron Rie-ger je v svojem rojstnem kraju Semil padel v boju z neznanim mladočeškim kandidatom. Sedaj, po desetletnem izgnanstvu pa se vrne stari Rieger iznova v dež. zbor, iz ka terega ga je prav za prav pognal radikalni, sedaj že pokojni dr. VaSaty, kričeč, da je Rieger izdajalec. Tekom desetih let se je tudi na Češkem izpremenilo marsikaj. Kmet-sko ljudstvo, pred 10 leti glavna opora Mladočehov, se je obrnilo od Mladočehov ter se oklenilo radikalnejših agrarcev. Stranke radikalcev, naprednjakov in realistov ter čeških socialistov so med narodom tudi močno omajale zmagovito stališče Mladočehov. Ker se je bati, da nastanejo v volilnem boja še večje zmešnjave, se hočejo Mlađočebi složiti s Staročehi. Na to delajo Rieger, Herold in dr. Engel. Če se zjedinita te dve stranki, se jima pač približajo kmalu še agrarci in naprednjaki; radikaloi Klofač-Fresslove vrste pa ostanejo osamljeni. Razmere na Češkem se naglo razvijajo, in uspeh pri deželnozborskih volitvah ne ostane brez velikega upliva na državni zbor.
Nižjesvstrijsko učlteljstvo je imelo v Kiostemeuburgu svoje zborovanje. Udeležilo se ga je nad 2000 učiteljic in učiteljev. Shod je bil sijajna manifestacija za svobodno moderno šolo in velik protest proti klerikalni reakciji, ki podko-
poje lolo tajno in javno. Shod je bil hkratu tudi demonstrativen ter je obsodil terorizem in demagoštvo, ki vlada na Dunaja, v duševnem središča države, kjer učitelj ne sme imeti nobenega lastnega prepričanja, sicer ga klerikalni Lnegerjanoi preganjajo in uničijo. Posl. Voelkl, ki je došel na shod s posl. podučiteljem Seitzem, je dejal lepo : Blizu Klosterneuburga se dviga Golovec, znak Dunaja. Pogled z Golovca pokaže, da je Dunaj zavit v gosto meglo, d očim sije na deželi prijazno solnce. Tako je tudi v političnem oziru. Dunaj zavija gosta megla politične reakcije, deželo pa polni luč napredka. Svež veter brije sedaj po nemških avstrijskih pokrajinah in kmalu se mu bo posrečilo, pregnati temne megle Dunaja. Posl. Voelkl je pozdravil delavnost parlamenta, ki pa ni samo za to na svetu, da dovoli zidanje vodnih cest in kanalov, nego naj služi tej svrhi, da sveti z bakljo prosvete v temne kote politike črnih. Spričo bodočih deželnozborskih volitev je govornik poživljal v s e svobodomiselne elemente, naj bodo složni proti terorizmu in po-suroveloati. To je vse eno, ali je kdo radikalen ali radikalnejši, kajti na eni strani stoje sovražniki inteligence na drugi pa sovražniki vlade drhali. Učiteljstvo pač v tem boja ne bo ugibalo, na katero stran se mora postaviti! Vojna v Južni Afriki. Iz Bloemfonteina, glavnega mesta Oranja, poročajo, da bi bili Buri 10. t m. južno Bloemfonteina skoraj ujeli angleško policijsko Četo. Vršil se je hud boj, v katerem so bile na obeh straneh znatne izgube. Angleži so se le z največjo težavo rešili. Ta boj dokazuje, da niso Angleži niti sredi Oranja, blizu glavnega mesta gospodarji dežele. Buri hodijo sem ter tja in napadajo angleške čete, ki so večinoma le ob železniških progah, v notranjih delih dežele pa Angleži nimajo nikjer obstanka. Vojni minister Brodriok je v zbornici izjavil, da ni istina, da se velik del vojske pokliče iz Južne Afrike domov, in da se vojna začne na nov način. Potemtakem je resnično samo to, da se Angleži v Trans vaalu umaknejo le na omejen del med Durbanom, Maritzburgom in Johannesbur-gom, da torej velik del Transvaala izroča* zopet Burom. Razumljivo je potem, da je angleška vlada slabe volje ter nervozno išče sredstev, ki bi končali vojno Čim preje. ,Weekly Dispatch" poroča, da je sklenil v sredo ministrski svet lotiti se najenergič-nejših sredstev, da se pospeši konec vojne. Kitchener izda novo proklamacijo, ki pozove Bare, naj se udajo nemudoma, sicer jim kotfiscirajo premoženje ter jih kot navadne puntarje obesi ali postreli. Pri katerih pa ta strašna grožnja ne zaleže, pa naj vpliva ljubeznivost in postrežljivost angleških dam, katere pošlje Kitchener z „milimi darovi" v taborišče Burov. Ker so Buri poštenjaki in pobožni možje trdne morale in kremenite zvestobe, se tem ljubeznivim Angležinjam ni bati posebne nesreče, a tudi ne nadejati posebnega uspeha. Ljubeznivost Angležinj naj opravi pri Burih to, česar brutalna barbarščina Angležev ne zmore! Ali česa se imajo Buri nadejati, če se udajo, je povedal premierminister sir Gordon Sprigg: Angleži prenapolnijo Trans-vaal in Oranje s svojimi priseljenci, da bodo Buri kmalu v manjšini v lastni domovini !
Javna produkcija gojencev »Glasbene Matice"
ob sklepu šolskega leta 1900. 1901., v četrtek, dne 11. julija 1901.
(Konec.)
C) V dveh delih produkcije nastopilo je 14 odličnih gojenoev klavirske šole. S popolno pohvalo omenjati moramo lepo, jasno in razumno klavirsko igro ter muzikalno dobro predavanje gospodičin: Alojzije Štebi, Marijane Laharnar in Ivanke Peršl iz šole g. prof. Vedrala in nadalje dobro igro gospodičin: Marije Je-kovec, Amalije Jeglič in Mari je Puo iz šole g. prof. Gerbiča. Gdč. Ana Kilar, iz šole učiteljice gdč. Praprotnikove, igrala je jako solidno tehnično in s primernim muzikalnim predavanjem Weberjev .Rondo brillante". Vse klavirske skladbe: Mozartov klasični Menuet, efektni in hvaležni VVe berjev .Rondo1, Raffov .Fabliau" in .Tour
a cheval", Dussekov „Lacbasse", Mendels-sohnova »Barcarola* in Hellerjeva melodi-josna .etuda predavanja", bile so tehnični stopinji dotičnih gojencev primerno izbrane in korektno izvedene. Poznala se je vsem dobra, pravilna Šola. — Posebno pa so se Se v prvem in drugem delu produkcije odlikovali gojenci iz Sole g. prof Prochazke, in sioer radi tega, ker so po večini v naj višjih letnikih klavirske šole, nadalje ker se med njimi nahajajo najbolj dozoreli gojenci in so med njimi posebno izvrstni talenti! Njih točke so bile po muzikalni vsebini in kakovosti izbornega izvajanja večinoma na koncertni višini. Ta prekrasni uspeh slovenskih domačih talentov domačega kulturnega zavoda nam je, odkritosrčno povedano, v veliko veselje, zadoščenje in pones! Gospod. Marijana Nolli igrala je jako fino dve Hellerjevi preludiji, gospodična Vida Prelesnik (posebno izboren talent) igrala je na pamet vsa v Beetho venov duh vtopljena dozorelo z vsemi vrlinami Čiste, prave nadarjenosti in razuma Finale klasično lepe Beethovenove sonate Esdur op. 10. št. 1. Jako nadarjen je tudi gospod Rudolf Reich, ki je lepo predaval slavno Rubinsteinovo „melodijo" (jedno resnično najlepših, čutapolnih melodij svetovne glasbene literature, .spev", ki dviga vsakemu muzikalno čutečemu poslušalcu srce v vičine estetično čistega čuta in lepote). Skladbo, katera je v tehničnem oziru jako kočljiva, Chopinovo tarantelo, op. 43. igrala je koncertantno, izvrstno gospodična Avgusta Nolli. Vse te in nadaljne klavirske točke gospodičin E m e Nolli, Pavle Rozman in Hilde Schinzl bile bi v kras in estetičen glasben užitek koncerta, ne le šolske produkcije. Gdč. Ema Nolli igrale je Finale iz Griegove sonate op. 7., delo bujne invencije in klavirsko efektnih živih barv, izborno. (Sploh je vsakdo izvrstno muzikalen, kdor nosi ime „Nolli", naj si že bo Josip, Srečko, Avgusta, Ema ali Marijana!) Na najvišji stopinji tehniške izobrazbe stoje klavirske igre gospodičin Hilde Schinzl, Pavle Rozman in E m e Nolli. Vse tri so izredni muzikalni talenti, z izvrstnim razumom, finim čutom in med gojenci z najvišjo izobraženostjo tehnike; v krasne jasnem razstavljanji pe-rijod, glavnih in stranskih tematov, v bli-ščeče lepem in finem igranji so se vse odlikovale in izražale višino klavirske streke matičinih gojencev. Rabina U inu v a Tarantela za klavir op. 6. in Chopinov Scherzo op. 39. so pijanistične koncertne točke najlepše vrste, velike nadarjenosti in že izborne tehnike je treba, da jih je mogeče v duhu skladateljev koncertantno izvajati. Gdčni. Rozman in Schinzl igrali ste v blagodejno lepem predavanji, z umirjenostjo in izvrstno uglobljenostjo v lepote skladb. Igra na pamet pri gdč. Rozman in Prelesnik kaže posebno nadarjenost, pripušča mnogo bolj premišljeno predavanje, razvoj popolnega čuta, in ž njo se muzikaien spomin sila utrdi. Kakor čujemo, hoče se gdč. Schinzl popolnoma posvetiti glasbi in svoje študije na dunajskem konservatoriju nadaljevati. Mi odobravamo njen načrt in smo prepričani, da bo ob vzgledni marljivosti in nadarje nosti dosegla cilj umetniške pijanistinje' Sploh so pijanistične točke druzega dela bile vse v čast izvajalcem v produkciji! O vseh klavirskih gojencih, kateri so nastopili, reči se more, da so nadarjeni, solidno v klavirski tehniki svojim stopinjam primerno izobraženi, in da goje klavirsko igro v onem estetično lepem smislu, kateri ne pripusti nobenega grdega, trdega ali kričečega tona, temveč katerim je lepota in duh glasbe in estetična vsebina umetnosti v melodičnem in harmoničnem oziru glavna stvar, povsodi obvladal je duh glavnih mislij, motivov in protimotivov, v lepi obliki podrejeno bilo jim je vse spremljevanje, tehnika pa je bila stopinji in težkočam skladbe primerna, z vso strogostjo pozorno izobražena. Ob toliki množini nastopajočih solistov navdalo nas je veliko veselje, da pri Slovencih sveto navdušenje za čisto, lepo umetnost tako mogočno sije v naši mladini! — Produkoija trajala je s kratkim četrt ure trajajočim premorom tri ure 1 ,6. do 5,49. ure zvečer. Kljub tej ogromni dolžini vstrajalo je občinstvo do konca. Velika dvorana .Mestnega doma" bila je do zadnjega prostorčka zasedena in napolnjena, okolu 500 ljudi prisostvovalo je temu prelepemu nastopu Sole .Glasbene Matice".
Dnevne vesti.
V Ljnbliani, 18. julija,
— Shod zaupnih mož napredne narodne stranke se je vrSil danes v .Narodnem domu" ter se posvetoval o bližajočih se deželnozborskih volitvah. Shod je bil mnogoštevilno obiskan, kajti priSli so zaupniki, sami najveljavnejši možje, iz vseh krajev dežele.
— Občinski svet ima danes ob šestih zvečer sejo. Na dnevnem reda so poročila glede investovane glavnice m pridobitve prometne glavnice za mestno elektrarno; O regulafihega zaklada računskem sklepu za leto 1900; O imenovanju okrajnega na čelnika za poljansko predmestje mesto umrlega Josipa Križaia. O dopisu povelj-ništva pešpolka št. 27, da se polože v častniških stanovanjih v mestnej pehotnej vojašnici nova tla iz hrastovih deščic. O otvoritvi Miklošičeve ceste in naprave ka nala od justičnega poslopja do Ljubljanice; o napravi odvodnje valnih] kanalov pri Št. Jakobskej šoli; o napravi kanala od mestne jubilejake ubožnice do Zaloške ceste; O naročbi kandelabrov za cesar Franc Jožefov most; o napravi spominskih plošč pri cesar Franc Jožefovem mostu; o dovolitvi kredita 736 K 44 h za nujno potrebne poprave v nekem stanovanju v podturenskej graščini; o uredbi okolice projektovanega novega poslopja za drugo c. kr. državno gimnazijo v Ljubljani. O delovanju .Ljub Ijanskega prostovoljnega gasilnega društva" v drugem četrtletju 1901; o magistrato-vem nasvetu, naj bi mestna posredovalnica za delo in službe posredovala tudi stano vanja za letovišča. O zadevi odškodnine za svet, ki ga mestnej občini odstopi Ilija Predovič na Poljanskej in Mesarskej cesti; o ponudbi mestne hranilnice ljubljanske glede nakupa onega sveta, ki je po provedbi regulacije preostal od nekdanjega Vilharjevega posestva na voglu Frančiškanskih ulic in Sv. Petra ceste; o nakupu hiš Pohlovkine ustanove v Krakovem; O prošnji Marije dr. Janove za pokojnino, vzgojnino svojim otrokom in za posmrtno četrt; O prošnjah dveh mestnih uslužbencev za bolniško podporo; o županovem dopisu v zadevi dovolitve dopolnilne nagrade dvema mestnima slugama. O dopisu c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko v zadevi podaljšanja zakupne dobe; o uspehih mestnega užitninskega zakupa v letu 1900.
— Slov. kmetsko društvo za gornjogradski okraj. Pri zborovanju v Kokarjih dne 30. m. m. so se na predlog in po ute-maljevanju g. Iv. Lipolda sprejele, kar se pomotoma dosedaj še ni objavilo, te-Ie resolucije: 1. Državnima poslancema gg. H vitezu Berksu in Jos. Ž ič kar j u se izreka z oziiom na njiju postopanje v držav nem zboru, kakor zlasti glede na to, da ni malo nista vpoštevala želj in prošenj prebivalstva, sosebno v zadevi železniškega vprašanj s, ki je za gornjogradski okraj naj ^italnejšega pomena, in v zadavi nečuveno strogega izvajanja gozdnega zakona — popolno nezaupanje. Ob jednem se poživljata, da prideta vendar jedenkrat med svoje volilce poročat o svojem delovanju in — aehanju, in da bosta enkrat na svoja ušesa slišala mnenje večine volilcev; 2. visoka vlada se poživlja, da odredi, da se imajo vsi pupilarni in drugi denarji, položeni pri c. kr. ckr. sodišču v Gornjem gradu, z oziiom na dejstvo, da je gornjegradski okraj kot tak med ustanovitelji .Južnoštajerske hranilnice" v Celju, in da je za ta denarni zavod prevzel tudi jamstvo ali garancijo, vlagati jedino in zgolj, izvzemSi samo slnčaj, ako stranka izrecno drugače zahteva, — v BJužnoštajersko hranilnico" v Celju; 3. slavni okrajni zastop se takisto poživlja, da v najkrajšem času sklene glede aJužnoštajer8ke hranilnica" jednako resolucijo ter z vsemi silami deluje na to, da bode vlada ta poziv tudi dejanjski upoštevala.
— Št. Jakobska - Trnovska moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo imela svoj letni občni zbor dne 22. t. m. zvečer ob 7. uri v sobi družbe sv. Cirila in Metoda v .Narodnem domu". D čustveni ke k udeležbi uljudno vabi — odbor.
— Abiturijentska veselica. Včeraj se je vršil v veliki dvorani .Narodnega doma" koncert in ples hrvatskih in slovenskih Učiteljskih abiturijentov. Uspeh — morali
čen kakor tudi gmoten — je bil povsem jako povoljan. Natančneje porodilo prijavimo
jutri.
— Izlet v Dalmsoljo, katerega je na meravalo prirediti .Slov. plan. društvo", se letos ne bode vršil, ampak se odlaga na drago leto, ker se je dosedaj oglasilo premalo adeležnikov.
— Telovadno društvo „Oorenjski Sokol'1 priredi v nedeljo, dne 28. julija t. 1. izlet v Žabnico. Odhod ob 2. uri popoldne. Ob 5 ari proste vaje in javna telo vadba. Ob 6. ari vrtna veselica, pri kateri sodelujeta iz prijaznosti čitalniSki pevski zbor in godba kranjskega prostovoljnega gasilnega društva. Ob 9Va- uri odhod na postajo Škofjaloka in povratek z vlakom. Ob neugodnem vremena preloži se izlet na nedoločen čas.
— Uljuđen uradnik posluje na postaji na Rakeka. Mož ni samo vsenemškega mišljenja, v kar ga opravičuje njegovo pra germansko ime Dolenc, ampak mož je tudi s strankami oduren, v kar ga njegova služba nikakor ne opravičuje. Pritožbe proti njemu niso nič novega. Tako te dni ni hotel dati vožnjega listka nekemu potnika, češ, da ni prišel o pravem času, dasi je bilo zapiralo pri blagajni odprto, kar je priznan dokaz, da blagajna posluje in izdaja karte. Uradnik se je prav grobo zadri n<* stranko. Ta se je obrnila do postajnega g. načelnika, in ker je imel vlak zamudo, je dosegla, da je dobila karto. Seveda je omenjeni uradnik to priliko novic porabil, da se je znesel nad stranko. Kaj ko bi južna železnica temu uradniku od-kazala drug delokrog, ko za občevanje z ljudmi nima talenta?
— Otvoritev planinske koče na Krnu 2246 m. Soška podružnica .Slovenskega planinskega društva" je dogradila na Krna svojo kočo, društvo pridobi s tem 16. planinsko napravo v svojo last. Slavnost otvoritve se opravi v ponedeljek, dne 5. avgusta ob 10. uri dopoludne. Na Krn vodijo z goriške strani pota iz Tolmina in iz Kobarida. Kranjskim udeležnikom priporoča odbor .Slovenskega planinskega društva" prelepo partijo, ki vodi v 7 arah hoda iz Bohinja tja na Krn. Odpeljejo se izletniki v soboto 3. avgusta popoludne ob 4. uri v Lesce, od tu pa z vozovi v Bohinjsko Bistrico, kjer prenoče. V nedeljo 4. avgusta se vozijo k jedno uro oddaljenemu izviru Bistrice, od koder prične 7urna hoja čez planino Govnač, vodeča med Bogatinom in Kukom tja h koči vrh Krna. Slavnost otvoritve je določena na ponedeljek 5. avgusta dopoludae. Istega dne še se vrnejo izletniki poljubno preko Tolmina ali zopet čez Bohinj. Udeležnikom partije čez Bohinj se je javiti pravočasno odboru .Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani, da se jim preskrbi vozove in prenočišča.
— Delavsko bralno društvo v Idriji priredi v nedeljo, dne 21. julija na vrtu g. Ivana Grudna na Jeličnem vrhu veselico. Vspored: 1. H Vogrič: „Na zdar", koračnica, uđarja tamburaški zbor. 2. V. G. Brož : .Domovina moja", fantazija, udarja tamburaški zbor. 3 J. Milakovič: „Bojna pjesma", poje moški zbor. 4 J. Zeis-Bartel: .Ljubičen sen", udarja  tamburaški zbor
5. Ferd. Juvanec: „Pastir", poje moški zbor.
6. M. Majer: .Hrvatsko kolo", uđarja tamburaški zbor. 7. H. Volarič: .Verno si pri meni stala", poje moški zbor. 8. V. G. Brož: .Vspomena na Bleško jezero", romanca, uđarja tamburaški zbor. 9. * . * .Na straži", poje moški zbor. 10. J. Bartel: .Jadransko morje", udarja tamburaški zbor. 11. H. Vogrič: .Naša zastava", koračnica, udarja tamburaški zbor. Začetek ob 4. nri popoldne. Ustopnina za nde 20 v., za ne-ude 40 v. V slučaju slabega vremena se vrši veselica istotam prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m.
— Koncert kamniškega salonskega orkestra pod vodstvom g. Spale ka je uspel minolo nedeljo prav izborno in je bilo občinstvo prav navduSeno. Lep vspored se je izvajal prav eksaktno in so vzbujale vse točke živo odobravanje, posebno pa Se težji skladbi .Tannbauser", .Prodana nevesta" in potpourri čeških pesmij. Poleg duševnega užitka pa je gosp. restavratar Kenda najbolje poskrbel za dobro in točno postrežbo gostov v vsakem oziru in se je tako prvi letošnji konoert izvršil v splošno zadovoljnost prav mnogobrojnoga občinstva.
— Žrtve požara v Kropi. Dne 16. julija 1.1. je umrla v Ljubljani 601etna Neža
Maguiar, katera j« bila v deželni bolnici zaradi opeklin, ki jih je dobila pri požara v Kropi. Tedaj zaradi notara sta umrla v 14 dneh brat L. Magušar in sestra Neža Magušar. Prvega je smreka ubila, katera se je za novo poslopje sekala, sestra pa je zaradi opeklin umrla. Hiša ji je tudi do tal pogorela. Sedaj je ne bode potrebovala.
— Od Sv. Duha nad Krškem se nam piše: Našega gospoda župnika kuharica Micika Celarjeva je bila dne 15. t. m. obsojena v Novem mestu po § 491. k. z. Ta radi njenega več centimetrov predolgega jezika tožena ženica je lahko hvaležna g. dru. Slancu, ki jo je takorekoč .ven izgovoril" pri novomeški sodniji. Vendar pa mi vsi trije prizadeti Svetoduščani zakli-čemo vrlemu dru. Slanca krepki „Živio".
— Radi buoellnih pikov umrl. Te dni je Sel dveletni sinček posestnika Glihe iz Zagorice pri ViSnjigori v obližje bučelnjaka, kjer so ga bučele tako v obrazu opikale, da je deček radi tega drugi dan umrl.
— Slovensko kmetsko društvo za šmarski sodni okraj priredi v nedeljo, 21. julija, ob 3 uri popoldne v Vehovarjevi gostilni v Pristovi javen diuštven shod, na katerem se bo mej drugim govorilo tudi o prihodnjih deželnozborskih volitvah in o ustanovitvi kmetijske šole za šmarski okraj.
— Častnim občanom je trška občina Velenje na Štajerskem imenovala svojega mnogoletnega in za občino velezasluženega župana g. Vinka Ježovnika.
— Iz Ormoža se nam piše: V .Ta-gespošti" poroča neki .nemški romar" po slovenski zemlji pod napisom: .Deutsche Wallfahrten" o uspehih nemških šol na Slovenskem ter imenuje Ormož .einen Vor-posten an der Mur zunachst der Cro-atischen Grenze". Dalje pravi, da je v neki gostilni v Ormoža vprašal za stanovanje občeznanega vodje Nemcev, mnogo zaslužnega notar-j a, da ga pa ljudje niso hoteli razumeti. Ker v Ormožu nimamo nobenega nemškega notarja in ker dopisnik niti ne ve, da teče mimo Ormoža Drava ne Mura, stavimo glavo, da dotični pisatelj Ormoža še videl ni.
— Čitalnica v Brežicah. Koncert glasbe c. in kr. pešpolka št. 53 s sodelovanjem čitalniškega pevskega zbora bode v nedeljo dne 21. julija na vrtu .Narodnega doma".
— Letno poročilo štlrirazredne dekliške ljudske šole v Kranju na koncu Šolskega leta 1900/1901. V šoli je poučevalo šest učnih močij, 4 učiteljice in dva kateheta. Število učenk koncem šolskega leta 125, med letom ste dve učenki umrli. Po veri so bile vse učenke rimokatoliškega veroizpovedanja. Po narodnosti je bilo 123 Slovenk, ena Nemka in ena Labinja. Za višji razred ali oddelek, oziroma za izpust sposobnih 115, nesposobnih 8, neizprašanh 2. Iz letopisa omenjamo samo, da je 3 grudna 1900 proslavila šola stoletnico rojstva slovenskega pesnika prvaka, dra. Franceta Prešerna. Razredne učiteljioe so po zmožnostih svojih učenk podale jim kratek životopis našega pesnika, posebno z ozirom na leta, v katerih se je izšolal. — Šolsko leto 1901—1902 se bo začelo 16. kimovca 1901 z vpisovanjem učenk, ki so dekliško šolo že pose tile, in s sprejemanjem novih učenk.
— Uvrstitev v Ljubljano pristojnih rekrutov. Po letošnji razdelitvi in uvrstitvi rekrutov je za sedaj žrebna št. 65/1. zaključna številka rekrntnega kontigenta vojske in žrebna št. 80/1. zaključna številka domobranskega rekrutnega kontigenta, višje številke pa se uvrste kot čezštevilne v nadomestno rezervo. Uvrstitev nadomestnih rezervistov v vojsko ali domobranstvo se izvrši Še-Ie pri kontigentnem obračunu in se ob enem eventualni primankljaji v re-krutnem kontingentu nadomeste s čezštevil-nimi — po vrsti žrebnih številk.
— Mestna kopel. Od 7. do 13. julija letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 809 kopelij, in sicer za moške 662 (prsnih 487, kadnih 175); za ženske pa 147 (prsnih 20, kadnih 127).
-t- Dvoboj z volom, černetovi hlapci so peljali včeraj popoludne tri vole v klavnico. Bili so obsojeni na smrt. Med potjo se je na Sentpeterskem mostu jeden vol, nič dobrega pričakujoč, spuntal, pokazal hlapcem pete in jo v galop vdaril proti Sentpeterski cerkvi in po Zaloški cesti na Šarabonovo dvorišče. Hlapci so pridrli za njim in ga skušali ujeti ali morali so bežati
pred besnečim volom, sicer bi jih bil na« sadil na rogove in pometal v zrak. Vol se ni dal na noben način ujeti, in na vsak boj pripravljen, je stal na dvorišču, mej tem, ko so ga ljudje gledali z varnega zavetja za ograjo. Nihče ni imel prave korajže se sknšati z volom, ker vsakemu, ki je stopil na dvoriSče, je takoj pokazal rogove in se pripravil, da se zaleti v njega, če se mu približa Policaj, policaj, zašumi med gledaloi. In res na dvorišče se je prikazala orjaška postava policaja, ki je s potegnjeno sabljo in previdnih korakov se bližal zdivjani živali. Kakor ljudje, tako tudi voli ne marajo policajev, in jih njihova navzočnost še bolj vznemiri in razburi. Vol, zagledavši rodeče ličnega policaja, povesil je glavo in pripravil se je za naskok. Policaj ga je čakal in je hotel napad odbiti s sabljo. Vol se zažene v policaja, ta hoče udariti, a izgubi ravnotežje in pade, vol pa skoči čez njega in ga brcne z nogo v bedro. Glasen smeh se vzdigne med gledalci za plotom. To je zmagovalca nad policajem toliko premotilo, da je za hip pozabil na svojega nasprotnika. Leta tudi ni čakal drugega napada, in je hitro pobral svoje kosti in jih odnesel z dvorišča. Vola pa so pozneje vendarle ujeli, toda le z zvijačo. Pripeljali so si dva vola na dvorišče in jeden hlapec se je skrivaje za ta dva vola toliko približal ubeglemu volu, da je prijel za vrv, katero je imel okoli rogov privezano, in jo zavezal drugemu vola okoli rogov. Potem so vse tri izgnali iz dvorišča in konec je bil volovske komedije.
— Okradeni natakarici. Včeraj po noči utihotapil se je v prazne gostilniške prostore Fanti ni je ve restavracije tat in je pokradel natakarici gdč. Matildi D. več smodk, cigaret, razglednic in znamk, natakarici gdč. Marjani P. pa več kosov slaščic. Vzel bi bil tudi rad denar, pa ni mogel priti do njega. Tat je prišel v gostilno skozi odprto okno v času, ko sta bili natakarici pri gostih na vrtu. Tata je pozneje izsledil in prijel v Zvezdi policijski stražnik Jezovšek in še našel pri njem vkra dene reči razun slaščic, katere je bil že pojedel. Tat je brezposelni mizarski pomočnik Edmund Jankovskv iz Varšave.
— Skupaj sta trčila s kolesi včeraj popoldne na Tržaški cesti dva kolesarja. Padla sta oba raz kolesi. Jedno kolo se je pokvarilo.
— Prst odtrgalo. Pekovskemu vajencu Jakobu Moletu stanujočemu na Kar-lovski cesti št 80 je včeraj popoldne stroj odtrgal kazalec na levi roki.
— Koncert   meščanske  godbe na Hafnerjevem vrtu je dane s zvečer. Vstopnina   je   samo   20  kr.  (a   ne  30 kr), kakor je bilo včeraj pomotoma na z n a n j e n o. -
* Tečaji za umetno vezenje. Za enake učne tečaje zanimalo se je povsod občinstvo, in to je delniško društvo za šivalne stroie — Singer Comp. — napotilo, da bo tudi v Ljubljani tak tečaj vpeljalo.
V ta namen vzelo je društvo v najem sprednje sobe v hotelu .pri Maliču* (Hotel Stadt-Wien) in od nedelje 21. julija do sobote 3. avgusta se bo ondi poučevalo v vezenju, in to v raznih načinih, dalje v šivanju (krpanju), v izdelovanje smirenskih izdelkov itd. Ob enem bemo napravili razstavo vseh imenovanih izdel kov, razstavo iglastih slikarij. — Vstop k razstavi je brezplačen in vsakemu prost Kdor se želi udeležiti takih učnih tečajev za umetno vezenje, naj se zglasi v sobi kjer se razstava vrši, ali pa v tukajšnji zalogi tvrdke — Sv. Petra cesta 6, kjer se vsakemu drage volje pojasni in razloži vse potrebno.
* Lopašičev  spomenik v Karlovcu.
V nedeljo so odkrili brez posebnega hrupa v Karlovcu spomenik za hrvatsko historiografijo zaslužnemu zgodovinarju Lopa Siču ob navzočnosti karlovskih društev in mnogih gostov in zastopnikov hrvatskih literarnih društev iz Zagreba. Spomenik, kateri je postavilo mesto Karlovec svojemu največjemu sinu, stoji pred poslopjem .Zo-rin dom" in je krasno delo mojstra R e n d i č a.
* Soprogo ustrelil. Nedavno se je dogodila v Zoljanah na Hrvatskem velika nesreča. Nekega dne je pregledavaj podjetnik gozdnih del, Dragutin Svjetličie*, svoj revolver, in sicer v sobi, v kateri je bila tudi njegova žena Eva Nakrat se je revolver sprožil in žena se je zgrudila mrtva na tla.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 18. julija. Povodom otvoritve dalmatinskih železnic je prišlo tudi do političnih izjav. Pri banketu je namreč železniški minister W i 11 e k posebno povdarjal, da sta se otvoritve udeležila tudi ogrska ministra Czech in Hegediis. Na ta pozdrav je odgovoril minister Hegediis, ki je povdarjal solidarnost obeh državnih polovic. Ako pride časih tudi do konfliktov, ne gredo ti nikdar tako daleč, da bi postali nevarni monarhiji, zakaj Ogrska je prepričana, da se zamore ohraniti samo v okvira mogočne avstro - ogrske monarhije.
Beligrad 18. julija. Srbski poslanik v Carigradu, Graić, je pri porti jako energično remonstriral zoper nove uboje Srbov pri Mitrovici.
Petrograd 18. julija. Leo Tolstoj je smrtnonevarno bolan in ni nobenega upanja, da bi ozdravil.
Carigrad 18. julija. V Galati se je primeril nov slučaj kuge.
Madrid 18. julija. Glede velikih izgredov povodom procesije v Sara-gossi se javlja, da so nastali izgredi vsled tega, ker je procesijo vodil neki bivši general Karlistov Ravera, in ker je neki duhovnik dejanjsko napadel nekega človeka, ki je žvižgal. Neki udeležnik je bil ustreljen. Redarstvo se je omejilo na to, da je napravilo red. Udeležniki procesije so z noži in revolverji v rokah nadaljevali svojo pot.
London 18. julija. Buri se zbirajo v čedalje večjih krdelih v bližini Johannesburga. V manjši bitki pri Aliwal-Northu so bili ubiti trije angleški časniki in 17 vojakov; 16 vojakov je bilo ranjenih.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14. julija: Jurij Heinzman, železniški sprevodnik. 27 let, Karlovska cesta št. 8, jetika. — Angela Maloverh, železniškega uradnika vdova, 63 let, Wolfove ulice št. 1, Otrjenje žlez. V deželni bolnici:
Dne 13. julija: Jožefa Gianeri, kajžarca, 51 let, srčna hiba. — Jakob Satler, krojaški ponr, 24 let, vnetje trebušne mrene.
Dne 14. julija; Valentin Pišlar, dninarj 65 let, zlatenica.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Meteorologično poročilo.
Višin* nad morjem 8C8-3 m. Srednji zračni tlak 736 0 mm.
iStanje čas opa- j baro-zovanja metra
v mm.
IS
Vetrovi
Nebo
11
17. i9. zvečer I 7410 i   10 6 si. vzhod,  jasno   j | 18 k.sjntraj 740 71   141 brezvetr.!  jasno | . I 9. popol. I 738 7 1  27 0 sr. jjvzh. del.oblač. o
Srednja včerajšnja temperatura 20 5°, nor-male: 19-8°._
Dunajska borza
dne 17. julija 1900. Skupni državni dolg v notah   .   . . Skupni državni dolg v srebru .  , .
Avstrijska zlata renta......,
Avstrijska kronska renta *•/••♦• ■ Ogrska zlata renta 4°/0 ......
Ogrska kronska renta 4s/0 ....
Avstro-ogrske bančne delnice ....
Kreditne delnice........
London vista .........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark...........
20 frankov ..........
Italijanski bankovci .......
C. kr. cekini..........
89 25 9910 11840 95-60 11835 9310 1639 — 638 50 239 55 117'45 2349 1903 9085 1129
Ustinov-Ijeno
Brata Eberl
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 30 južne železnice.
Slikarja napisov.
Sta vl»ins»ka in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, iakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika Izbirka dr. Sohoenfeid-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
-**»■ Zaloga vsakovrstnih čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, itedilneg-a mazila sa hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanje
sobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tudi al. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
ROjGAČKA
[OSVEŽUJOČA PIJACA. Nepresegljiva zdravilna voda.
Zaatopnlk za Kranjsko:
3 Mihael Kastner
•v Ljubljani. (714-16)
Zahvala.
Slovensko bralno društvo v Litiji izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem cenjenim sotrudnikom, ki so prt koncertu v prid Prešernovemu spomeniku dni 7. t. m. v Litiji tako pozrtovalno sodelovali in k vsestransko sijajnemu uspehu pripomogli.
Posebno se čuti vezanega najtopleje se zahvaljevati častitim gospodičnam Fanici Bilinovi, Olgi Sterletovi in Anici Moosovi, ter gospodom Pavlu Lozarju in Petru Jerebu za razne sole in spremljevanje; dalje vsem Šmartinskim in litijskim pevkam, kakor tudi slavnemu pevskemu društvu „Zvon" v Šmartnem in litijskemu pevskemu društvu.
Konehio naj sprejmejo zahvalo tudi vsi oni, kateri so naklonili izdatne nadplace v blagi
(1513)
V Litiji, dni 15. julija 1901.
Odbor.
Učenca
iz dobre hiše, krepkega, vsprejrae v trgovino z mešanim blagom (1618—1)
Ivan Žargi v Kamniku.
stalno stanovanje
obstoječe iz 3 sob in drugih pritiklin za avgust ali november
Ponudbe pod: R. L. poste restante Kranjska gora. (1517—1)
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-28;
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko in Primorsko : LJubljana, .linrije Terezije cesta 9.
Cb. kr. avstrijski jgf držam jjjgjjj*
Graška
trgovska akademija.
JjS^ Abiturijentski tečaj. 5g
Jednoleten trgovski tečaj za absolvente srednjih moI in enakih u enih zavodov, ki se hote posvetiti trgovskim in industrijalnim podjetjem, ali hote kot velikoSolci (juristi) svoje vednosti razširiti.   Začetek dne &. oktobra.
Obširne prospekte razpošilja ravnateljeva pisarna, Kaiserfeldgasse Nr. 25.
1474-2   Ravnatelj: jf. Bo^fev«
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod la IOnblJane j "i. kol. Prog*s oem Trbls. Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenrfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; 6es SeUthal v Ansaee, Solnograd, ces Klein -Beifling v Stevr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. nri 5 m sjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj; 6em Selzthal v Solnograd, Inomost, čes Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipeko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. nri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franžensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto-Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne isto tako, ob 6. uri 55 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Fran-zensfeste, Soluograda, Linca, Stejra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak m Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, £teyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fr&nzensfeste, Pontabla.  Ob nedeljah  in  praznikih  ob.  8 uri 38
m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. uri 51 m
zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga ls Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob S. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri bir m popoludne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Oduod ls LJubljane drž. fcol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri SO m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. nri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopeludne, ob 6. uri iO m in ob 9. nri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. Q393)
Sli stroje?
tovarniška zaloga
TWJLW JAZ
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje s—
renomiranih
Diirkopp- koles
(951—11) in
VVaffenrader.
Št. 522 m. S. sv.
(1515—1)
Razpis učiteljske službe.
Na II. mestni dedki petrazredni ljudski šoli v Ljubljani je stalno po polniti mesto učitelja s službenimi prejemki, kakor jih ustanovlja zakon z dne 14. maja 1898, drž. zak. št 25.
Prosilci naj vlože svoje prošnje do dne &• avgusta 1901 po predpisanem potu pri zdolaj navedenem Šolskem oblastvu.
Po določenem roku dospele ali nedostatno opremljene prošnje se ne bodo vpoštevale.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne* 18 julija 1901.
Brivski vajenec
se takoj vsprejme. 15i2.,
Kje? pove upravništvo .Slov. Nar."
Sodni pisar
ki ima prvo pisarniško in zemljeknjižno skušnjo, išče službe pri odvetniku ali notarju. (1506-2)
Bicikelj
iz češke tovarne, model 1901, popolnoma nov, vreden 160 gld, se proda za 95 gld.
Naslov: Blrmingham, poste restante Ljubljana. (1605-2)
Išče se
blagajničarka
za špecerijsko trgovino v Ljubljani.
Ponudbe   pod  „Blagajnicarka 50"
na upravništvo „Slov. Naroda". (1504—2}
Učenca
sprejme   A.   Sarabon, špecerijska trgovina v Ljubljani. (1495—3)
H&y Išče se
1519-1
gostilnaaiiizkulia
v Ljubljani ali pa v ljubljanski okolici na račun \ najem, — Ponulbe pod „B. št. IO" upravništvu »Slov. Naroda"
Išče se spreten (1491-4
komptoarist
v večji trgovini. Samostojno delo. — Pb nudbe v slovanskem in nemškem jeziku pod „št. 1000'* upravništvu  KSlov. Nar."
Jfaznanilo.
Uljudno naznanjam p. n. gospodom trgovcem, da imam trgovino s špecerijskim blagom in z moko iz valjičnega mlina.
Ker se na kmetih lepša moka le slabo razpečava, prosim, da se mi naznani, če je kdo voljan, zamenjati jc za špecerijsko blago.
Blagovoljne dopise sprejema
Jranc Šare
(1514—1)
v Črnučah pri Ljubljani.
Spretne, soliclme
potovalne uradnike
(akviziteri «k
za vkc zavarovalne stroke viiprejine proti visoki proviziji, sčasoma tudi m titaliiti plaeo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranj skem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter *5" upravništvu „Slov Naroda". (1026-20,
Prej
Prej
j. zor Alojzij Erjavec j.ZOr
črevijarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skuSnji, kakor tudi po dovrSenern strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, poSteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 30
■ara ta shranjujejo. — Vnanjim naročilom naj te prMene norae.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
na Glancah št. 919
fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo atrosarsl4.il« del lastnega izdelka.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 30
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi
priporoča   J§)   @   ®   @ ®
v Ljubljani, Glavni trg ® @ štev. 17. so
Skladišč« za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a m m. m a klobuke za dame, tkana In kratka roba na debelo In drobno, a e • a m
HENRIK KENDA
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrat kruh na vago, prepečenac (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
gS^ržen kruh ^
hlebekl po IO,       In kr.
V slasčičarnlcl postrezam z najfinejšim nasladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 30
eep
*
i
i
r
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.