Issued daily except Saturdays, Sundays 4nd Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravnlški prostori: 2637 South Lswndsle A vs. Office of Publication: 2flft7 South Lawndkle Ave * Telephone, Rockwell 4004 leto—year xl Cena liai a in M flfl aator*>4 as moo*>d el— miStr January IS. ISM. at UM »oat-offlc« ' St Chlcaso. Illinois. under Uta Act ol Con*raaa of March I. 1ST» -T CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. 22. MARCA (MARCH 22). 1948 Subacrlption $8.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 57 Acceptance for mailing at special rata of postsfe provided for In section 1102, Act of Oct 2. 1017, suthortsed on June 4. 1011 Wallace odgovoril Trumanu in udaril po vojnih hujskačih Obsodil je zunanjo politiko, podžiganje vojne histerije in napade na Rusijo. Truman apelira na predsodke in blati one, ki se bore za mir New York. 20. marca. — Henry A. Wallace je v svojem govoru po radiu dejal, "da je predsednik šel tako daleč s svojo zunanjo politiko, da zdaj o-groža življenja ljudi po vsem svetu. Oni, ki so v vodstvu a-meriške vlade, upajo, da bodo uporabljali trupla naših mladih fantov za dosego svojih namenov in da bodo utihnili zahteve ljudstev povsod." Wallace je odgovoril Trumanu in drugim, ki so na praznik St. Patricka podžigali vojno histerijo z napadi na komuniste in Sovjetsko unijo. "Pred enim letom sem izjavil, da je predsednik Truman največji prodajalec, kar jih je imel komunizem," je rekel Wallace. "To izjavo sedaj ponavljam. On ignorira globoki zndčaj ljudskih dih fantov za ustavitev pohoda ljudstev povsod. ' Ali je sploh kakšen razlog, zakaj ne bi mi delali za mir in končali mrzlo vojno? Ali je sploh kakšen dokaz, da ima Rusija agresivne namene proti naši deželi? Ali je naša varnost sploh v nevarnosti s katere koli strani? Nobenega dokaza ni. Namen Trumanove doktrine je zajezitev komunizma z ameriškim orožjem. Ameriška oborožena sila naj bi podpirala reakcionarne režime v drugih deželah." V svojem drugem govoru po radiu je Wallace dejal, "da Truman apelira na predsodke, ker ne more pobiti naših argumentov. Vse ljudi, ki se bore za mir, blati kot komuniste. Milijone Američanov, ki obsojajo problemov. Truman in drugi, I njegovo politiko, ne bo prestra ki podžigajo sovraštvo s komunističnim strašilom, upajo, da bodo s tem provocirali odmev s strani ljudskih množic." Wallace je v svojem govoru kritiziral vse faze ameriške zunanje politike. Udrihal je po Trumanu in drugih, ki hočejo militarizirati Ameriko. Poudarjal je, da ni nobenega vzroka za vojno med Ameriko in Sovjetsko unijo. "Kriza v svetovnih zadevah," je dejal, "je nastala, ker se osebe na čelu naše vlade boje preprostih ljudi po vsem flvetti. On+ vedo, da so ljudstva na pohodu. To velja ne samo ' za Francijo, Italijo in Čehoslo-vakijo, temveč tudi za Grčijo in Kitajsko. Ljudstva zahtevajo spremembo, Truman in njegovi podporniki pa so proti spremem bam. bogastva in vsa produkcijska sredstva in upajo, da bodo uporabljali tudi trupla naših mla šil in jih pridobil za sprejetje militarizma, ako jih bo zmerjal in blatil kot komuniste." Truman je v svojem govoru pred irsko organizacijo v New Yorku dejal, da ne mara politične podpore Wallacea in njegovih komunistov. Viharji povzročili ogromno škodo Divjali so v državah od Texasa do New Yorka Chicago. 20. marca. — Naj- Ti"uporabljajo naše vire manJ 52 lJ"di je izgubilo življenje v silnih viharjih, spremljanih z deževnimi nalivi, v državah od Texasa do New Yorka., Povzročili so ogromno škodo. Najmanj 36 ljudi je izgubilo življenje v južnem Illinoisu. Viharji in deževni nalivi so razdejali hiše. tovarne in druga poslopja. Država Illinois je najbolj prizadeta. Tri mesta v Illinoisu so v razvalinah Fos-terburg. Bunket Hill in Wood-burn. Vse bolnišnice v južnem Illinoisu so natrpane z ranjenci. Vodstvo Rdečega križa je poslalo reševalne enote v prizadete kraje. Za reševalne akcije so bile mobilizirane tudi vojaško čete. V Chicagu je padlo skoro tri palce dežja v osmih urah. Vosvaril Italijane v svojem govoru pred dijaki in profesorji državne univerze v Akron, oT-Po enomesečni bo- Californiji, ko je proslavljala 80- Domače vesti a Obisk Chicago.—Glavni urad SNPJ sta 17. marca obiskala Frank An driancic in žena iz Clevelanda. Is Clevelanda Cleveland.—V bližnji Genevi je v bolnišnici umrla Ana Vi-rant. Zapušča moža Louisa, dva sinova in tri poročene hčere— Elsie Redman v Genevi, Ann Intihar in Frances Bregar v Eu-clidu.—Ivan Jontez se nahaja v bolnišnici Lakeside, kjer se je moral podvreči operaciji.—Jennie Kosmerl je prestala operacijo v bolnišnici Glenville. Nov grob v A kron u lezni je umrl v bolnišnici Julius Gruden, samski, star 68 let, doma iz Rašce pri Velikih Laščah, v Ameriki 47 let, ves čas v tem mestu, odnosno v Kenmoru. V Clevelandu zapušča brata Antona, v Coloradu pa nečakinjo in tri nečake. Odsek odobril ekonomsko pomoč Kitajska bo dobila $570,000,000 Washington. D. C.. 20. marca. — Člani odseka za zunanje zadeve nižje kongresne zbornice so sofffasno odobrili ekonomsko in vojaško pomoč v vsoti $6,208, 000,000 zapadni Evropi, Kitajski, Grčiji in Turčiji. Zapadne evropske države bodo dobile $4,300,000,000 kot ekonomsko pomoč, Kitajska pa $570,000,000. Od te vsote bo šlo $150,000,000 za ojačanje armade diktatorja Kaišeka, ki je zavo-jevana v bitkah s komunističnimi silami. Turčija in Grčija bosta dobili vojaško pomoč $275,000,(KM). Kongres je pred enim letom sankcioniral pomoč $400,000,000 tema državama. Namen ameriške ekonomske in vojaške pomoči je ustavitev pohoda komunizma in širjenja sovjetskega vpliva jxivsod v soglasju s Tru-tnanovo protikomunistično dok trino in Marshallovim načrtom. letnico ustanovitve. Dejal je, da bo Amerika nadaljevala svojo politiko zajezitve komunizma povsod, ker komunizem ne ogroža samo zapadne HJvrope in Azije, temveč tudi varnost Amerike. Državnega tajnika, je poslušalo 10,000 ljudi. Ploskanje ni bilo, dokler ni zaključil svojega govora. Poleg Italije je posvaril tudi druge države, da ne bodo dobile ameriške pomoči/ če se bodo naslonile na komuni zem. Operatorji apelira- amerika revid1- jo na Lewisa Stavka telefonskih delavcev na Japonskem Tokio, 20. marca. — Telefon-ski delavci so oklicali stavko v znak protesta, ker je bila zahteva za zvišanje plače odbita. Trajala je 24 ur in paralizirala je telefonske komunikacije. akcija za združitev poljske socialistične stranke s komunisti / r Varšava. Poljsks. 20. marca.— , obrat v Cehoslovukiji. Dejal je, Sre. | ikMkutlvBfga ^^ ^^ stične stranke v Varšavi. Kot razlog za združitev socialistov s komunisti je Cyrsnkie-wicz omerfil popoln prelom med socialisti v vzhodni in zapsdni Kvropi. Socialisti v zapadni h evropskih državah so odgovorni ta prelom, ker p Juraj Klavik, k. je po pieobiu v Cehoslovukiji, v katerem ajtu v CehoslovaklJI, realgniral da h'Mc obdržati Clinton* I' Andersona v kabinetu. Ander shallov načrt in s tem smeriške | dejstvo, ds se reakcija poslu/n- je brezobzirnih sredstev v zatiranju delavskegs gibanja 4 vseh državah, v katerih ima »neenotni fronti, da se bodo lahko sedo Interesi delavcev zahte Premier Je posvaril »me so (sori je poljedelski tajnik Tru-eialiste. ki txxio morda protesti- man Je izrazil upanj«, da bo An rali proti združitvi a komunisti, derson ostsl v službi. "Nekateri riaglašajo. da so ko- — ■ ■ munistične metode preostre." je podajanja med unijo dejal. 'Te moram opozorili na kspitaliste In impérialiste Pre mier je naglasil potrebo spojitve vseh levičarskih grup t in kompanijo Chicago, 20. maira Unija United Farm Equipment Work ers CIO se je začela pogajati z International Harvester Co U* komunisti d« bil» vso oblast, v momentu, ko so bile ruske «»bo-r o žene sile /brane v bližini če-luadovaškc rneje in pripravljene tk\ /drobitev o po/. Ici je, ako bi se bila (»ojevilu Zaslišanje o ol*lo|/Hvi m^ le» piirelo rta seji varnostnega sveta v pondeljek Pričakuje se, da ae bo vršilo v risvzočrioeti Pspaneka, čeprav je bil «xlstev-I jen kot načelnik čehoslovaške načrt je obvezen za vas stavbne uspešno borile proti svetovni|vajo enotno in močno delavsko nljs zahtevs zvišanje pla/e za .10 delegacije Člani ameriške de- Podpisala sta ga Grav in reakciji, ki skuša ustaviti pohod . fn nto " 1 e« nl'»v na uro Unija ima 20.000 leganje so dali razumeti, da ne Itivers 1.1 j n(k dontu zagovarjala In branile sedanjo < ehoalovafcko vlado na »«•• Ji vai not?tnei'M svetu rala stališče 0 palestini A ust in predlagal začasno poverjeniitvo na seji varnostnega sveta TAJNIK TR YG VE L I E PROTESTIRA Lake Succees. N. Y., 20. marca. ~ Amerika je revidirala stališče o načrtu glede razdelitve Palestine nu dve državi, ki je bil sprejet na zborovanju generalne . kkupščine Združenih narodov 29, novembra. Warren R, Au stili, načelnik ameriške delegacije. je na seji varnostnega svetu predlagal sklicanje izredne seje skupščine, ki naj bi ustanovila zučasno poverjenlštvo za Palestino. Uradniki in delegati Zdruie-uih narodov so Izjavili, da Je načrt glede razdelitve Palestino pokopan, ker se je Amerika obrnila na peti in sugerirala, naj komisija za Palestino takoj u-stavi prizadevanja za Izvedbo načrta. Da bo Amerika revidirala «tališče o Palestini, je bilo namig-njeno 24 februarja, ko se je Au-atiri izrekel proti formiranju mednarodne oborožene aile za Izvedbo načrta, Na aeji varnostnega sveta včeraj Je Auatin dejal, da se načrt ne more izveš ti na miren način. "Sklicanje Izrednega zasedanja generalni skupščine je potrebno, da se preprečijo ljute bitke med šidi in Arabci in kuos v Palestini po 4S-inuju, ko bo Velika Brluiiija končala mandat in odpoklicaia vojaške čete," je rekel Auatin. Očitno |e, da se Je Auatin Izrekel z.s zsvrženje načrta zaradi opozicije arabskih dešel, kjer Imajo ameriške oljne kompanl-je interese. Na aeji varnoatne-ga sveta |e argumentiral, da bo poverjenlštvo Združenih narodov nud Palestino nudilo Židom in Arubcem priliko za dosego dogovoru o bodoči vlad) dežele Trygve Lle, generalni tajnik narodov, je juoteatiral, ker je A inerika revidirala stališče. Dejal je, tja poverjenlštvo bi poostrilo, ne ublatllo, konflikt med il-di m Arabci V Palestini Po Austinu je lopnil tudi ruski delegat Andie) A Gromlko. Dejal je, du stališče, katero je zavzel, je kontradikclja prejšnjega. Amerišku delegacija Je v no vembru glasovala za načrt glede tu/delitve Pulestlne, sedaj pa se je Izrekla zu zuvrženje načrta. Nov čehoslovaiki minister Piugu, Cehoslovakija, 20 marcu Vlado Klernentis je bil imenovan za novega zunanjega mlnlstiu On Je komuniet. Nasledil bo Jutiu Musuryka, ki Je izvršil samomor 10 marca Klernentis je Slovak in bil Je glav ni (»omočnik Musurvka v zunanjem uradu On je odvetnik in si ui 16 let Civilna mobilizacija v Grčiji Alane. Grčija, 20 marca. — M'inMthlstičnu vlada Je storila prvi kotuk v smeri civilne mobilizacij«. I/dala jo odredbo, ki daje ministrom vso oblast za podv/etje akcije Premier 8o-foulis je simx!-i |H*dpisal odredbo glede civilne mobilizacije. Moukovska univerza v novem poglopju Moskva, 20, marca — Izvestja, glusilo sovjetske vlade, poročajo, da se bo moskovska unlver /a preselila v novo dvajaet* nadstropno poslopje, ko bo do-grsjeno Poslopje bo imelo I50 dvoran, 700 laboratorijev, o-,'iomrm knjiJmco «n 6,000 sob. PROSVETA • THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Sloven* National Benefit Society Naročnina u Združen* driave (isvan Chicaga) in Kanado MOO na leto, »4.00 sa pol leta. S2.00 za ¿etrt leta; ta Chicago in okolico Cook Co.. SOJO sa celo loto. M.7S *a pol leta; sa inosemstvo 11140. Subscription rates: for the United States (except Chicago) and Canada MM per year. Chicago and Cook County ft.M per year, foreign countries §11.00 per year. Cone oglasov po dogovoru,-Rokoplai dopisov in nenaročenih člankov so ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (četice, povesti, dramo, pasmi Ud.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju. 6e je prtletll poštnino. Advertising rates on agreements-Manuscripts of commoekaiions and unsolieited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc, will be returned te sender only when accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vse, kar Ima stik s listom: PROSVETA 3157-99 So. Lawadale Ave.. Chicago 23, Illinois HMMMMMM1 u< Truman je zopet govoril! Ko smo pisali uvodnik za zadnjo sredo (Po Hitlerjevi poti , . .), se nam še sanjalo ni, da se v Washingtonu pripravlja nov in sicer gigimtični skok v smer, po kateri je Hitler zapalil drugi svetovni požar'. Tisti uvodnik srna pisali v petek. V soboto je v Charlestons S. C., govoril bivši državni tajnik James F. Byrnes o "veliki nevarnosti" in urgiral Washington na takojšnjo upostavitev vojnega nabornega zakona in pod vržen je vseh mladeniČev obvezne mu Vojaškemu vežbanju. V nedeljo sta po radiu strašila z vojno znana vojna hujskača Walter Winchell in Drew Pearson. V pon-deljek pa je prišla vest iz Wushingtona, da bo predsednik Truman v sredo nastopil na skupnem zasedanju obeh kongresnih zbornic z "izredno važnim govorom. Vse se je zgodilo v taki naglici in v taki histeriji kakor da bi nekje že treskale atomske bombe. Vse ozračje je bilo preplavljeno in nasičeno s histerijo, kakor da bo Amerika vsak čas napadena. Nekaj groznega se nam obeta. Sploh bo ves svet vsak čas pohru-stal zmaj strašnega — kooomunizma. Ameriško ljudstvo se naj pripravi na najhujše, kajti preti mu stokrat, tisočkrat gmznejši sovražnik kakor je bil nemški nacizcm ali zahrbtni japonski fa šiaem. , Živčna vojna prvega reda, kakršno so znali ustvarjati le nem ški naciji s Hitlerjem in Coebbelsom na čelu. * Ne vemo, da-li so Byrnes, Winchell in Pearson dobili navodilo iz merodajnih washing tonski h krogov, da naj pripravijo psiho-logtčen teren za Trumanov nastop pred kongresom. Toda čeprav niso dobili takega namiga, so svojo "nalogo" vseeno izborno izvršili Byrnes je sicer v tistem govoru tajil, da bi o svojem predmetu prej kaj govoril z Washingtonom. Ako ni, tedaj je bil to čudovit primer "teleputije"! Winchella in Pearsona mi sicer ni smo slišali, toda prvi je še mrs. Eleanor Roosevelt toliko zastra-šil, da je drugi dan o tem napisala članček v svoji koloni "My Day" in svurila deželo pred takim vojnim hujskanjem. Pearso-i«a pa je prijel v svoji koloni v Chicago Sun-Tlmesu K. M. Lan-d is. Ampak v resnici je dežela natrpana t Winchelli, Pearsoni in Ryrnesi.. Teh je vsak dan več. In v tem je tudi vsa nevarnost. Ameriki v resnici ne preti nobena nevarnost. Ne od strani Rusije niti od kake druge države. Tragična resnica pa je, da Ame rika naglo postaja veltko žarišče in kotišce vojne nevarnosti. * Največji dokaz te velike nevarnosti je zadnji Trumanov govot pred kongresom. Njegov govor, ki je bil očividno sestavljen v dilavnem departments je bil mi začetka do zadnjih par stavkov bučno tožljanje s sabljo, odnosno z atomsko bombo. Ako bi bil kdo še pred par leti dejal — da nt* fiosegamo dulj v zgodovino — da bo kak ameriAki predsednik kdaj v dogledni bodočnosti imel pied kongresom v mirnem času nnlitaristično tako hujskajoč, grozilen, podžigalep, izzivalen in machiavelskt govor kakor je bil ta Trumanov govor, bi mu rekel vsak trezno mislec državljan, da je norec, da vidi prazne strahove, da ne pozna ameriike zgodovine, da obrekuje Ameriko. Edino kar je v tem govoru manj kalo. je bila zahteva, naj kongres Rusiji in njenim "satelitom" takoj napove aktualno ali "vročo" voino. Na podlagi tega vojnohujskaškega govora je Rusija kriva vsega Edino Husija je proti sklenitvi "poštenega in pravičnega" mi iu. Edino Husija na vseh koncih tn krajih sabotira Združene ns rode in Jim muce polena pod noge s svojimi veti. Rusija Je tista dežela, kt ograža ves svet, posebno |m miroljubno in demokratično Ameriko. Polila je že vso vzhodno in jugovzhodno Evropo, zdaj hoče pa pogoltniti še Finsko, Italijo In vso zapadno Evro po. Povsod je zatrla sleherno nit demokraetle in uho^e narode vklenila v verige "|Nilicljske" države . . . Na drugI strani amenška vlada "iskreno" deluje za "p<4ten in pravičen" mir. "Iskreno" in "nesebično" sodeluje v Združenih narodih tn bo enako delovala tudi v bodoče. Srce pa se jI trga, ko vidi sovjetsko gaženje polovico Evrope, kjer je njena najno vejša Žrtev postala do nedavnega demokratična Cehoslovakija. Najslabše je pa to, ker Rusija grozi |>ožreti vso ostalo Evropo, usjprvo seveda Italijo, kjer bodo 18. apnla važne volitve in kjer komunizem dviga svojo pošastno glavo Tega pa Amerika ne sme nikdar dovoliti' Zsto mora kongres hitro, brez vsakega odlaša i.ja sprejeti Marshallov načrt, obenem pa zopet uveljaviti vojaško konsktipcljo tn uvesti obvezno vojaško vežbanje, e To je v jedru smisel Ttumanovega govora, aptaan v tonu cinično histeričnih gioženj In |>odžigu»ja in vojneg^hujskanja In mt-Jjanja Raren aktualne napovedi vojne ni še nt4>en najvišji predstavnik kakšne velesile tako provokativno in histerično napadel kake druge vrlealle V preteki« Mti bi tak govor sigurno pomenil takojšen diplomatski prelom s strani napadene Vlade in lahko tudi napoved vojne Husija tega seveda ne bo storila, ker ni spo v"bna za oboiožen spopad z mogočno Ameriko m tudi si ne želi vojne, ker Jo je ne svojih tleh dovolj okusila' Ako bi na drugi strani imel Stalin pod<»ben govor, hi najhrže takoj začele padati itomske bombe na Rusijo Da at* sedanji ktmarji amerilke vlade mrzlično na to priprav-Ijsjo, dane* tre ittoie biti o tem nobenega dvoma Ako se ameriško ljudstvu ne zdrami, otrese histerije in strupa ter te vnjne krmarje pofene i vlade tedaj bi» krivo enakega greha ko nemdko ljudstvo, ki je tudi slepo sledilo Hitlerju v vojno Oziroma še bolj, kajti tukaj imamo še toliko svobode, da se le I lahko upiramo onim temnim silam, ki hočejo v svoji reakcionarni I ¿akiknj» nosti pogubiti Ameriko In svet V Nemčiji po prihodu Hitlerja ns ki milo niso imeli več te prilike Kot je rervidno i/ drugega Trumanovega govora, ki ga je imel isti dan v New Yotku na neki Irski slavnestl, nameravajo amert- wL i}, nafiJJv na&sdbÙL Vprašanje davkov v stari domovini Boli tog kom, WaSh. --Moj e podpira lenobo. Ako bi bil moj sin na nasprotni strani za časa vojne, bi se to lahko smatralo za vzrok, ampak je bil dve leti pri partizanih in dal osvobodilni armadi živino in živež začasa bojevanja. Takrat so mu obljubili, da bo dobil povrnjeno, a do sedaj še ni prejel, dočim da so drugi že dobili. Sovražniki jugoslovanske vlade ne morejo izrabiti mojega dopisa za svojo zavajalno propagando. Tu je namreč dokaz, da tam ni diskriminacij proti onim, ki se niso borili v partizanskih vrstah in v prilog partizanom. To pač kaže, da je jugoslovanska vlada na pravi poti, vsem pa se v vseh potankostih ne more ustreči, zlasti ne sedaj ko država še ni obnovljena po groznem uničenju. Vzelo bo še do kaj kaj časa, da ae bodo razmere polagoma izboljšale. Eno je gotovo: V Jugoslaviji delajo in ustvarjajo. Delo je glavna naloga jugoslovanskih narodov, Koristi od dela pa 1-majo vsi enako, ne le peščica izkoriščevalcev, ki so v stari Jugoslaviji izmozgavali ljudstvo. Vse jugoslovanske republike, šest po številu, si prizadevajo, da dvignejo državo na višjo ravan v pogledu industrijske in poljedelske proizvodnje, kakor tudi kulturno in vzgojno. To je jaano. Kadar govorimo o visokih davkih, saj jih imamo tudi tu kaj. Mar ameriški davkoplačevalci ne godrnjajo o tem vprašanju? Seveda godrnjajo, pa še kako, ampak s tem Še ni rečeno, da so državi sovražni. Za kaj ne bi človek malo pogodr-njal. če se potem boljše počuti. Saj vemo, da zabavljanje in kritika sta iMiceni, kljub temu take sorte kritika nič ne škoduje. Vsaka kritika pa tudi ne more vselej b*ti konstruktivna. Nova jugoslovanska ustavo je dokat imdobna ameriški ustavi, torej ni nič narobe s to državno tvorb«» Razne klevete in laži, ki jih Lrobtjo v svet zagrizeni sovražniki nove vlade, prihajajo i/ ust tistih, ki ne morejo več živeti na račun ljudskih žuljev. Stari dobri časi, ki so jih imeli prej, se ne vrnejo, to je gotovo, pa če se še lx»IJ repenčljo. Naj ponovim, da v stari do movlni ni vse rožnato, ker ne more hiti. Sploh ni; rožnato nikjer na svetu. Jugoslavija je Ma skozi silno težke čase, sedaj pa si mora ustrarjutl skoraj * golimi rokami. Primanjkuje ji Ae mnogo stvari in materiala Poleg tega pa jI nagaja nafta vlada, ki ji noče vrniti niti njenega zlata, kam Šele, da bi JI dala posopln O seveda. Amerika pe je zmetala milijone In mi It Jone v malho brez dna grške tu like In kjtaiske reakcije Vse to nam le dobro znano. Ranime se, da v takih okol-«etnah »me jugoslovanska vlada težke probleme, katere pa kar spotoma rešuje v korist splošne- Biblija in sedanje razburkane razmere Slika Iz slovenskih Alp: Pu belk- (prčnl plaz). ' .' -- - ga ljudstva. Razume se tudi to, da jugoslovanska vlada dela velike in male napake. In katera vlada pa jih ne dela? Vsaka, kakor jih dela sleherni posameznik, pa naj ima še tako dobre namene in dobro voljo. Pri vsem tem pa je treba računati ne samo na človeške zmote in napake, temveč tudi na ljudi, ki si prizadevajo, da skupni, dobri stvari škodujejo. J ugasla vija je sia skozi hude čase, končno pa ¡¿e je osvobodila. Po zmagi je prišla doba preobrata in preosnove vsega življenja in ustvarjanja. Najbolj nezadovoljna je tista neznatna manjšina, ki se je redila na ljudske stroška, dočim je zadovoljna velika večina ljudstva, ki prej ni imela ničesar, sedaj pa ima delo in kruh ter vero v boljše življenje, ki se stalno izboljšuje vzporedno z izboljševanjem razmer. Nikdar ne smemo pozabiti, kadar kritiziramo, da se nova Jugoslavija dviga iz ruševin in požganih domačij. Lahko se reče, v kratki di-bi po zaključenju vojne je Jugoslavija pokazala vsemu svetu, da se s skupnim delom lahko dosežejo veliki uspehi. Vseh ljudi pa ne bo nikdar zadovoljil noben bogec. George Gornik. S pota Duluth, Mlnn.' Iz Clevelanda so me obvestili, da se bo tam dne 1. aprila vršil sestanek o vprašanju muzeja tamkajšnjega Slovenskega narodnega doma. Žal, da se tega sestanka vsled bolehnostl ne morem udeležiti. Zadnjič sem bil na sestanku muzeja lanskega maja v Cleve-landu. * Ponovno prosim in opozarjam prizadete funkcionarje muzeja —kar sem povedal na lanskem sestanku—da pustite začetniku muzeja rojaku Erazmu Goršetu, da skonča komaj pričeto delo. Storite to sedaj v teh kritičnih časih, da bo šla stvar po originalno začrtani poti naprej. To boste lahko izvršili, ako se boste sprostili in otresli razpih malenkostnih predsodkov, Prav lahko premostite vae navidezne poteftkoce in ovire, slovenski na rod pa vam bo tisočkrat hvaležen «a vaš«' dobro, koristno in smotrpno delo. Naš slovenski muzej, ki se je ustanovil v Clevelandu. središču ameriških Slovencev, je bil za-počet na dobro osnovani podlagi, zato ni nobenega vznika, če mu ne bi mogli vzajemno nada-llevatt to naše skupno kulturno delo. Kier je dobra volja za napredek in sodelovanje, je u*-l>eh zagotov ljen. Velike množino zanimivih in bortatih stvari Je pripravljenih za ta naš musej. krjlh imam na razpolago /e to našo narodno ustapovo. Delajte skupno za skupno stvar In ne glejte na malenkostne prepireke. Dovolj ste veliki in dovolj razsodni, da to storite To lahko storite kot posamezniki in kot skupina Torej naprej za podvig tn uspeh našega narodnega muzeja* t Moj naslov: Mstija Ponorele. Bo* 'M. Duluth l, Mmn ) < Motila Ponorele. o, da vlada računa na Izbruh vojne enkrat prihodnje leto, ako ne prej . . . Podpora napore za resničen napredek Tlmmlns. Canada. — Prigibno pošiljam vsoto $!0, namreč $4 za polletno naročnino, ¡M za o-brambo tiska in $3 za Wallaco-vo kampanjo. Vem, da imate več denarja v Ameriki kot mi v Canadi, ampak človeku je za boljšo bodočnost, za napredek kjer koli je izgled zanj. Nazadnjaki si prizadevajo na vse načine, da bi zavrli napredek, zato sipljejo ljudski denar na vse načine. Navadno ljudstvo je zdravo po duhu, tako tudi naš narod kot celota. Bodočnost navadnega človeka je edino le v napredku in izobrazbi, namreč resnični delavski izobrazbi. Zato smo tudi mi z vami, ki podpirate napredno stvar. Mi Se veselimo vašega napredka. Žalostno je, da je na svetu toliko vojnih hujskačov, ki strašijo svet z atomsko bombo. Žalostno je tudi to, da reakcija odprto podpira z orožjem in denarjem grško in turško reakcijo, nazadnje pa še kitajskega diktatorja, na španskega diktatorja pa zrejo s prijaznim očesom. Na radio slišimo lažne stvari o Jugoslaviji in drugih državah v vzhodni Evropi. Večinoma so iz trte izvite neresnice. V Jugoslavijo s ponosom gradijo in obnavljajo svojo domovino. Ampak njenega zlata pa ji nočejo ameriške oblasti vrniti. Seveda ni vse rožnato v stari domovini, ker ne more biti, kajti uničenega jo bilo mnogo, zato bo vzelo še dokaj časa, preden se bo vse spravilo v red. Glavno pa je, da tam pridno delajo za korist vseh jugoslovanskih narodov, ne pa za profite peščice izkoriščevalcev, domačih in tujih, ki so prej molzli *n drli tamkajšnje ljudstvo. Sliši se, da imajo v stari domovini težave z davki. Kje pa jih nimamo? Saj jih moramo tudi mi odštevati, če ne od lastnine pa od dohodkov. Sedaj imamo tukaj mnogo begunccv ali razaeljencev iz Evrope. ŽHtm cbilo napredka delovnemu ffudstru in boljšo bodočnost. To se 1)6 doseglo le z vztrajnim delom. Vs» skupaj moramo delati za napredek in trajen mir. Ana Starlč. Witt, Ill.^-Nihče se ne oglasi iz nase naselbine, četudi imamo dovolj prostega časa, kar nas je bolj starih, ki nam ni treba poslušati klica na delo. Znano mi je ak raje čita kakor piše, ker raje za pečjo sedi in čita ter radio posluša, kar delam tudi jaz. Letošnja zima je bita j a ko muhasta. Sem že trideset let v tej naselbini pa še nisem videl toliko snega v mesecu marcu kakor letos. To pišem 1*. marca, pa je se veliko snega, kar je iz redno za to državo v tej okolici. Tudi jaz sem šel za peč, da mi ruski% medved ne razrahlja stare, zmučene kosti. Zato sem prijel v roke sveto pismo in ga začel citati, da se pripravim tisti beli ženi, ki ne prizanese nikomur. Pričel sem citati prvo knjigo Mojzesa, to je starega zakona. Prišel sem do zaključka, da ne bo nič iz te moke. Sedaj učijo, da ie Bog bil nezmotljiv, v prvi knjigi Mojzesa pa je zapisano, da je sam Bog priznal, da je enkrat pomoto napravil in se ,je kesal, to je pred vesolnim potopom. Bog je videl, da so ljudje radi veseli, zato se je namenil, da bo vse potopil, kar je baje tudi storil. Bog je najbolj spoštoval Noe ta in njegovo družino; bil je najbolj pošten na vsem svetu, ker mu je zapovedal, naj si zgradi veliko barko, naj vzame s seboj svojo ženo in tri sinove in njih žene. Dalje mu je zapovedal, naj vzame s seboj vsake vrste živine kakor tudi vsake vrste rastline. Ko je bil Noe gotov s svojo barko, je Bog po slal dež na zemljo in deževalo je štirideset dni in noči; nasta la je povodenj in bilo je vse potopljeno. Mojzes pa ni zapi sal, kaj se je zgodilo s tistimi živimi bitji, ki žive v vodi. Potem sem se zatekel k novemu zakonu svetega pisma, ker ni tako obširno, le 239 strani. Tudi s tem se ne more človek poboljšati, ker je tudi iz trte izvito. Ako čitaš evangelij po sv. Matevžu, Marku, Lukežu in Janezu, prideš do zaključka, da se sami ne vjemajo, kar oznanjajo. Prišel sem na stran 199. Apostol Pavel je pisal Titu, kar je skoraj resnično. Na radio drugega ne slišiš kot samo strupene stvari. Radio je jako koristna stvar, se hitro izve z vsega sveta, včasih še pred-no se zgodi. Ako se bi rabil v korist delavskim masam, bi mnogo pomagalo; sedaj drugega ne slišiš kot o M arah a Uovem načrtu in komunistih. Komunist mora biti huda zver, ker se ga tako bojijo. Koliko časa že me ljejo Marshallov načrt, pa še danes ni nič. Sem za to, da se da pomoč vsem državam, ki si potrebne pomoči. Leta 1933 ie F. D. Roosevelt prišel v Belo hišo. ko je bila dežela v zmedi. Pričel je s težkim delom, da spravi deželo spet na pot, pa je vprašal za ne koliko milijonov za pomoč brezposelnim delavcem. Kaj >e dobil za odgovor? "Ali hočeš de- ÍSÍS555 želo spraviti popolnoma v bankrot?" Ako bi bil Roosevelt v Beli hiši, bi bilo že vsega pripira konec in narodi bi skupaj bratsko živeli. Letošnje leto je jako važno. Dclavci imajo dobro orožje v rokah, ako ga bodo znali rabiti, da bi bilo dobro aico bi katerega drugega zbrali za preds., pa naj si bo katere stranke koče. mi vemo kaj je rep. ali dem. itranka. Stranka je dobra le tedaj, če so vaditelji resnično za pravice delavca. Kakor je razvidno iz poročil z vseh strani Združenih držav, nova tretja stranka raste naglo. Podprinlo Wallaca in Taylorja, ako smo za mir. Komaj čakam, da dobim Pro-sveto v roke in jo hitro preči-tam. Seveda se z vsem ne strinjam, kakor tudi drugi z mojimi mnenji ne. Kakor sem že omenil, imam sveto pismo stare in nove zaveze; morda bi ga kdo rad dobil; knjiga je trdo vezana in je v dobrem stanju, stane $3. Jos. Hauptman. nI ki JÊÊk Tudi poittrt delavci eo v gibanju sa svlšanje plač. Zahtevajo lito* dolarjev več na leto. Plače poštnih delavcev dolot- kongres Na sllkt Je predsednfk untie poštnih uslušbeacov v W«ahlngtonu •n dva kongreenlka — Roes Is Ksnsoaa In Potts Is New Torka. O tretji stranki in filmih iz domovine La Salle. 111.—Tudi tukaj so ljudje različnega mnenja, kakor pač menda povsod. Nekateri so za Trumana, drugi za republikance, tretji pa za novo stranko. Ker se nahajamo v volilnem letu, ko bomo volili predsednika Združenih držav in mnogo drugih javnih uradnikov, je to nekaj navadnega, kajti pri vsakih predsedniških volitvah se to ponavlja. Kar se mene tiče—in nisem sam—sem za Wallaca in Taylorja, ki sta nosilca liste nove progresivne stranke. Vsak glasuje po svoje, kar je razumljivo. Že leta in leta sem volil za socialističnega kandidata, od Debsa do Thomasa. Da sem volil za Debsa, mi ni prav nič žal, kajti on je bil mož na mestu, da malo takih. Da sem pa volil za Thomasa, mi je pa žal, ker ga zadnje čase tako zelo lomi. Kar Thomas sedaj govori in piše, ne dela nobene časti svoji stranki ne sebi. Razmere in časi se pač spreminjajo, kakor se spreminja tudi življenje oziroma način življenja. To je namreč zakon narave. Saj vemo, da so pred leti poulične kare vozili ali vlekli Jimlji, pozneje jih je izpodrinila električna sila, zadnia leta pa si utirajo pot v transportacijski sistem v mestih avtobusi. Torej se res vse spreminja, tako tudi vlade in politične smernice, kajti tako zahtevajo sedanje razmere in pa razvoj sveta. In kaj' imaitio sedaj pod Tru-manovo administracijo? Proti-3elavske zakone in na koše hi-iterične propagande proti rdeč-a še 120 neregistriranih. Registrirani * največji hudourniki, ki jih bodo regulirali med petletko Lani so urejevali najbolj nevarne hu-1 dournike, k' si» ogražali šelezni ški promet Stroški so znašali okrog 13 milijonov dinarjev a do 1. maja, koruzo od 10. aprila do 1. maja, fižol pa bodo sadili od 15. uprila do 1. maja. * Kamnoseška Industrija v Dalmaciji. ' Industrijsko kamnose ško podjetje "Brač" ima številne kamnolome po vsej Dalmaciji. V njih pridobivajo tu^ii dragocene vrste marmorja. Zadnje čase so odprli 3 kamnolome, v katerih pridobivajo 3 vrste marmorja, kakršne smo doslej uva? žali. Ta gospodarska panoga i ma 34 večjih kamnolomov. Lani so izpolnili proizvodno nalogo za 123'< nove. Letos se bo število perutnine v Banatu zelo povečalo. Spomladi bodo valilne postaje dale veh tisoč piščancev. Odkup perja se je luni začel v začetku oktobra. T)o konca leta je pod-jetje odkupilo 3500 kg gosjega puna Letos bodo odkupili najmanj dva vagona |>erja. e Lanski uajpohi železniškega delovnega kolektiva. Na IV. ple-numu Zveze železniških delavcev in nameščencev v Beogradu je bilo ugotovljeno, da so lani izpolnili plan železniškega prevoza blaga za 105'., prevoza potnikov pa za 135'.. Z manj-2imi sredstvi so% prepeljali za 38.5'* več blaga in 25'« več potnikov kakor leta 1938. i . . • V Dalmaciji se pripravljajo na novo turistično sezono. Ra čunajo, da bo letošnja sezona s. živahnejša od lanske, Za zace tek sezone v Dubrovniku bodo priredili maja meseca velik kul turno-umetniški festival, na katerem hočejo prikazati pred vsem kulturo Dalmacije in 111 vatske, dalje pa tudi vse države. V ta namen so se lotili veli kih priprav. Med festivalom bi naj že vozila letalu na progah Praga—Zagreb—Dubrovnik, Budimpešta—Zogreb— Dubrovnik ali Beograd—Qubrovrtik. Udeleženci bodo uživali vozne olajšave. rave o regulaciji Kamnika Kamnik.— Regulacija Kamni ka je že skozi desetletja j>ercč problem l^n se dokončno reši . to pereče vprašanje, • je MLO sklical meseca jan anketo, kali re so se udeležili zastopniki ministrstev, lokalnih oblasti, lokalne industrije, OLO in množičnih organizacij. Anketa je ugo tovila, da Ne bo tekom prve |>Pt-lelke s povečanjem obstoječih ' industrijskih Poletij podvojilo število prebivala!v« in je zato ! nujno, da ae napravi nov regulacijski načrt, ki bo točno določil prostore /a gradnjo slano vanjskih m ind ust lijakih «ibjck-i tov, upoštevajoč načela moderne urbanistike. Ugotovilo ae je. da severni predeli mesta ne pri-' hajato v poštev za večja slano vanjska naselja, to pa .iz ruz-loga, ker bo tod gradilo svoje stanovanjske naselbine podjetje I Ko je Predsednikov odbor za ojačanje civilnih pravic podal v "Kamnik"'. Novi stanovanjski oktobru lani svoje poročilo, je predložil obenom ovoje nasvete za predeli se bodo gradili proti ju-zaščito in ohrano civilnih svoboščin vseh Američanov ter izjavil, . "da je čas za akcijo sedaj." Spričo pritiska drugih resnih vpra- nj|>iuvHi južnih državah spričo šanj, ki so zahtevale pozornost In rešitev, je naravno, da je kilo I j[0tQVlh točk predsednikovega S"ka Is tlcvenaklh Alpi Skuta s Hlhke. PREDSEDNIKOV program za p janje neenakopravnosti Razvoj tovarne za predelavo sadja v Gor;.ždi (Boana). Ta tovarna je začela obratovati ob koncu leta. Zelo je potrebna, ker obratuje v središču bogate ga sadjarskega okoliša. Lani še niso bili gotovi vsi tovarniški oddelki, kr jerja ima v Banatu več odkupnih postaj. To podjetje ima tudi ve like valilnice in ustanavlja «še Velik razmah rečnega ribištva v Vojvodini. Z zgraditvijo prekopa Donava—Tisa—Donava se bo še mnogo bolj razvilo rečno ribištvo. Med petletko bodo u redili več umetnih ribnikov, ta ko da se bo njihova površina povečala na 55,000 ha. Ribolov bo znašal leta 1951 32,000 ton. Že zdaj je ribiška centrala v Apatinu eden največjih izvoznikov rečnih rib. Lani je uspešno izpolnila svoj proračun. To pod jetje ima svoje ribiške ladje in vse potrebne delavnice. Tako izdeluje tudi samo ribiške ladje in čolne ter druge ribiške potrebščine. * Nova centralna ladjedelnica zu rečna plovila pri Beogradu Med petletko bodo zgrudili 2 ladjedelnici za rečne ladje, in si cer eno v Ostružnici pri Beogradu, kamor bodo tudi prenesli naprave stare ladjedelnice na Cukariei. Pripravljalna dela In graditev se bodo začela kmalu. Razvoj našega gospodarstva in graditev novega Beograda zahteva od rečnega prometa mno go več, kakor je doslej lahko dal. Pri Ostružnici bodo uredili tudi obalo za vlučenje ladij na suho z vsemi modernimi napravami. Ladjedelnica bo zelo velika ter dobro opremljena ne le za popravila, temveč tudi i/.dt lavo večjih ladij, Ob ludJedel niei bodo zgradili tudi delavski Stanovanjske kolonije za 5000 delavcev in nameščencev. Velik goapodarski metlnsklh ribiških zadruq. V j začetku lanskega leta je delovalo v Dalmaciji 48 proizvajalnih' Severna atona Triglava. vprašanje civilnih pravHc neko liko za vlečeno v kongresu in Beli hiši. Vkljub temu predsednik ni dolgo čakal. 'Ko je bilo drugo redno zasedanje 80 tega kongresa v teku komaj mesec dni, je poslal kongresni zbornicf poslanico, v kateri Je priporočal uvedenje zakonov, po katerih bi bila Izvedena priporočila njegovega odbora civilnih pravic sko-ro v celoti. Istočasno je skušal zbuditi javno mnenje v podporo tem priporočihmi, ki streme "za izboljšanjem preostalih nedo-statkov" v našem demokratič nem načinu življenja "Pot poznamo," je dejal predsednik. "Trebu nam je le volje. Skozi vso našu zgodovino so prihajali v to deželo moški in ženske vseh polti In veroizjiove danj, vseh jilemen' In narodno sti, da izbegnejo tiraniji ter zapostavljanju. Šteli so milijon sko silo in so pomagali zgraditi to demokratično deželo in stalno so krepili našo vdanost do ve likih idealov svobode in ensko-pravnosti. Z onimi, ki so prišli pred njimi, so poma^ull ojačati in vzjiostnviti naše prepričanje in vero, ki se izraža preprosto v naslednjih besedah: ■ "Verujemo, du so vsi ljudje ustvarjeni enakopravni ter da imujo enako pravico pred zakonom.. Verujemo, da imajo vsi ljudje pravico svobode misli in izražanja in piivico verske svo bode. Verujemo, da imujo vsi ljudje pravico enakih prilik uposlitve, dobrega domovanja dobrega zdravja in izobrazbe Verujemo, da bi moruli vsi lju d je imeti besedo v svoji vladi in tu vlada naj .ščiti, ne pu si prilašča pravico ljudstva." ■Nihče, bodisi v tej deželi ali drugod jx> svetu, ni ravno ne veden v pogledu dejstva, da zija dobršen prepad med ameriškimi nauki o svoboščinah in aktua nlm izvajanjem istih.| Predsednik skuša pridobili kongres, da premosti ta puepad in se posluži sleherne agenture vliokaza-Ida stoji trdno za svojim celotnim programom ln to navzlic pritisku od strani njegove lastne stranko .pritisku, ki so ga začeli izvajati demokratski gover-nerjl naših južnih držav. Nji-jova opozicija je bila tako močna, da so si sami določili "oh I s dilno dobo", tekom katere bodo proučili kontroverzo, nastalo v zagrnila in potlačila izraz libe ruino mislečih Ju*njekov, ki pa se le oglašajo iz čnrdalje šlrjlh predelov juga. To dejstvo j« doprinos k predsednikovi trdi t vi, "da nismo nikdar prej v naši zgodovini imeli več vzroka ujiati na popolno ureanlčenje na ših idealov svobode, in enako pravnostl."-(Commoo Counclll Opomba urednlšlvat Pred to opozicijo rasistov in bigotuv ix južnih držav je predsednik Tru-man zadnje dni, kapituliral na vsej črti. Izjavil Je, da kotigre su ne bo vsiljeval tega progru ma za ojačanje civilnih svobod ščln, kakor mu ludl ne predlo lil kakega zakonskega osnutka, Če kongres hoče sprejeti kak zakon ir svojih nugibov, dobro, ako neMtlzmet! Cisto po Tru manovo! se VSi Alani. M |Ab aaeHpaUrTse 'íhdewTdZeÍie Okie Psoak XJua Is to MBt&siito' TVe HUÍ Psw es jl < ielee eeek tea pa lahke eesül Sleo aU aayatoikaaai poAQe seojo awe«- pftosvm tsty Sa. Usr»ii..iMita r raepirijiw eve) Vstl Agricukore and Industry are Partner« ... In Chkago and Northern o, KOLICA Chlcugti in severnega Illinolsa je jxjstalu svetovno središče procesiranja hrane ln oprave za kmetijsko produkcijo Bilijon dolarjev vrednosti hrane se jMocesira letno tukaj v osrčju narodno največje prašičje reje in goveje živine v redil-nem okraju, V veliki meri tasti mesta kot na* ravnega središču železnic slednjega zsjiada in iznajdbam hladilnih železnih vozov v letu IH74 Je prtplaeli te mu, da Je Chicago js»stalo o» ameriške mesne industrije. Od otvoritve "Union «točk Vaide" v letu 1865 do aeduj, tu Je sprejelo skoro en bilijon glav klavne živine V letu IWfi je nakup j>te«egal že en milijon dolarjev na dsn V sam« rn Illinois»! s" krneljc prejeli nad 40' < skujmlh dohodkov skozi leto, za meao in druge mesne produkte. Nadvse važna uj>irabljivost dodatnih produkto\' mesne Industrije J«-dovoljevala /¿«"Injun k lavnima i je^ri dajati na trg meso nižji ceni <»d lokalnih rm-sarjev, ki so Jo nudili na vzhodu Danes Je pimeairenje dodatnih produktov tako spocijelisirano, da navadno dobe kmetje več sa ISv« govedo na trgu kot klavnice za prodano meso Jlvinčeta Dodatni pro-dukti pripravljenega mesa prinašajo najmanj 200 milijonov dolarjev letno čikaški industriji. Mnogo privatnih laboreiorjev v Chlcugu in severnem Tlllnoisu povečuje In razširja te nehranllns l/delke kmetijskih pridelkov ln odpadkov v tem velikanskem žitnem In tlfovln* skem središču Oddelek agrikultur* nega raziskovalnega latviratoi IJa v severnem Illinoieu sedej reriskuje nove u|Mirul>e Izdelkov kmure. aojs« fižolu in |>ši'tiice. 7,*- davno poziuina vrediuml nmdae-bojne zve/e med nsttoai in kmotij-stvorn Je Chlcago in aovsrrm Illinois, let tako «Milane šr luiproj del evetovn«* najboljšega agr»kulturnega aredšn a— dolin«' gm njega Mlaaisaippija ln vel-kih planjav |>reko nje t M M»<> »'+1 J** ........ >..••«• *»>t PASTMÜNT COM MOM WEALTH EDISON COMPANY PRED SONČNIM VZHODOM NOVELE ANTON INGOLIČ - (Nadaljevanje) "Padlo?" so je g povišanim glasom obregnil vame emigrant. "Vedite, gospod profesor. Markov ni padel. Markov je osvobojen!" "Osvobojen?" sem vzkliknil ogorčen. "Nemci niso Markova zasedli," je emigrant nadaljeval vročično, "osvobodili so ga. Osvobodili so moj«/ rodno mesto, osvobdili so skoraj vso Ukrajino in Belo Rusijo in stoje pred vrati Moskve in Petrograda." Molčal sem, kajti za tako zaslepljenega emigranta nisem mogel takoj najti prave besede, sicer pa je sam nadaljeval: "Čez dvanajst dni, ko bova spet na straži, bo parola 'Moskva'. Moskva, matjuška Moskva!" Vrglo me je pokonci. To je tisto, kiii je pre-žalo tam nekje od daleč in nas zadnje dni davilo. "Vi mislite Jorej, da jo bodo Nemci kljub junaški sovjetski obrambi zavzeli?" sem vzkliknil kar sovražno. "Moskva je pred osvoboditvijo!" je Zvrnil emigrant z glasom, da bi ga najrajši udaril po ustih. . "Ni res!" sem zakričal. "Moskva ne bo nikoli padla!" "Moskva bo kmalu svobodna," je nadaljeval emigrant z zanosom. "Potem bo šlo hitro. Z osvoboditvijo glavnega mesta bi) sedanji režim odstranjen in okiicana bo notfa nacionalna vlada. Nemci nimajo namena osvojiti rusko zemljo. njihov cilj je streti njihovega in našega sovražnika, streti komunizem." "Po vašem mnenju bodo tedaj Nemci zmagali?" "Tega nisem rekel. Tudi Rusije ne bodo premagali, pregnali bodo samo boljševike in pomagali nacionalni Rusiji do zmage," je nadaljeval emigrant ognjevito. "Tu bo sklenila z njimi mir in jih ne bo ovirala v vojni i Anglijo. Kako se bo ta borba končala, za na* ni važno. Za nas je važno samo to, da bo kmalu vstala nacionalna Rusija, ki bo močna, zdrava in velika." Nisem marul odgovoriti, le prezirljivo sem se nasmejal. Tudi on je povedul vse. Dolgo Sva molčala. šole ko ga je popadel hud kašelj, sem vzkliknil posmehljivo: "Bolni ste, gospod! Zakuj nistev šli na komisijo?" "Nisem prijatelj Nemcev," je emigrant odvrnil. Ma zdsj jim je treba pomagati, ker pehote— čeprav sovražniki slovanstva—pomagajo tudi nam. da bomo čimprej ustvarili mogočno slo-vansko Rusijo, ki bo branilu sebe m vse slovan-atvo." Upualo se mi je, da bi se še dulje pogovarjal z njim. Stisnil sem se v kot in trdovratno molčal. Deževati sicer še ni nehalo, toda kmalu se je začelo jasniti. Razločil sem kakih sto metrov pred seboj vrsto kolov, med lutterimi je bila prepredena bodeča žica. Onstran nje so te širile puste njive, le nekje nu levi je bilo videti nejasne obrise mujhnegu gozda. Pozneje sem ugotovil, ila je tam pokopulišče; ob zori* mi se videle celo strelu» belih kapel. Za bunkerji mi iz najbližjih hiš prihajali glusovl prebuja-jotega se življenja, oglušali so se petelini in psi, še malo m razločil sem človeške glasove. Končno sem si luhko ogledal svojega sobesed-nika, ki je šc vedno buljil v žične ovire. Bil je visok, ozkega, koščenega obiuzu, stur je bil okoli štiridesetih let, nos je imel širok, toda čelo visoko in nenavadno oster pogled. Bil je gladko obrit, nosil je belo srajco ln skrbna zavezano kravato. Na glavi je imel črno astrahansko kučmo. Nekaj plemiškega in obenem kmečkega je bilo na njem. Zdelo se mi je, da sem pred polnočjo govoril z mužikom topega nosu, po (Sil noč i pa z aristokratom visokega čela in ostrega pogleda. Oglasili so se moški glasovi na levi in desni. Iz posameznih bunkerjev, ki so bili po dve sto metrov vsaksebi in so le malo moleli iz zemlje, so začeli prihajati vojaki in civilisti. "Končano je. Pojdlva še midva!^ sem vzkliknil olajšano in sc okrenil proti izhodu. "Počakajte! Zbuditi moramo vojaka, da prevzame stražo!" je velel emigrant in začel klicati v luknjo. Ko se je vojak zavedel, za kaj gre, je jezen zaklel: "Prekleto, pustite me spati! Pojdita, kamor hočeta. Jaz bom spal do menaže. Aha, že spet ta profesor!" Pridružila sva se drugim "stražarjem", ki so se neprespani in nejevoljni zbirali pri vhodu v ulico. Nekateri so preklinjali vreme in stražo, ki jo» Je okupator nenadoma uvedel, večinoma pa smo molčali. Počasi smo se vračali v mesto. Ko smo prišli v glavno ulico, mi je rekel moj nočni tovariš kratko: "Moje ime: Ivan Iva-novič Semjonov, davkar. Grem proti postaji. Na svidenje!" Segel sem mu v ponujeno roko, zamrraral svoje ime in odšel v nasprotno smer. 2 Natanko čez dvanajst dni sva z Ivanom Iva-novičem Semjonovim odhajala v isti bunker. Bil je jasen, hladen večer. Prve zvezde so se prižigale na nebu. V bunkerju sem vprašal za parolo. "Oslo, zapomni si, kamerad, Oslo!" "Torej še ne Moskva?" sem vzkliknil 'olajša-joče in se zmagoslavno ozrl na Semjonova, ki jc že stal na svojem mestu in pazljivo gledal predse. To noč bo prvi stražil on, jaz pa po polnoči, "A kmalu bo," je odvrnil kratko. "Donnerwetter, jaz vama pa pravim, da ne bo!" je vzkliknil vojak, ki je bil vinjen tudi tokrat, vendar manj kot prvič. "Rusi so pozimi mojstri, saj veste, kako se je zgodilo z Napoleonom, ki je bil celo že v Moskvi. Naši so se ura-čunali. Govorili so, da bo v šestih tednih konec. Kj, smo pa vse hitreje opravili s Francozi!" Vojak sc je spravil spat. Sel sem /. njim, čeprav mi je bil zoprn, toda hotel sem pokazati Semjonovu, da mi je zanj še manj. Vojak je tukoj zaspal in neznosno smrčal. Sprva me je dušil tudi zadušljivi zrak, slednjič sem le zaspal, Si' pred drugo uro me je vojak zbudil in nastopil sem stražo. "E, hladno je, hladno. Donnerwetter, kako bo šele pozimi. Pa nam je govoril nai komandant, da bo v štiridesetih dneh z Rusi konec, potem bo (Híletelo nekaj tisoč letal 'nad London in Angleži se bodo predali. Zduj gn pa imaš vruga. Kamerad, pridi leč! Nočeš? Vi Rusi ste od hudiča, najhujšo zimo prenušate laže kot mi jesensko meglo. Donnerwetter, mišim tum pred Moskvo in pred Leningradom bo še trda predla." (Dalje prihodnjič.) V Gorici niso imeli niti časa, da bi pregledali darilo, ki so ga prinesli ljubljanski železničarji —knjige in radio, in kramp in lopata še ni končala svoje delo na Lijaku, kjer "obračunava" primorska mladina zadnja dela na tem področju svojih zmag, ko je vlak že odpeljal iz Prva-člne proti Rihembergu. Po obnovljenem viaduktu mimo prijaznih krajev, kjer so se pasle krave ob progi in ob sopihanju vlaka bežal mo vasi ležal t-i, s k. na vse strani, mi aterih so vlak pozdravljale številne zastave, so bili Ljubljančani sprejeti z velikim navdušenjem in veseljem v Štanjelu. Tudi v tem prijetnem kruju' je vse ljudstvo pohitelo, da se skupno poveseli ob obnovljeni železnici. S srcem so pozdravili zastopnika nase vlade, tovarišico Lidijo Sentjurčevo, zastopnika železnic in vojaških oblasti in ugotovili, da je s to železnico storjeno troje: domovini dajemo nov kos železnice, nov del Primorske smo zvezali z Jugosla vijo in vsa dela na železnici so bila napravljena v duhu tekmovanja ob tridesetletnici" oktobrske revolucije. Vlak je hitel veselo naprej. Drugi takoj zu njim. Primorci so praznovali in kar je največ vredno, Primorci so se zavedali, da ta obnovljena proga ni samo začetek, pač pa kažipot v lepšo bodočnost. V Dutovljah je godba zaigrala poskočnico. Stari in mladi, ki so prišli na postajo, so navdušeno pozdravili prvi vlak po osvoboditvi. Žena v črnem in zraven nje mož, je stopila k oknu, kjer je bila naš minister Lidija Sentjurčeva. Starka je Prizor is slovanskih Alp. ' Vedno večje delovanje nemškega podzemlja obnovljena železnica prvaflna—repentabor Simbol ljubezni in zvestobe primorskega ljudstva do domovine Joše Bon Zornov plug je vrgel zadnjo brazdo ob rob /arumenelege tiavnika. Gospodar Zorn, domu iz okolice Gorice, je rekel svojemu sedemletnemu sinu, tun odžene konja v hlev in ga nu-ki m» Zorn se je vroč vlegel lia zemljo. Ni se /bul prehlada Gledal je v za meg leno sonce, ki je leglo v kraje, kjer je briško J (j0 Re|H»ntubra. dekle obtisalo s predpasnikom mokte »ki —--- zavijali oči, ko je i/ Baske do- line prisopihal |>oscbeit vlak. e S tMjsebnim vlakom so se pri i>eliali v Gorico zastopniki in uslužbenci slovenske železnice, l'iisli so, da vidijo osvobojeno l'iimoisko ln da bodo priča obnovljeni železnici od Prvačine "lludii naj vas vzame'"—je sam pil sil» tekel, ko je zagle dal picd seboj trideset metiov daleč—italijanske fašiste, ki s«» m mu i «vali v obraz m mu moleli jhk! nos bel, res l»cl kitih Zoin m imel tako belega ki o ha l(oka mu je sama «al sebe šla v žep m (Mitegnila iz njega kruh, ki je bil |*> barvi tako tuj onemu ohktiari meje Skoi.it črn, je m* bolj črn izgledal v njegovih belih zobeh. ko je vanj zagrizel m se z gloltokim vrdi bom ozrl na piavkai zorami njivo. "Le imejte ga K .«ko ubogi izgledale jate za belino kruha s Italijanski fašisti so «• ludili mirnemu kmetu Zorno ki je tako mirno in sladko jedel na | ki svoji /einlji pridelan kiuli, ln s>> «lo nekam zabuljeno pogledovali in i V Gotici, postala Sveta Gora. ic sto m sto oči zahrcpetielo čez preko ceste, kjer so italijanski fašisti, vsi vznemirjeni zaiadi zvokov ljubljanske železničar-sk« godbe, opletali z lokami in e v suženjstvu. Vsi potniki iz Ljubljane so se v teh urah zaobljubili, du bodo tem našim Čuvarjem zapadne meje zvesto ob strani in da Jim bodo pomagali v vsem, kar bodo potrebovali! Obnovljena železnica Prvači-1 na Iic|ietitabor je simbol zvesto- Dve leti in pol sta pretekli od konca druge svetovne vojne. Ostanki fašizma še niso uničeni. Pojavlja se ir vseh mogočih zakrinkanih oblikah "demokratičnih" gibanj, upa si nastopati tudi brez krinke. Posebno se. je okrepilo nemško fašistično podtalno gibanje, ki uporablja pri svojem delu iste metode, s katerimi se je svetovna javnost seznanila po prvi svetovni vojni in s katerimi je narodno-socia-listična stranka zavladala v tretjem Rajhu. Angleški tednik "The Sphere" objavlja o tem gibanju daljši članek, v katerem pravi med drugim: Bivši bavarski ministrski predsednik dr. Hoegner trdi, da ima v svojih rokah spisek imen 400 nemških demokratov, proti katerim je nemški "ljudski tribunal" izrekel smrtno obsodbo. Hoegner pravi dalje, da delujejo vsa ta tajna fašistična sodišča pod skupnim vodstvom, čigar sedež je v Švici. V južni Nemčiji nastopajo ta sodišča pod imenom "Edelweiss". Dr. Hoegner je dopolnil svojo izja vo, da je bilo že ob koncu vojne jasno, dn bodo voditelji bodočega nemškegu ilegalnega gibanja prešli v Švico, kjer so samo čakali znak zu začetek bo dočega delovanja. Kot prvi na omenjeni listini za smrtne obsodbe 400 nemških demokratov je dr. Hoegner. Ko se je pred nedavnim zagovarjal pred mednarodnim sodiščem za vojne zločince v Nürnbregu dr. Gebhardt, osebni zdravnik Hitlerju, se je mnogo govorilo o Švici kot pribežališču voditeljev nemškega ilegalnega gibanja. Omenjeni zdravnik je ~ izjavil, da prihajajo baš iz Svi ce pozivi Nemcem za vstajo proti vsem demokratičnim idejam, za povratek k hitlerizmu. Vendar ni hotel povedati, kdo nače-luje temu gibunju, kakšna je njegova moč in od kod črpa de narna sredstva. Med tem pa postajajo v an gleški in ameriški okupacijski coni Nemčije te ilegalne organizacije vedno bolj aktivne. Tajna organizacija "Blockwacht" ne deluje samo v velikih mestih, temveč je svoje delovanje raz-predla tudi po manjših središčih in vaseh. Pred nedavnim je bila odkrita organizacija "88", ki ima verjetno vodilno vlogo med temi podtalnimi fašističnimi gibanji. Številka "88' ima simboličen pomen: 88 pomeni HH (H je osma črka v abecedi), kar je kratica za nacistični pozdrav "heil Hitler". V tajni organizaciji "Črni orel" se zbira zlasti nemška mladina. Martin Bormann, šef nacistične stranke, izumitelj "pete kolone" v vseh delih sveta in najbližji Hitlerjev sodelavec, je še vedno vodilni duh nemških ilegalnih fašističnih organizacij. NAZNANILO? Ker nas je že več ljudi naprosilo za naslove jugoslovanskih oblastev v Združenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi: Yugoslav Embassy. 1520 — 18th St.. N. W. Washington 9. D. C. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi; Yugoslav Consulate General. 74S — 5th Avenue, New York 22. N. Y. in Yugoslav Consulate General 188 West Randolph Street Chicago 2. Illinois Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku. Vsi verujejo, da Bormann še vedno živi in da je on tisti, ki iz tajnega mesta vodi vse gibanje. V zvezi s tem lahko še omenimo, da je bil nalepljen pred kratkim v Münchenu lepak po mestnih zidovih, v katerem združene fašistične tajne organizacije poudarjajo med drugim. "Volksgenossen! v Ukazi tiranov zavezniških okupacijskih uradov nam prinašajo samo nesrečo in uničenje. Zedinjeni kvartet lumpov, ki se imenuje | Kontrolni svet, je naš tiran in pije našo kri. V soglasju s temi lumpi delujejo njihovi lažinem-ški biriči Pieck, Grotewahl, Hoegner in Auerbach. Politični in kriminalni zločinci vladajo v naši državi. Postali smo država, v kateri neusmiljeno vladajo Židi, črnci in poljska politična so-drga. In zaradi tega, vsi Nemci, sabotirajte ukrepe okupacijskih oblasti!" "Celo skeptfk mora priznati, da živi v današnji Nemčiji mnogo zelo škodljivih posameznikov. Nekaterim se je posrečilo zbe-žati iz jetnišnic, drugi se zopet skrivajo pred oblastmi zaradi zločinov, ki so jih napravili. Vsi ti ljudje nimajo niti najmanjšega upanja, da bi lahko živeli v demokratični družbi. Njihova navada in običaj, njihova želja in hrepenenje so krvavi zločini. In taki ljudje načelujejo nemškemu tajnemu gibanju". Tako zaključuje svoj članek angleški tednik "The Sphere". Toda zaključek je pomanjkljiv. Če drugega ne, bi se član-kar moral vprašati, kdo nosi odgovornost za delovanje teh nemških tajnih nacističnih Organizacij in zakaj se te stvari ne dogajajo -tudi v sovjetski coni Nemčije. Odgovor bi bil pretrd, ker bi moral obtožiti anglo-ameriško okupacijsko oblast in mimogrede tudi mednarodno reakcijo, zvesto zagovornico fašizma. be in ljubezni primorskega ljudstva do domovine. Kmet Zorn—domu pri Gorici —ne lxi jedel v tem letu belega kruha Jedel pa ga bo kmalu in takrat se bo ve» zadovoljen ozrl nazaj v čase, ko smo z žulji in največjim požrtvovanjem "tolkli" naš petletni gospodarski plan. i) ril v, ko pto< ......du* la miad« mladi Na , kolo * st I alll • liani dvokt Iti M. t »i» t koma i "In to na| bo "Italljanske'V-lesu pripeljalo je Irpa in 'lodijn Kozinovega i jtii iš!" ji je zavrla ila je Na "naši" gledala pri jutri neo. »to metrov od nje «lu,\| mi Allieita'' U- cda ti slovenske Slovene «Records 10-lnch records 79c COD, plus poatag« C-400 Moja babs je pijana, polka Ko pridem skozi log, valček C-408 l.ubca polka Planinca p« Ika C-410 Pomladanski polka I Bele rože, valček C-412 Teklctova toiva, vslček Veaeli tovariii, polka Kusar's orchestra C-413 Det rot taka polka Dizzy day polka C-414 Treba in. treba nI, polka Herkulovic, waltz C-415 Moje ienke glas Na levo, na deano, polka C-416 Moje dekle Dekle, kdo bo tebe troitsl Frank Yankovic and his oreh. R-048 Po zimi pa rofice ne cveto, val. Veneti lovec, polka B-404 Odpiraj dekle kamrico, polka #Gor čez jezero, valzer J. Pluth and his oreh. Write »r free catalogue of all new SLOVENE RECORDINGS PALANDECH'S 536 S. Clark Street, Chicago 3, I1L "PROSVETA" 2657 8. LAWNDALE AVE. Chicago 23, 111..............................................1®----- Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem----------- V slučaju, da ja od strani upravnlštvo kakšna pomota, nas t «ko J obvestile, da se Isla popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" Slika is učltellske stavke v Mlnneapoltsu. Stavka je nastala, kar jo šolski odbor sovrgel sahte- vo sa svitanje plač. Priznava da so plača nitk» I oda ni denarla. — Za mllilarisem ia novo volno ga jo pa dovolj I Prav lako sa podplraajo reakclon*raih režimov križem sveta. CENE LISTU SOt Za Zdrui države ln Kanado M.00 Za Chicogo in okoiloo Je. 1 tednik in ________________ 110 I1 tednik in...........— 2 tednika in .................. 5.60 2 tednika In 3 tednike in.................... 4 40 3 tednike In 4 tednike in________________ 3.20 4 tednike in 6 tednikov in ............... 2.00 & tednikov in Za Evropo Je. ...................ti 1.00 Ispolnite spodnji kupon, prilošlto potreboo vsoto denarja aH Monor Order v pismu in si naročite Prosveto. Ust. ki jo lastnina. Prižtetl so sme le one člane Is drušine. ki to dovolijo in ki šive ali stanujejo na enem in istem naslovu. V nobenem slučaju no vet kot I tednikov Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prižtetl, preneha biti ¿lan SNPJ. ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti ¿lan iz dot line družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora uprsvništvo mižati datum ca to vsoto naročniku oli pa ustaviU dnevnik. PROSVETA. SNPJ, 2S57 S. Lavmdalo A ve. C hi ca« o 23. Illinois Priloženo potil Jam naročnino so Ust Prosveto vsota i.______ . 1) Ime .... Naslov Čl društvo št Ustavite tednik ln «a pripišite k moji naročnini od sledečih članov Aoje druiinoi ---------------------------------------društvo št- — ČL druživa fti - ČL društva ŠL ...ČL druživa 41. Move___________ vselei naznanite svoj stari in novi naslovi