207. številka.______________Ljubljana, v soboto 29. decembra. _____XXVII. leto, 1894. 5T"~^ ~-----'----------~-----■ lBll2* 7*5^^" Vft>*9r* »im*1 nadelje ic praznik«, ter velja po poiti prejeman e» ivitfo-ogtrtke deželo sa vse leto 15 gld., i« pol leU 8 gld., sa Cetrt leta 4 gld., sa jeden-mepeo 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brea pofiiljanja na dom ca vse leto 13 gld., ea Cetrt leta 3 gld. 80 kr.; sa jeden mesec i gld. 10 kr. Za poSiljanje nadom račun« se po 10 kr. . na meaeo, po 30 kr. sa Cetrt leta. — Za taj« deftele toliko veC, kolikor pofitnina enaia. Za osnanila plafinje ne od Cctiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat »li »ećkrat tiska. Dop;a) DHJ se isvole frankirati. — Uokopisi ae ne vrafiajo. — Drednifttvo in upravnifitvo je na KongroBnem trga flt. 12. Opmvniitvu naj w blago vol ijo poftiljati n&roCnine, reklamacija, oinanila, t. j. vae administrativne »tvari. „Slovenski Narod" svojim narocnikom in sotrudnikom. Novo leto napoči .sedaj tuđi „Slovenskomu Narodu". Stoj«« na pnigu v svoje osemindvaj-seto leto, obraća se (lanen do .svojih nnročnikov in aotrudnikov z nekoliko ilaljno besedo. Najprej do svojih naročnikov, rednih čita-teljev in nekako pristašev. Ti imajo pravico zve-deti, kaj hoče „Slovenski Narod" v novem letu. In no s:imo ti, ampak vse slovensko razum-ni.štvo. Naj se reče, kar hoče: „Slovenski Narod" ae je pošte val in se postava kot, poglavitno glasilo nezavisnoga javnoga mnenja v naši domovini, tistegii mnenja, katero se po razsodnosti po-raja iz razmer v izohraženih krojili našega naroda. Noi'emo trditi, da jeden ali drugi izrnnj slovenskib razumnikov ne sodi danega položaja drugače, kakor naš list, ali da jt; ta zadel zmirom vse prav, kakor sh mej narni misli in sodi. Tega si niti naj-manj ne laskamo, tuđi bi to bilo nemogoče. Ali istina je, da se. glas „Slovenskega Naroda" uva-žuje kot, prosto mnenje boljših slovenskih kro-gov, in to ne le doma, temveč tuđi pri vnanjih faktorjih, ki imajo bolj ali manj usodo našega naroda v svojih rokah. Slovenski razumniki bi si vsi morali to istino posebno k srcu vzeti ter goiti z našim listom tisto zvezo, o kateri pozneje nekoliko izpregovorimo. Mi sami, svesti si svojega častnega, a tuđi odgovornosti polnegn stališča dolžni smo zaradi tega danes vsemu slovenskomu obćinstvu podati kratek proračun nare! in snierij, katere bodo vodila „Slovenski Narod" bodoče leto. Zadnjih sedemindvajset let si je naš list pri-zadoval biti ne samo dnevni novičar, nego in to v prvi vrsi i piosve. tno in politično sredstvo vsega alovenskega naroda. Poglavitni smoter mu je bil vedno: obujati narodnegu duha, čistiti slovenski narodni život od tujili prtmesi in delovati za njegovo osamosvojbo na goapodarakem in poli-titiiem polji. Dižal sh ju neprestano v rokah takih inož, ki so z na|ve.i*jo gorečnostjo futili in delovali za ravnokar označeni namen. In mi ztnatramo za dobro znamenje in gotovo poioHvo boljne politične bodočnosti mej nami to, da je „Slovenski Narod" uprav u temi nameni in potl to zastavo ra- Sf'l ob jednem 8 številom naročnikov, katero j« za nekaj stotin poskočilo zlasti zadnja, tri leta, će tuđi mi JH proti njemu v zuamenji tujih pa tuđi izmišljenih idej vodila skrajua borba do zadnjega sredstva. „Slovenski Narod" nima, najmanjšega razloga, da bi v novem letu le kolićkaj kremi 8 starega pota. ki drži do onega smotra. Položaj naroda je tak, da bode naš list sh z večjim pogtimom zasto-p;d Rplošiijo narodno stvar. Kakor doslej, služil bo tuđi zanaprej tišti stranki, ki se odlikuje po do-sledno narodni politiki. Na Kranjakem se organi-zuje „narodna stranka". Da se je do tega prišlo, ni naj manj Aa zasluga našega lista. Veliki shod zaupnih mož je določil temelje in najnujnejše težnje slovenski politiki v bližji prihodnjosti. Voditelji našega lista so sami sodelovali pri tem programu. Pa t'e bi tuđi ne bili, nanj bi „Slovenski Narod" pristajal, ker najbolje ustreza sedanjitn na-rodoviin potrebam in ker je temelj političnemu zlru-ženju, katero mora obroditi dober sad. „Slovenski Narod" hoće torej z veseljem svoje delovanje urav-navati po resolucijah shoda zaupnih mož in biti prostovoljno,dasi nezavisno glasilo „narodne stranke" na KranJ8kem. S tem je ocrtan naš politični proračun. Mi ne dvomiino, da nam ostaiirjn na tej podlogi zvesti vbi dosedanji narot'niki in da se z nami zlaga velika večina razumništva slovenskega. Dovoljujemo ai šh besodo zastran duševnoga so-delovanja. Nihče ni o nedostatkih „Slovenskega Naroda" tako uverjen, nihče boljšega v njem tako željan, kakor njegovo uredništvo. Ako bi le-to moglo biti sestavljeno iz več stalnih močij, ki bi vsaka pazila na preraziiovrstna polja, katera je obdelovati v našem dnevniku, tedaj bi bilo kmalu pomagano. Ker pa je kaj taeega mogoče le pri list ih, ki štejejo desetkrat in dvajsetkrat toliko naroČnikov kakor „Slovenski Narod", navstaja za naše razumništvo samo po sebi rodoljubna dolžnost, da prostovoljno prispeva k vsebini našega lista. Poudarjali smo že, kolika važnost se pripisuje temu dnevniku. Za njegov nivo se dela odgovorna slovenska inte-ligenca. Ž« zaradi tega bi ona morala aodelovati vse dingače, kakor je dosedaj bilo. Poleg tega je ona pozvana, širiti in povzdigovati občo izotniko svojega naroda. „Slovenski Narod" je tako zasnovan, da se ga lahko poslužupjo razni strokovnjaki v ta namen. List se tuđi jako mnogo čita, tako da ima vsak, ki hočt? širiti dobre ideje, lepo občinatvo. Večkrat moramo čuti, da zanemarjanio socijalna in gospodarska vprašanja. Naj bi se nam tuđi povedalo, kedaj smo kako tako razpravo v koš vrgli. Uredništvo samo pa ne more vserau kaj. Tu naj n ai izobraženci začno konečno zastavljati svoja peresa. Lepe so socijalne znanosti, in pričakovati smemo, da jih osobito mladi izobražent naraščaj začne raz-pravljiiti v našem listu. Tuđi k;ir se tiče političnih in drugih novic iz vseh slovenskih pokrajin, želei bi bi „Slovenski Narod" več za novo leto. Naši čitatelji in pristaši bi lahko sami nspravili list zaniraiv iu točen, ako bi vsak iz svojega kraja dogodke nam poročali. Stalnih dopisnikov je ćelo za pokrajine težko dobiti. Skoro vse mora biti zavisno od prostovoljnega pororanja, ki ne stoji mnogo časa, niti truda. Mnogo se, zgodi takega političnega, kar takoj ne spada v javnost, kar pa je dobro, da ve uredništvo, katero mora biti na vae strani informovano, da more vršiti prav svoj težavni poklič. Tuđi za takšno poročanje se priporočamo. In jedno moramo nagla-šati: poročila naj bodo povae. resnična in točna, vedno taka, d i utegnejo koristiti dobri stvari, da pa nikdar ne delajo lokalnih zdražeb! V tej mnogostranosti in v tem duhu si želimo sotrudnikov in dopisnikov. Potem se tuđi krog naših naročnikov razširi, a to bode zopet le listu v korist, da se sčasoma poveća in postane tem vreduejše glasilo vsega slovenskega razumništva, tem mogočniše sredstvo v borbi našega naroda: V to pomozi Bog! „SLOVENSKI NAROD" voIJh in L|iiblJniiNk<' nnrof>wike brci |»oAll|»« ikfH un tl)ttii|«' uh iloin »»<> rn<-u uh IO kr. un iucmp«, ;tO kr. »rt i*«'trl ;t»tw. N plll p U |» U M t i %«>l|l»t \»v letu . , . ulil. I.V—-1 <'etrt I«'lu . . . »■•■• *■ — l>ol Iol4»..... N*—| Jt»«leii mrite« . „ 1-4O \jSG~~ NMn»ru[c »«• Inhko s vnuklm «lnov<»iu* a t* UrMlii Hf uitirH |m»hIuII I ml i iiHrui-iiiiiH, ilriiKH^e Me ne unlrnuio ni» «lotU-uo mirtičilu. LISTEK. Levstik in „Sokolu. Malokdo je bil prtul truinHetimi leti tako vnet za sokolska idejo, kukor oaft alovefj pisatelj F r a n Levutik. Veliko zanlug zu alovenuko eokoletvo fii je pridobil i^ a tom, dn |o du prošnjo tedaajega „Južnega Sokola" luta 1 H(>7 poaluvenil vNauk o telovadbi" (I del, prosto vaje, v Ljubljaoi 1867, m. 8, 23. Btr. s 50 podobami) ter tako ustvanl imeaRtvo za slovensko telovadbn. Zlasti priden so-trudnik „Sukolov" pa jo bil Levstik pri megovih ve«eli':ah in veCermh zaUivah. Za te |« spinoval zbavljivo-fialjiv list ,Brencel»tt, v katt?rem je v hu-moristiČDi obliki mzpravljal dogodke o»gega javoega življenja ter zbadal in uteilal uasprotuike naSega naroda, fa«ih pa tuđi prvakom poveda! kakŠoo dobro (foljeuo; tuko na pr. bo npouiiujara zinuti novoletmh voftftil pri ^Sokolovi" zabavi na S lveBtruv vpCer leta 18G6. Dr. Bleiwriisu je voSčil, naj bi ob novem lelu .copate aezul, a Cevljn obul' (t. j. v nvoiih BNo-vicah" ostreje pissl); županu dru. Cjsti, ki j« bil takrat „Sokolov" uac«lnik, jo „Brencelj" želei: Dr. Coata, ki je, izboren aokolovec, So mlad taku visoko I 8plezaf, naj pazi, da tuđi tako visoko ostane! (Pro-roške besede!) Prcjf. Lesarja, ki je apinal „ADgelja varuha" za moSki spol in jednako knjigo za ženski upol, proail je „Breoceli", naj prihodnje leto 1867 spfte še ffAogel|a varuha za srednji spol" i. t. d. Ravno Ivvgtikov wBrencelj* je napotil pozneje Alo-govca, da ju zaCel izdavati svojega tiskanega „Bren-cflja", ki se pa sev*>da gleJei pisave in vsebine ni mogel meriti z Lpvstikovim. IŠioda, da se je vc6ina L«vBtikovt»gH pisane^a Itsta pogubila ali pa založila. Morebiti pripom»r«*jo te vrstice, da se oglase go-spodje, po katetib naročitu je tista leta LevHtik piaal „Brenclja", c^e morebiti hranijo Se kaUšen tak rukopis. Slučajno mi jn priSel v roke nastupni ftlanek, pisan z Levgtikovo roko. iSpisan je bil za neki Bokolaki večer I. 1867. ali 1868. Rukopis, ki je last-nina g. E. Huhna v Liubljani, s'6'e tako: Ponizni, poboljšani Brencelj. V BukolovBkrttu veteru je 6a dan neki moj prijatelj rekel, da j« bil Hoglasuo aprcijćt naKvtt, da po zdaj bodem jaz, krepki noko! Brencelj, brez torbe. Rid bi zvedel, kdaj trn je to godilo. Ne mislite, d* m-ne nij pri Hokolov^kib sobotnicah, ktere se obhHjaju famo meni na čast in slavo. Ko ne je go vorilo o moj ej torbi, takrat gotovo nisem na ušeath | sedel, in tako sem dobro slišal, da neki precej pr-Miften gospod nete nit kaj pritegniti, da bi hodil brez torbe po Ljubljani jaz hudobui Breocelj, ki do zdaj B)ga hvalim fle samo za to, da ho mi jo dali zastouj lansko leto tri dni pred novim letom. Prejćl aern jo iz rok alavnega brivca pri Čevljarskem mostu, in uže sem odpiral mušnjieo, da bi jo plačal, toda pošteni bradoslovec mi je rekel; nij treba platila, saj je dovolj, da fli dobil Žaloetno bolezen na jezik, ktera te ne popusti tako hitro, kakor ti mislifl. Zdaj moram tedaj izkušati, kako ini bode mogoče izha-iati, da me narodna cenzura nu zapte v narodno ječo, ainpak da me nagi veljaki spravijo na stol v raestnem ali dežetuem zboru, kamor jim je drago, Haj jaz oisem take izbitljiv. Da budem pa te česlf vreden popolnomt>, ker Bokolovski klobuček, narodno surko in vse drugo, česar je treba, uže imam, mislim jutri ali pojuternjim kupiti kako branjaiijo, kjer budem prodajal čeaea, čebulo, grah, loCo, krettilno gubu in vae drugo, kar ima po Ste a branjevec. Ker pa za de^e.lui ali meatni zbor ni^akor ni do\olj, da je tlovek bamo mati ali veliki poafstaik mej bra-njevci, zato acm v Bogu sklenil, predao priđe žudnja ura — Bog nam da) srečno! — puboljSati svoje greBno, pikajuče življenje, da se malu rehabilitiram Gorje ti, ubogi obrtnik! Boj za življenje in smrt bijejo v načih dneh propadajoči mali obrtniki s kapitalisti in veleindu-strijalci. Pogoltniti se obrtniki ne dajo radi, ampak se upirajo z vsemi moćmi in iSčejo prijateljev, ki bi jih obvarovali zrela! Da bi le pravih prijateljev našli! Da bi le ne verjeli prenaglo sebičnim hinav-cem, ki se jim z besedami eladkajo in jih pomilajejo, v dejanji jih pa krepko pomagajo potiskati v propad ! Na Kranjskem se obrtnikom zadnji čas naj-bolj slini Ljubljanska garda slovenskih koalirancev. Se li srne glede teh zaklicati: „Bog naa varuj prijateljev?" Poglejmo njih dejanja! Ali je že kdaj kdo slišal, da bi židje, nemški liberalci in velein-dustrijalci imeli kaj srca za male obrtnike, kukersni so večinoma obrtniki slovenski ? Razprava v dr-žuvnem zboru, pacanje volilne reforme itd., vse dovolj jasno kaže, kdo hoče ostati gospodar kri-vičnega posestuega stanja, namreč židje in nemški liberalci. Prave prijatelje tlačenega ljudstva, med njimi zlasti dra. Luegerja in dra. Scheicherja, koalicija ponižuje na nečuven način in meča njihove najboljse predloge pod klop. In vender slovenski koaliranci, za katerimi stoji vrsta tistih Ljubljanskih „Slovenčevcev", ki najbolj milujejo obrtnike, vztrajajo na strani — Židov in nemakih liberalcev. Srne se tedaj klicati: „Rog nas varuj takih prijateljev!" Stvar iraa pa v Ljubljani se resnejše lice. Škodovali bi poštenim našim obrtnikom, ako bi še dalje molćali. Tedaj na dan z resnico! Na društvenih fihodih nekateri Ljubljanski duhovniki tako medeno govore in božajo zatirane obrtnike in de-lavce, da poslušnici kar požirajo debele sline in govornikom ploskajo. Ukaz imajo od zgoraj, kakor je rekel v državnem zboru dr. Scheieher, delovati proti gibanju socijalnih demokratov. Dobro, ko bi Tca to svojo misijo tuđi v dejanji izpolnovali ! Toda njih dejanja kažejo, da so se naučili od svojih ko aliranih prijateljev vse kaj druzega. Tu nič ne pomagajo izgovori in lepe besede, ko dejanja govore nasprotno. Danes naj dokažemo samo za knjigo-veski obrt. V Ljubljani se je ustanovilo „katoličko tiskovno društvo", kateremu je pokrovitelj gospod knezoakof. Dobra molzna kravica temu društvu je „katoliška bukvama". Vodi jo neki Nemec iz rajha, ki se se ni naućil govoriti slovenski, pač pa zna za drag denar ponujati slovenske mašne bukvice in podobice ter delati neniške račune. Drži se mož resno pri tem poslu in smehlja ae zadovoljno le takrnt, kadar se vozi cesar njegove domovine skozi Ljubljano. V svoji lasti in pod svojo streho imajo pa „katoličko hukvarno" tišti duhovniki, ki se na zborih najbolj znajo sladkati obrtnikom. Njen nadzornik je ravnokar izmuzal obrtniku Kleinu Tom-šičev „Vrtec" in ga nesel v „Katoiiško tiskamo", ker se je že doati dolgo, celih 24 U't, tiskal z grešnimi nekatoliškimi rrkami. „Kat. bukvama" si je vrhu tega pridobila še svojo podružnico, narmvč knjigotržnico in knjigovežnico Ničmanovo. Tedaj ža^o in malin! Zastonj so šli knjigoveži prosit Ljubljanskoga knezoškofa, da naj ae jim ne ua- pravlja nova konkurenca z Ničmanovo knjigovea-nico. Nić pardona! Pri katoličkih kapitaliatih velja pogum, četudi zđvajajo pošteni obrtniki in njih družine. Brezobzirno naprej do cilja! Ubogi Ljubljanski knjigoveži se trudijo, kupujejo nove stroje in prosi jo dela po hišah, a varuhi „Katoliške bukvarne" jim izpođjedajo delo pri strankah z Ničmanovo knjigovežnico. Se haj se, naravnost neza-sli&ano dejanje se pa pripoveduje ta teden po Ljubljani. „Prijatelji" naših obrtnikov in delavcev niti tega ne privoščijo domaćim rokodelcem, da bi ae vezalo na Kranjskem ali v Avstriji, ampak posi-Jjajo iz „Katoliške bukvarne* ćele skladovnice knjig vezat gori v rajh čez avstrijsko mejo. Sto gol-dinarjev same carine je plaćala pred kratkim zopet „Kat. bukvama* za tište knjige, katere sojej vezali v rajh u. Kakšna svota je romala čez avstrijsko mejo iz slovenskih žuljev v tuja grla še-Ie za veznino! Lahko bi se to zaslužilo v Ljubljani, ker naai knjigoveži uiso tako neumni. Taki so „prijatelji in skrbni očetje slovenskih obrtuikov in tlelavcev!u Da, to je „Slo-veneevcev" slovensko, to avstrijsko domoljubje, to Ijubezen do domaćih delavcev! Kako že pravijo? „Kdor za svoje in posebno za domaće ne skrbi, ta je vero zatajil in je hujši od neveruika.a A pri sebi so „katoliški" gospodje na to pozabili. Rajši posnemajo koalirane tiemške liberalce, ki vpijcjo: „Dtjutschland muss grosser sein!" Ako taka dejanja sladkih prijateljev ne odpru obrtnikom očij, odpru se jim bolj na široko takrat, ko jim kapitalizem po svojih zavezmkih namesto dela in volilne pravice posije — beraško palico. Gorje vam! ubogi slovenski obrtniki, gorje vsem vkupe, ako kmalu ne dobfte med seboj boljših zagovornikov svojih pravic! Deželni zbori. Štajerski. V včerajfinji seji je dež. zbor najprej odobrit budgetui provizorij za 1. 1895. in potem odobril voIilvj novih poslaocev. Porobila so bila Bicer dolga a nezaoimiva. Kuncem seje so se vršile volitv* v poaamičae odseke. Oi slovenskih poslancev so bili voljeni: v fioančni odsele : dr. Ivan Lipold; v šoUki odsek: prof. Fran R o b i č ; v peticijski odsek: dr. Ivan Dečko; v občinski odsek : dr. Josip Sraec; v železniSki odsek: Miha Vodo jak. V večerni seji so se odobrile nekatere pred-lege brez debate. Prihodoja seja bo dne 8 januvarija. Politični razgled H2 biranje e\ kam ga je skrila, ampak mi zvite buče uže dolge govore kokoiemo, ko fio iSčerao gnjezda, zato da nas potem ni treba zala-zovati. Navadili smo se, da zjutraj namesti molitve z dolgim govorom zahvalimo Boga za zdravo spanje po noči, in o poludne za elabo juho in trdo govćdtno v krčmi; ce'6 zvečer predno ležerno spat, z izvrstnim govorom zahvalimo botra zajca, ki nam je pomagat črevlje izuvati. I Slava vsem sloveuakim napitoicarjemf kujti oni gotovo uatrežejo, če cl r užem u ne, vsaj sami sebi in tiatemu, komur so napili. Krepka napitnica ima trojno koriBt: prvič pri mizi, kadar ae za oarod v uata nosi. človek ne čuti samo telesoe radosti, ampak tuđi uSeea oibo brez sladke dušne hrane; drugič, komur jaz napijem, ta meni odpije, iu kdor napije meni, temu odzdravim jaz, da Be tako razvije lepa vzajemnost mej narudnimi možaki ; tretjič, priđe krepka napitnica čaši ćelo v kak časopis, da tuđi vu^aji svet z>6, kdo smo in kaj smo, hvala Bogu 1 Posebno letoB jo dobra lotinu z napitnicami, katerih se po tri mernike namlati u eue kope. Nokateri srečni mož ima vse, kar hoče, samo ptičjega mleka ne. Tacega doletf čaši po deset oapitnic na eo večer: prva, ker je naroden, druga ker oi nemškutar, tretja ker sedf v meBtnem odboru, čctrtu ker upamo, da priđe tuđi v dež«lni zbor, peta ker je prifiel k sokolovflkoj veselici, Seata ker je prvak, seduia, ker je prvosedmk pri kacem oafiih oeSte\ finih drufitev; osma, ker je uže dolgo, kar nosi hlače, ako ne druzib, vaaj materne; deveta, ker uapitnica mora biti, bodisi uže za kaj ali za nič; deseta, kt r Matici zustonj opravlja tajoiška dela, razeu tistih poldrugi eto gld., ktere je dobil za oaiodoe Struklje, k'j je bilo Že* gnaoje pri Matičini cerkvi Priloga „Slovenskemo Narodu* St. 297, dać 29. decembra 1894. JFurttemberika proti Pruski. Jeden naiupiivoejših jutsonemških listov, Stutt-gartski „Beobachter", je ■« 8?eti vefter priobčil strast >o pisan člauek, v katerem pozivlje kralja wtlrttemherškega, naj se postavi na Ćelo protipru-■kemu giKHnju in aaj sačae ođkrit boj soper prusku reakcijo. C>sp. kaezo$k(.fa končala ee je lepa sluvesudst, katera bode gotovo v dobrem spominu ustala obdarovaocem. S svojo navzočnoBtjo počastili so slovesnost ?g : mestni župan Grasselli, vladni svetnik Jun. Merk, okr. Solski nadzornik Jos. Lev< c 1. dr. potem voditelji in voditeljice tukajšnjih ljudskih šol z učtteijicami in učitelji ter mnego gospej in gospodov, ksteri so s prspevki in delom pri po mogli, da se |e ta siovesnust tako lepo mogla izvršiti. Hvalo za to lepo slovesnoat si je zaaluiil odbor ob-ntoječ iz gonpei Juliie Bariel, Ivane Premk, in Franje Tavčar, gtispodi/in Klein in Premk in gospoda cea. Bvetnika Ivana Muruik-a. — (R p d ni občni zbor telovadnega društva „Sokui" v Ljubljani) bode v ho-boto, dne 5. prosinca 1895. v vrtnem salonu restav-r^cije Bpn Zvezdi" ob 8. uri zvečer, z običajnim dnevnim redom. Po završenem zborovanji prubta zabava. — (Čitalnica v Ljubljani.) Odbor ca-rodue čitalnice Liublianske je imel včeraj Bejo, da Be esnuje. Poteg predsednika dr. viteza Karola BU'iffciga, katerega je volil le obfni zbor, si je odbral zh uamestoika: J. Plan ta na, za tajnika E. Lah-a, za bligainika K. Pirc-a. Mej drugim se je Bk'enilo, da priredi Čitalnica v predpustu tri veselice, namreč: V nedeljo dco 13. januvarja: ve nček ; v nedelio dt d 3. februvarija: venček; v suboto dne" 16. februvarija: sijajni pleB. VenČka se boata vršila v dtuStvenih pru&turib, sijajni plen pa na starem strelišči, katero si je odbor v ta namen že zagotuvil. K venčkoma bodu imeli priBtop samo drufitveniki, k sijajnemu pleBU pa poltg druŠtveoikov tuđi povubljeni nedruštveniki. — (Slov. del. pevsko društvo „SIa-v e c") priredi dne 31. decembra t. 1. v prostonh starega BtrehAča Silvettrovo veselico b sodelovanjem vojaške godbe slav. peflp. kralj Belgijcev štev. 27. Pevski vzpored: 1. II Volarič: ,Colničkuu, zbor. 2. Lj. Uudovernik : „Nafta zvezda", zbor z baritonskim samoBpevom, poje g. Štamcar. 3. Gj, EiBeohut: ,Na Savi", (valček), zbor. 4. * m * „Puvsod smola", komični priaor, predstavlja gosp. Z. Podgrajski. 5. Otto: „Devi", čveterospev, pojo gg. Lumbar, Zirkelbach, Štamcar, Zlatnar. 6. H. Volarifi: .Nos', šaljivi zbor. Godba svira 9 točk. O polunoči alegorija. — Ples. Vstopnina za neude 40 kr. za osobo, za družine 3 osob 1 gld. DruŠtveniki so vstopnine prosti. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Dijaška in 1 j udska kubi nj a.) Znana dobrotnica, gospa Recberjeva je tuđi litos naklonila dijaški in ljudski kuhinji za Božič denarao danio 10 «ld. v ta namen, da dobe" vsakdanji obisko-valci kuhinje za praznike nekoliko poboljška v jedi in pijaci. Bug plati! O tej priliki priporočamo ta blagodejni in potrebni zavod radodarnosti Ljubljan-skega občinstva z željo, da bi omenjena gospa našla veliko pounemalk in posnemalcev. — (Domaća umetnost.) Po kipu škofa Slomšeka, kateri je zdelal akad. kipar g. Pucb-reiter v Ljubljani, narejeni posnetki so izborno uspeli in vredoi najtopleišega priporočila. Cenu 5 gld. Dobe se pri imenovaoem umetniku v Križevniških uticah Št. 12 v Ljubljani. — (Skandal pri pogrebu.) Pogostoma slifiijo se pritožbe, da se pri sv Krištofu z mrliči ravna na način, ki se nikakor ne strinja s čuvstvom pijetete. Tuđi včeraj pripetil se je na Ljubljanskem pokopališču slučaj, ki je mej navzočimi vzbujal občo nevoljo. Ko se je namreč vršil pogreb čevljarja Feliksa Pebana, opazili so spremljevalci skozi krsto, ki ni bila popolnem zaprta, da je trup'o umrlega popolnem nago. Vsled občegA zabtevanju neeli so krsto nazaj v mrtvašnico ter ee je pokazalo, da mrtvec res ni ma obleke. Ker je Pehan bil umri DHgle smrti, odredilo se jp, da se ima mrtvec raztelesiti, zaradi tega sta pri pokopališčm upravi službujoča blapca truplo slekla. Pozneje pa se je d< gnalo, da je Peban umri vsled jetike in je vsled tega napuvedano razteleBenje izostalo. To priliko sta porabila hlapca, da sta hi, sicer nekoliko vinjena, prilastila ubleko, mrltča pa nagega položila v krsto. Obleko so našli pozneje v mrtvačnici, le hlače so bile skrite v drugem lokalu. Dugoiiek je vzbujal — kakor rečeno — občno nevoljo tnr ae na razne načine pretiraval; govorilo se je nekaj čudnega kar pa ni istinito. Jednega omenjenih blapcev izročila je mestna policija sodifču. — (Vajo na skiiih) ali norveških snežnih čevljih je pri(el dce 27. t. m. oddelek domačega polka št. 17. Hoja bode trajala štiri dni. Oidelek pojde preko Svioca ftez planine v Woifaberg in preko Grebinja in Velikovca nazaj v Celovec. — (Pristoji)ina u hrano,) katero imajo dajati hišni poseutniki začasoo ustanovljenim vojakom od častniškpga namestmka navzdol se je za leto 1895 določila za Ljubljano na 23 novč., za ostale kraje na Kranjaketn pa na 19 novč. za opo-ludanske kosilo. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 16. do 22. decembra. Novorojencev je bilo 16(—26°/a0), mrtvorojenca 2, umrlih 18 (=29 64%0), me) njimi so umrli za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled starestne oslabelosti 5, za različnimi boleznimi 8. Mej umrlimi je bilo tujcev 5 (=27 7%), iz za-vodov 6 (= 33 3•/•)• Za vrateo je obolela 1 oseba. — (Šišenske čitalnice) občneea zbora udeležilo se je 27 Manuv. Umrli kamici gusp. Mur-nikovi vzkliknil je občni zbor »toić: Slava nje spominu! Tainikovo poručilo posebuu povdarja vrtno veselico „Narodnemu domu" v korist in zahvalo pevskim dru&tvom „Lira" v Kammku in „Slavec' v Ljubljani za sodelovanje. Pevovodstvo prnvzel je nadučitelj gusp. A. Javoršek. Vseb članov je 100. Stari odbor je zopet voljen, in sr ulov. tehaičnega kluba na Danaji naeledoje: Jv. Jager, stud. arch., predaedoik ; Jv. Zajtc, s'.ud. iu^., potiprodaedaik ; Jdkob Turk, »tud. chem., blagajnik; l^n. Šega, Btud. mecb., tajuik. — (TiHkovua zinota pri dopisnica h.) Cudoa tnkovua zmota h»? je pnpetila v dvorui in državni tiskanu na Duouji. Tiskalo se je 20.000 dopisoic, ki iroajo v desnem kotu megta znatnim za 2 nuviV tako za b nuvfc. Ko bo zaBobniki na Dami i ia na O^škem opazili poraoto in opozurili pofetne urade, Be je konfUkovalo 17.000 tacih znaink. Oatalo jih je pa uiej obcinatvom Se 3000, ki so zdaj predmet za Spekulacije tilatelmtov, ki nabirajo razuovrBtue pofttne znamke in jih včasih prav drago placuiejo. — (Neznano žensko) bo prijeli v bru neSkein okraju na Tirolakem. Ž«ua je bržkooe s.abo-uinaa. Govori prav tiho le nekoliko nerazumljivih b« Hed in razume po mnenji tolmaCev uloveoBki. D,>ganlo st? j.*, da utegse biti iz L;ubljan8ke okolice in da je b.lu tivii že v Ljubljaui zaprta. Z>vu eu Ma- rija in je stara 30 do 40 let, male postave in ima na levi strani glave nad Ćelom majhen izra&tek. — (Božićnica golskih otrokv Kamni-gorici.) Božićnica, o kateri smo poroftali v št. 295., ■a ni vrSila v Kropi, ampak v Karnnigorici. — (Raspisane službe.) Pri financnem ravnateljstvu v Ljubljani so tri mesta financnih konceptnih praktikaotov z adjutom letnih 600 gld. in dve mesti z ad jutom letoib 600 gld. Prošnje je poslati predsedstvu fin. ravnateljstva v Ljubljani. y---------------------------------------------^. Slovenol In Slovenke 1 ne s&blte družbe sv. Clrila in Metoda 1 V______________________4- Davila b Uredništvu nadega litita Bta poslala: Za družbo s v. Ci rila in Metoda: a. F. Roblek v Ž^lcu 10 kron 60 vin-, nabrane v veseli družb', in g. Mat. Đaudek na Dunaji 2 kroni; oba „za VelikovSko Solo*. —Skupaj 12 kron 60 vin. Živeli rodoljubni darovalci ia njih nasledaikif Razne vesti. * (Dvoboj a tragičnim koncem.) Dva dolgoletna prijatelja v VarSavi Marijan G erbactWiki ia Aadrei Dziekeaski sta se aprla mej seboj in slile-mla, da se strel)ata takaj brez svedokov na piatole Gierbacewiki je bil zadtt na smrt, Diiekenski pa se je iz žalosti ustrelil sam. * (Nov vulkan.) I/, nečega hriba pri Aspromontu v Kalabriji se že dlje časa vali gost dim. Utenjaki menijo, da bude nastat tam nov vnlkan. * (Sretni piskrovezci) U nrla soprog« tuvaroarja gutpa Robrs je v svoji oporokt legirala piBkroveicem v Pragi 6000 gld. Na sveti večer Be je razdttlila ta vsota v smislu oporoke v deželnega eodifica poslopji mej 30 piskrovezcevt ki sj se iz-brali izme) stotine v Pragi bivajucih. Lthko si je misliti, kako vesele božične praznike so imeli ubogi pinkrovezci, katere je nenadoma doletela za božično danio taka izdatna vaota. * (Pet ljudi zgorelo.) Grozna nenreca se \pi pripetila v VelturnBU v briksenttkem okraiu na Tirolskem. Ponoći je začelo gireti v htSi kovara Steinerja. Ko bo Ijudje pribiteli na pomoć, je bilo že vBe v plamenu. Ker bo bila okna z želczmmi mrežami zagrajaua, Be prebivalci mso mogli takoj reg ti. Zgoreli so fttirje liudi, jnlnega otroua in d^klu ho rešiii, a tuđi dekla je umrla valed hulib opeklin Se i»tn noft. * (D o w e j e v nepreBtreljivi oklop) Krojaski mojster Duwa ee producira zdaj a svoiim n^pr^8tr^i|ivim oklopom v gledalištu E leo v Milanu. U-netni strelec Wertera, imenovan „novi Teli" Btrelja po štinkrat iz voiaSke puške n» Duwa a v sredino prsi, ne da bi krogle prodrle oklop. Putem presreli \l iste puške 40 centimetrov debelo bruno, katero krogla prebije popolnoma KnJI±eiirnoBt. — „Vesna". Izšla je St. 12, ki prinafta na-daljevanje lstekloamovićeve povesti „M'iž trpiti", konec razprave BNekaj o lepem", in Uooec „Spominov" ter razpravice Ž u no ve „Krvna osveta". Polemika v „Vestniku" je jako zammiva BVesna1* neha s to fitevilko izbajat1. Uzrok je temu neza doBtna podpora, a tuđi tiskurjevega cenzuriranja so ae izdajatelji naveličali. ODŽelujemo, da neba „Vesna" izhtijati, kajti pricakovali smo od nje fte uinogo Glasilo alovenrtkega naprednega dijuStva bo oltlej „Slo-vanHki Svnt". — Gluh on em i. Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. Sj>iaal Anton Rude/., učitelj v gorički gluhonemnici. V Gorici 1891. nGorifika tiskarna" A. Gabršček. 25 slik. Cena 1 gld. 50 kr. Str. ;>41. Ta knjiga ja izšla pr«d kratkim. Deželni zbor goriSki je dal g. pisatelju 300 gld. nagrade za to delo, ki je prvo te vrate na Hlovanakem jugu. Da je knjiga zagledala buli dan v Gorici, j« naravno, ker tukaj je dosloj sploh jedina slovenska gluhonemnica. Gospod Hudež je Hplošno prtznan kot strokovnjak v poučevanju gluhonemih nesreč-nikov, kot takega ga cenijo tuđi Italijam. Pinatelj je delal na tej knjigi veliko let; in noral še le ledino orati na marsikako Btran. Takoj b početka so naznačeni viri, iz katerih jh pinatelj zajemal. 44 jili je v raznih jezikih, dtevilo kaže, koliko »e je moral pisatelj sam ufi ti, aam preiskovati in pri-merjati vse uložne teorijo, vsa možna mnenja , predno je nastala knjiga, kakorttna j«. Knjiga ima dva d e I a. Prvi obsega občno zgodovino vzgojevanja gluhonemih in potom še posebej ono goriško gluhonemnice, Tn je v lepem redu razvrlčena zgodovina tega pouka od prvih početkov đo zadnjega časa. Opisani so vsi glavnejši pedagogi te vrste, primerjane njihove teorije ter ocenjeni njih uspehi. — Ođ 18. stoletja naprej so temeljito raspravljane razne Sole, t. j. rasni sistemi gluhonemega pouka. — Od 1. 1828. dalje raspravlja prav natančno daljni razvitek tega pouka do današnjega vrhunca. — Na to sledi posebna zgodovina goriike gluho-nemnice. Drugi del je še obsežniši. Tu razpravlja najprej, kaj je gluhonemost, pojem in biatvo, razne njene stopnje, uzroki, nasledki itd. Na to razpravlja vprašanja, ali so gluhonemi zmožni pouka, ali so ga potrebni, kdo naj poučuje, čemu naj ae pouču-jejo. — Konečno preide na govorno metodo, katero razpravlja jako obširno in natančno. Pojasni kaj ja bistvo govorne metode, kako gluhonemi razumejo glas, dasi ga ne sliiijo; ali je sploh mogoče, glu-honeme izuriti, da bi govorili, kak6 daleč morejo napredovati v govorjenju; laatnosti takth nesreo-nikov; lastnosti dobrega učitelja itd. — Preide k glasovom: kaj ao, njih razdel itev, popis človeškega glasila, kako se izvajajo glasovi itd. — Najobšir-nejši je pa oni del knjige, kjer piaatelj opisuje, kako je treba gluhoneme učiti izgovarjati posamicne glasove, kako vezati jih v zloge, besede, atavke itd. kako popravljati razne napake v izgovarjanju itd. Naposled sledi Ae specijalna metodika jezikovnega, nazornega in sploh navadnega šolskega pouka, a posebno natančno račnnstva. Iz tega kratkega pregleda je razvidno, kakć bogato vsebino podaja ta knjiga. Vsaka dola bi jo morala imeti v svoji knjižnici, da jo morejo imeti učitelji vsak čas pri roki. Dunaj 29. decembra. Cesar priđe v po-nedeljek sem pa se vrne že v sredo v Budim-pešto, kjer ostane do 13. januvarija. PoroCila iz Pešte javljajo, da je cesar poklical k sebi tuđi nekaj osob, katerih mu Wekerle ni pri-poroftal. To je obudilo veliko senzacijo in je liberalno stranko močno vznemirilo. Dunaj 29. decembra. Za umrlim bivšim kraljem neapoljskim se je odredilo dvajset-dnevno dvorno žalovanje. Budimpešta 29. decembra. Cesar je danes vzprejel bivša ministra Szaparvja in Ke-menyija, grofa Zichy in Karoly in urednika „Pester Lloyda" dra. Falka. Sofija 29. decembra. Turski sultan je bolgarskemu diplomatičnemu agentu toplo očital razne demonstracije, katere so se priredile na Bolgarskem glede Makedonske in Armenske. Zahteval je, naj bolgarska vlada skrbi, da se take demonstracije ne bodo več primerjale, kar pa je agent odklonil, čcs, da je na Bolgarskem pravica shajanja neomejena in da vlada nima uzroka jo utesniti. Razmerje mej Tursko in Boćarsko je vsled tega postalo jako napeto. Berolm 29. decembra. Socijalisti so priredili šestnajst shodov, na katerih so skle-nili, ustaviti bojkot nekih pivovarjev. Bojkot je trajal osem mesecev. Kahira 29. decembra. Kediv je ime-noval Ibrahima pašo, srditega nasprotnika An-gleške, ministerskim predsednikotn in mu po-delil visok red. Angleški krogi zmatrajo to imenovanje za provokacijo. Narodno-gospodarske stvari. — Napredek Hloveuskih nosojiliiic. O ntka-t^rih noviu pono|i oicah bh poroctt, da bo bi postavile ž« prav dubur temblj, osobito posojiloica v Slovenski Bistrici. Posojiluica na Siapu pri Vipavi pnuluiH tuđi 3e le nekai Cez l«to doij, \m ima 2u 140 udov ia blizu 50 000 gld. prometa. Posebno trdao podlogo si je naredila posojilnica v Do u pri HraBtoiku, katero ja (»bftiUBtvo s hramlu ini vlogmm zulo zuložilo. Naj bi ti dobri izgledi uaftli povHod mnogo ponaerno-valc-iv, kiijti »a ntipredek ntigegi naroda bo tnkft zavodi jako vhiui — Novo ustanovljena .Posujilnica v ltrežicah registrovanu zadruga z unumoieno za\etou začna po-»luvati due 3 mnuvarja 186;"). Uradoe uru so vaaki čotrtek ud 9. do 12. prdd poldue; ta dau n*s tzpla-čuiejo pos>]tla m preiuoiKJo hramlu« uloge. Prodaje za posolila hh pa sprejeinajo vBuki tiso izvzetnSi ne-del|« in praznike po natelaiku Aodreji Levaku, ve-Itipusestniku v BreŽicah, koji daje tuđi nataa&neja pujanuila o tem deuerDem zavodu in njegovem poslovanju. Posojiluica v lkežicttb /aobreatuje (leaarae vloge 8 41/i% in izplatujo poBojila proti 6% zao-brestovanju. Najnoveiš^inu narodoemu podjutju želimo tuđi mi ii»jbo!j) uspeh. MnOffOfttMUtak* poraba. Gotovo ni domaćeg vditvila, kntero »h da t»ko tuaogoatransko porubiti, ne^o „Mali »v« frtictsk« iftaije ib mI", ki je takisto bolesti nteftajofie, ako ■« namaze ž njim, kadar koga trg&, šakaj to idrHvilo upliva na mi&ice in živce k repi I do in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Staklenica 90 kr. Po poStnem povzetji posilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zaloinik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deteli zahtevati je izrecno HOLL-ur preparat, zaznamovan * varnoBtno znamko in podpisom. 6 (16—14) Listnica upravništva. Gosp. M. K. v P.: Sledi pismo. — Goap. F. H. — o. b. "W G.: 2 kupona = 6 gld.; toraj Se 2 gld. Tu jcl: 28. decembra. Pri Slona t Major, Gregorio, IJraun % Dunaja. — A. Simon iz Bo^arj*. — B ttlheiua i* Vel. Katiižo. — Va-tov«c tz Truta — Rieger, dr. Jagodlc iz Tižć*. Pri 91mll«l: Dr. Aug li tter v. U mi««u z Dunaja. — Fuchs iz Biljaka. — Gottlieh, llofholzer iz KoČHvja. — Anton iz Gradca — Alberti iz Trsta. — Brilej, JdovStik ix Vrhnike. — P.hani iz Staroga tr»ta. — KOhrer i/, Prajru. Umrli §o v Ljubljani: 28. decembra: Tereiifa Uroznikar, usiniljena sestra, 39 let, KravJH dolina at. li. — Nuia MikiavčiĆ, delavka, 68 let, hv. Petra cesu št. Ai. V dci eI n i bolnici: 20. decembra: Ctscilija Dobnikar, gostiju, H'.i let. Meteorologično poročilo. 9 *■ «?- l,Sra T«»- tV- ! Nebo kriut J & rovanja y mm peratura tro*. ujm ■ i S 7. »jutraj 739 6 «u. — fi 0" (J | brezv. obi. i "° J.popol. Milana. — 2 0-CbI. zah. jasno ,0 00a«.' co i>. evefier 74i!O«H, — *>8'C brezv. megla; III Srednja temperatura —4 6*, za 18' pod norualom. XD-CLria.^sls:3. borza < „ Avatro-ogerske bančne delnic« .... 1011 „ — Kreditne delnice......... 402 t 75 , London vista........... U 4 , — , NemSki drž. bankovci Ka 100 mark , , 60 , 77'/» , 20 inark............ 12 , If> ,, «0 frankov.......... 9 , Mi f {talijanski bankovci........ 16 , ii') „ C kr. cekini........... 6 , 84 „ Dn6 28. decembra t I. ■4°/0 drSaviie srećke iz I. 1854 po 260 gld. IfiO gld. fiO kr. Državne srećke iz I. 18S4 po 100 gld.. . 19.o vih> sto let •mi g o. uh dobrom glasu v vseb bohvAiiih «liliul in {$ "g S preliMiil, pri protinu, želodćnem in tne- .. >. oZ hurnetn kataru. Izvrateu je za otroko, prc- ,g e (f»l-i») bolelo in moj noBO^noHtjo. I. ~ ~ Najltnljia ilijelilifna in oiieiei'iilna pijiu'a. ■5 1 Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj. \( Srcno veselo novo loto ;;; Jjj-jt vsem mojim spostovanim gostom, ^t 5t kakor tuđi dragim prijateljem in »t jf^ tovarišem. . .- £4 *£ Iv. Mayr ^ |' idb| rostaviator v botolu „pri Slonu" jk^ ' »• (lir.o) v T^iiti>i|itni. »» Zšče se na deželo hišni učitelj za doho tckofc£.i ftolske^a leta. — Nustogiiti je vsaj «Io Prusiiilcov Hv. Trcli HrnIJev. — Kje'H pove upr.tvni-3tvo ryiovcnskega Naroda". (1445—1) - »dNtoikov uplačaiiB premije. Razven tega povrne družba zavarovancem svojim wh nabrani dubiček, s cimer se uplačane pre mije obrestujojo z okoli 1% «»l»reMtiilli ol»r«'MliJ. (159—25) Glavna reprezentanca v Trstu. (iluvni zastop v Ljubljani Frimož Hudovernih Kolodvorske ulice št 18. C. tr. ilavno ravnateljitvo avitr. drž. toUinlc. Izvod iz voznega reda •*rmlimkirxxmgm. od X. oletolor* 1894. NMtopoo om«nj«nl prihkj«l'>l In odhajalnl 4»«l outAtal ao t tr«iliQi A.mit«tt«n, O* 6. Mri IO tnin. *)utrmt me*»nl Tlak t Noto toeato, KoA«tJ«. Oft 7. wri IO tn(H. iftttrnf uiabal Tlak v Trblft, Pontabal, BolJ»k. O*-Iotm, rraaiamfeita, LJubno, DankJ, £as SaUthaJ t Sslnof r»d, Dun»J Tfa, Amitntten. Ot> t'J. Mri aS min. rfoj>o/«J»w> tn«i»ni vlak t Noto meito, Koćerja. O* It. Mri «O min. fi»/»o/«dnf. oaabnl *Uk t Trbii, Poutabal, Bvljak, Oalovao, Franannifaita, Ljubuu, Holmthal, I>un»). Oft 4. mri 14 min. po}ialno4*4"l>"l**vi>Mfu oiehul Tlak a I)una)a, Iijnb«»ga, Holathal*. Moljaka, OaluTua, k'ran*otnfwtto, l'outabla, Trblta. Ob 9. Mri '-.% min. tvrrrr nteiani Tlak I« Kocotja, Novela Metla. »>6 tf. Mri li I min. »frfrr oaehul vlak ■ Dunaja preko Amatattana Ui LJubneira, Holja«a, CslOTOa, Pontabla, Trbiaa. Odhod li IOublJ&ne (d^. kolj Ob 7. trt it:i min tjutrnj v Knmtilk. a H. . OJt n pttpotttduf „ » „ 0. , SO „ tvrčrr „ , Prihod v Iajubljano cdrž. kol.). Oft 0. Mri Ofi min. *)utrn) la Kumnika. (4---294) m It. n tli m itopaluttn* „ ,, ,, fl ,, »O „ ttvčrr ,, ,, $&;u ^i u; Ui «tt đi *£. tfs Ui tfi fU đi tU a* iU i?i^ H«ž Vsem mojim spostovanim $& X& ... Stt4 23 p- n. gostom in castitim oštirjem sr 5| po me3tu in po deželi želi |j$ ip ftsel0TOf#Mgoji se izveS ^ Odlični zvedenci Sm jj /li? Vwx vseh dežel so na zdravilstve- ^9 Š A^A^t^L^,11^1 ruzstavah v Londonu, ^m k ^^ t-H^^^Parizii in Genevu kot razso- ^H « C^^-*^^ jevalci izloženih preparatov ^M \ iinjii tHtlikovuli. Te m\- ^M litcujocr uđlik« ko iiujbolJHt*< sjirict'vulo zo od iit>k«Uj j^B iiiuiic^m dijctetkciM'^a srodstva, kuloro krepou in ^M zdravi /.flodot-, klikni- t li ti i «t|iravil.i |it'flli;miili mi-^h ^H nov izUoriKi |mis|h^iij.>. To liukliiru za/.Hur mz- ^m |M»siIju i/.d^!ovntt'|j G. Ploooll v Ljubljiini pr..l, H |mv/.4>tju 2ti(>nku. /nl.oj |m> 1^ Ktckl. za I £!d. :tt> kr ; ■! |iu .*>'> Ntekl. sca 5 ^1«|. 2ti kr. (itilmi ttilit.i 5 k^r. >. ^B l'osliiinu jiltii-a veduti narncink. (.r>^--.H) ^| 1 m'KiiA7ft!!39HHBHH^H^HK3li^^^H^||HH ^B V kolodvorski restavraciji ■e bode vsak četrtek in vsako nedeljo tofiito toli priljubljeno MiMo Sptei-p Haatavllo ■• bod« ob 10. uri dopolnđn«. PruseĆ innoKobrojne^a posetn z velo»poSto?anjeiu (1259—1 fi) reitHvratčr. ♦*»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦•♦♦♦»•♦»♦♦♦»♦♦♦«"»•♦ \\ Na najnoTejli io najboljAi nafiin <■ «► uraotu« < 1180—23 J ;jm«l® in »©feovf«* *' ostavlja brem vankib boloćin ter opravlJH plombo- \\ < [ van|» io vte lobnn opera«! |e, — odstranjuje 4 < • tobae b©l«*l»*i x usmrtenjoui Sivcu ♦ !; zobozdravnik A. Paichel, { * ' polog fievljarBke^a mostu, v KOhler-jovi hi*i, I. nitriatr. J < !♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦**'• AAAAAAAAAAAAAAAAA^ ^ Pred kratkim otvorjena ^ s.e Junici. P ' I Dr. Rose životni balzam I' ^H je nad .'10 let znano, pivbiivljaii)«1 in slast, pospe- ^H k^| Sujofe in napenjanja odstrani uji>0« ter milo raztop- ^H ■j Ijajoće * (424-36' ■ H domaće srodstvo. H ^| Velika N«»'kUinifa 1 gl»l., mala v*Tai £~>^ ^P ■ f>0 kr., p« posti 20 kr. vim'. /^ ^#\. H ^fl Na vseh delih zavojnine je moja /^ ^^^^ ^\ 1^1 ^H tu iloditiKi, /.akointo var«>van;t I ^^^UvSO^^^^J ^H k^| vnrstvena znamka. y ^^fi / ^| ^H ZjiIor«4 nkoro v vs»>h lckiirnali \A«^^ ?!^^ 1^1 ^B AvNtru-Ogrtike v^ggfaa^/^ ^B PTum se tuđi dobi : ^H raško domaće zdravilo. ■ |^H To sredstvo pospešuje prav iztiorno, kakor by6- ^H ^M docSjo mnoge sku&nje, čtstonje. znijenje in lećenjc ^H ^H ran ter pole^ tega ludi blaži holefine. ^B H V skaitljicuh |n> 3'> kriti ^-^ ^M^-J.^U-UUggPr H ■ 2.'. kr. l'o posti ti kr. v.t. o^?iŠ^£iwaiMiOfS> ■ k^H Na vsoh dftlih zavojnine ^\R|8r^Sr k))B |H je niMj.t tu dudana zako- "^gtSpgfftUd^' ^H ^H nito v. iii-stvtMia znamki«. "*^Bpr ^ ^| ^| <3-la-Tm.a. zaloga ^| ■ B. FRA6NER, Praga, ■ ^M il. ^Ki-'Jol, Mala sirana, IrLrtu ,.|in rrn^in orlu", ^H ^H Jl^~ P o ž t u a r az poS i I j a t e v vsak dan. ~^Q t)V «SUroznaua .-. trgovina k urAmi ^^ nnjfiuejSe vrste in po najnižji ceni ^fff^L od 2lata, srebra, tule inniklM, re- ^SLf^^ petirk, kalendarskih ur in krono- W£*r>^M grafov. najnovejfiega ▼ tableaux- ^^j^ja^ urah, urah z njihalom in drngih nrah. Najnižje eeoe. Popravljanja se izvrSujejo najskrbneje. — Prvi in najfltarej&i optlinl saTOđ najfinejSih nao6al, ićipalcev v zlatu, zlatu-double, nikla itd.; najveća iuber kuka) za gledalidće, poljskih binoklov in vseh v to stroko spadajoAib predmetov pri (1420—A) IV. ItUDHOL.ZER.Ju, Pred roluviem Št. 8. Oljni ekstrakt za uho nd c in kr sekund. zdravnika dr. ^ip^k'ii. Ta ekstrakt priporo^ajo zaradi sigurnega nspeha že već let »vtorltete« ker od prav i vsako priro-jeno KluhoHt, uklanja takoj hImI» piululi, uA«muI tok in vsako uAeittto hnl«ieui dobiva se proti dop Siljatvi pld. l*7O v vsej Avstro-Of^erski frankofun« po poSti iz lekarn : glavna zaloga v lekarni ,,pri bv. Duhu1' g. Ede pl. Tornava, v lekHi-ni g. Ant. Kogla in v tnestni lekarui v Z»f(rel»a; nadalje pri Zanetti-ju ▼ Triln; .Tožofu Christofoletti-ju ▼ Clorlrli nM I>un»JI» pri c. i n k r. vojni poljski lekarni F. Pleban-n na Stefanovem trgu St. 8 -- Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z misnenim napisom: c. In kr. ttekund. idra%nlk dr. $l|»ek n« I>uun|i. (141^-2) \*7 vo^cl>o sveta! H eSS^. Fernolendt I tšžMgS" voščilo za čevlje. I ^■Kv ^WBm tovarna utem- ' l835 I ^B\ 4fSr na Dunaji. I To vošcilo brez galice (vitrijola) 86 lepO Čmo ^M Sveti ter vztirživjp HNii|e trpežiKi. ^M ===== PoTSod v salogl. ===== <2O4-fi H Zaradi pouHrfJnu| naj se> pazi natanku na moje Ime ^H tmr St Fernolendt. -wm I Poštut paketi, katerih vs«*biua (4 kilo vošrila) j<> s*or- ^M tiranu, postiii»jo se z& ponkusnjo pošt-in«" prostu po ^H 1 pld HO kr na vnako jioštno postajo. ^M S7 Drkalice ^S se od previete zalome hht^a Albina Slltiieh«r-Ja, dokler jih bode ▼ xalogi, produjejo par po 40 kr. do 1 gll 80 kr. Tuđi ae ostala {1416—4> železnina in kuhinjsko posodje __Karol Kauschegg, Ljubljana, 9^Hk4Ha^^a\^la^^a^fe^^a^^a^^a^fe^Hk^^a^a\^a^^Bk4fe^aN Vozni listu t Se?. Ameriko j^_^_^^ (6—S2) pri ^^^ nizozemsko-ameriški /^ parobrodni družbi. _IJolowratrlng^tt T\TTTrr A T IV Weyringergas8e 7« \J \J jj% J\xS • Vnttic dan otlprnvn x Dana ja. 2 zlati, JfađJk__ 9 ćastnlh 13 srebrnih >9&S10C^ diplom svetinj. ^^tM^^ in Prlinanic« | Kvvizdina restituc jska tekoćna. (■. in kr. priv. voda 7,;» čišćenje konj. l'ciiit Mteklnilvl n. v. gtil. I.4O. Kubi si! ivi HO k>t v dvomklh kon|u^nlc \ -v«-£|tli litevfh tako pri voJMkl kut. pri vlv dina-Ho konii utr)ii)e|o pr«*d Vfllklml Htrup v-» in poMle) i»iH<*fi«»9 pri i*ptkhnen)l, lainnl -'OCIift ulr|»ueluHll kit itd. ter imposohljuju konjH, vV? more prav isvmtiio tllrkutl. (213—l'A) ; ,~ " ~ ' Glavna zalogu: l'u*l noj so hln- Dobiva ne UOVoljnouuvMr- pran IVan KWl2tta, ,,ri8tna v v.eli Kwi»di«» okroina lekarna aVHtro.IJBenike ___^1.^____ pri Dunaji. * 1 dgteve- CHINA SERRAVALLO z železom (gp^ neobhodno potreben za slabotnike in rekonvalescente. H^li! V/buja slast do jedij, krepi živce, zboljša kri. F^-j ||k Srebrna Svetinja: XI. medicinski kongres Rim 1894. t'' *^m\ Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Benetke 1894. Mižiiill Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Kiel 1894. mtišjmm Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Amsterdam 1894. ^^^H^^^^^ Od zdravniskih avtoritet, kakor dvorni Bvetnik prof dr. bnnm ^^^IHH^^^^^k lirittri-Kblitijr, prof dr. vile* MoNt'lig-Moorliol', prof. dr. Nv1ihii<», ^^^^S^^^^^^^ prof. dr. Moiili, prof dr. ReiiMier, primarij dr. vite* ^ic<»IU*li, HHSbHJ^BBBBi najbolje priporočevan itd. itd. I; vfe* ^^V^^^N To izborno restitucijsko sredstvo je zaradi dobrega svojega ukusa vS^fS^m^ammm priljubljeno zlasti otrokom in ženskam. (ia.*i7—U) m^rS^SMiilM Prodaja se v stekienicah po v/2 litra in I liter v vseh 'ekarnah. py5Wii^^ FtRRucmos^'1, — _ m^ al ^^ _^ ATctic^ebbrifugo.Rirrshrucnte l_f*IC 211*1121 Stf^ 1*1*31/91 IO. TPST« &M!xSerrwauq '■ '''■ Razpoailjalnica medicinskih stvanj na debelo. Ustanovljena 1»48. h Trilste- Q|avna za|Oga v Ljubljani: Li-kaniM l*irc*oiii. Dunajska cesta, dalje ^■■■■IBBi^HBBP lekarne M»j«t In 1^. <*roetMeliel. Stavbeno podjetništvo Viljema Treo na Marije Terezi je cesti št. IO v Ljubljani pripororsi kc za jnm /.i>in:injo ccpIivii, toiurulHliili in mmli rmli priviiluili p«»Mko|»tj, /.u poprH«l|nii|M Mturili p<»Ml«»|»l| dalju |»r«*Kl«lnn|tt in «lo-zl«luiij» vsuk<< vrst«-, -/..i iiiipr!ivli;inj<> NtHVlMMilIi uni'rtov in »IrotAkovuili prorn^uuov ; uitotrehljcvunjo priljubljem^ii lepeza, ovneiip^it, tipožuo^a T«»r-ritcco tfrHiiltiu'tC" tl»ku, zn tluknvanjo vtrkvit, kit|M>ll<-, IiImiiIIi v»**, Yi'*lil»iil«»i, korl«l«*rt>v, ui«»Hl»vi^v, kuliiii), ||l«< v iittji-lo^iintiipjsi i/]ielja\i od '£ kIut» po ii»)iiit|ili «<«>iiali. 'ludi izvrAujn Kr«*snimr2) ^ =rr------Obriee, nacrte in vzorco pošilja "brezplačr.o na vpoglod.----------- ■ Od medicinskih, avtorltet priporočevan nteii kašel), r*»t?»rja sle«, krepllen, neobhodno (13H6—4 porr^ben sa rettonvaleacent« (1360-4) DohtvH se vefiirioina v vi»eh lakitrnuh. Olavna saloga v Ljubljani: Joa. M ay«r, lekurnar. aTinkt: Stomacli: comp. 3v. Jakoba želodečne kapljice, V vaeh deželah zakonito 7.«5čiĆeno; za Avstro - Ogersko varstvena znamka regije mnogo let preskufieno domaće sredstvo, ki prebavo poapešuje in tek vzbuja itd. Steklenica »50 kr. in 1 gld. 20 kr. Kot domaća sredstvo prve vrsto ju dr. Lifiberja žlvonl krepkobnl eliksir (Tinct. chinae ner-vitonica comp.) — varstvena znamka f in sidro — steklenica po 1 gtd.t 2 ^Id., 3 £ld50 kr., že mnogo let preskuSeno kot živce, nkrepčajofit) sredstvo. Po zdrav-niških in uradim povttrjenih predpisih napravljeno v lekarni M. Fante v Pragl (glavno skladisče): Stara o. kr. vojna lekarna Dunaj, Stefansplatz. Skl a* dišo.a: Flekama Alfred I. Egger, Colovec; v ljubljanskih lekarnah in v većini vseh drugih l^karn. (I13f>—7) Koncesijonirana posredovalnica služeb v Uradl&či St. 3 prtporoč* volilco Izlu'-r poMlov vmiiUo lcn-tojporijo. — Za tunogobrojon obink prosi (ii9f.—ii) Terezija Novotny, '^"'■■■■■■■■■■HBaBBaBBaBaaBaBBBaaaBBflaVBBBBBBBBBBBBBBttaVr' "*""* *^ ffSVl aaaT Mf«/«|f ■ nf\ ^BMtaUaaa 1/3 'S> 131 m NEUCHtfEl(SGNWEIZ) mJeS i °^'_____ ." . __—^^ \ V citranji po metodi Hnberja ic Enaleina, kakor tuđi po vsaki drugi poljubili metodi poućuje Josip Fetritz izpr»8ani učitelj (953-18) na Kongresnom trgu štev. 5, I. nadstropje. | Zobni zdravnik | 1DR ROMAN JACOBI __1) fermena za šivati in vezati. Pf Na plamena vpraianja ae takoj odgovarja. fjq tikupni d '"""' ' - J ■ i;*-'( »' - -■ >rr_. _j i isa ip O JOSIP CERNE li J^SM v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2 fl "JV ^fe^ft^Spr priporoča slavneinu občinstvu svojo veiiko zalo^o y?r j ^^bbbb^^ zlatih, srebrnih, tula in /. vnoIi lx»lo®k fl \f9T Kilur narofitjis avojo potrobSčino pri Trtaškib lnških trgovcili, naj *^ jfl se raj.ši /itupiu* obrne iihSe^i alovoriHke^u pt^ljctju, iu uvorjen bolei^.eC- Kostilničar. ^SBBaBBaBBBaBBBBBaalBBaBaaBaBBaBaaaBBBBBaBB«aBBBBBBBBBB fe^-^^ž^ Fran Kaiser, piisKar rfC+^&^a n?^^m^ Ljubljana, Selenburgove ulice št. 6 ^^2>p£đ! Jj;r^>. ^,| pripnro^a svoj» veliko £..lo^n oroija xa nJ^-j-jj^S i iSf^^-tliJ Sfe, lov In oaabno varnoat, »treljiva in ,,«/* -'^ '-^f *S r^^^l^"^ potrabioln za lovoe. »peoljalltete šiš^tf&te*'^ W# '.-■'-•^i^ v ekapreanlh puikab. in ptlćarloah, ojjL'V- <>&* "$X? Mili/'^ ^«-^ -^*^ katere saiu izdeliijt-m '.-£.*ft *y"<~ffJ?;.,j'*i ^^/tt^&AV^-i Popravki ne iivTšujejo v moji dolavnici. l*^?'^^' j. S2U. Fran Cuden, "sa.. —>♦ urar »<-v Ijiiltljniil. C^IhviiI «r« nI. *A pripom^ii bi obfinslvu ter posebno preč. duliovšOin svojo bogato zalogo S. švicarskih žepnih zlatih, srebrnih & in nikelnastih ur, stenskih ur z fU nihalom, ur budilnic, verižic, prsta-■I nov, uhanov (i2o-5O) mM in VBeli v to stroko spadajofih stvarij |»w n»|- JM lliŽ|lll «M-Milit. r Popravila izvrSujcjo se nataučno pod poroStvora. — Zuuuiija narofiiu se hitro izvrSujejo po pošti. Ceniki so vodno na razpolaganje zastonj in franko. L. Luser-jev obliž za turiste. ^Z,Zj'£XX\f. — p1.Trnk6czy.G.Piccoli,L. I A^ <»o«o\o in hilru upli- ,XC\* ^]y^ (»rečel; v liu«lolfoveiu 1 y^ \njoiV Krt-dMtvo proti ^-^^ ^y^ S. pl. SUdovič, F. IJttika; i jfi5j| l*iir|liu »ifNuni, >«^ ^^r A v K»mnlku J Moćnik; fl*^Qr% Aiiljrni na pod- >\v X * jT v«Vlo*«l A. KffKur, \V. AaĐ pl»tdi, petali iii >^^S* v^*/^ Veliko Thnnmvnld, J. liiruba- •* AsfljaL^ (lr"y|Ul tri|iui >X^J^ f <» >^ i>rtziuiliiib cber; v llre*nu A. Aich- I 'B'M prasKHui j/\. "^ *r*>^^ pint'iu jo im iiiptT; v Tricu (na Ko- ^^Jaa»l J kože. y^^0*^ t'^l/^ o^lod v roHkcm) (.'. Mennrr; v ■5^7*^ ^ >/^ V *C,S "\\w\\ nviKK'ili-iIniri • »^M«1*« F. .Schotz, Dr. ^^®? T/^ ^>^ *.^* ^^ n\^^ Prištini Harno, re iiuuta navod in >C««il C. K Andriun; v I A jr£& c**L/^ obliž varhtvtMiK zminko in podpin, I«lri|I Johji* WhHo; v I Yv^fL^ V^/ ki J" tu zr;*vt"»; tort".i lia.i B« P»«< Kn«lovl|l«I A Unbluk; yr>r ^s in zavrne ^se manj vredne ponaredbe. v *>IJl K. (|iil»ljanl <> li nu rabini. oziromti v naivni titkof uh x» n|m»iiiIimI Fran Drenik, Kongresni trg st. 14—H. i wm- Zahvala, -«■ Gosp. pl. Trnk6czy-ju, lckarju v Ljubljani. S ttiin V»s tlniits proniiii, da ini blnuovulit« kni:ilu po-tlHti I'1 flkntljic *.z»l»ue|gn prnliu** po !M> kr. in (Ivo stt'klurnoi „sobne *o«l«k*- |jd 5O kr. proti pofitnt'inn povztitji. To potrelmjem /iiso m za svoju Homdnik« ter bom ta /.Iniviiii kar moči pri-poiornl ''nakiMini Hoveku \\'.\\ zrimvil p»»Mlu*w(il Hi'iu 8« vi;ilno tuđi v Ljubljani, hivajo^ At« v tr^o\ innkeiti lu'iliAci pri Malini, ter ja At; ztiiij rabim, kcr setu sprevidel, da au ista iatiniti> ltvrnuia V a I j ti v u (Srbakn). Z vrt"t!spoatovanjein ilHM —12) Kv. K. Ailiajo na vhu »truni H\«ita lrkai'i»išk«k tvnlke TJbald pl. Trnkćczy, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl. Tmkoczy, Dunaj, Maryarethen. Dr. Oton pl. Tmk6czy, Dunaj, Landstrasse. Juli] pl. Trnis6czy, Dunaj, Josipovo. Vendelin pl.Trnkoc2y, Gradec, Štajersko. m Ii4ja£ iviLiivir i iikivr ^^y|p^% I Pu^Eugenie"!' „\/l CIUC VV7U.ua , |,«1»1 l^ionio, poiiulmmi« uciko.l-Ijivo komnotićiKi *r(>olt ne ]><>Htuiie rik«k;ivn iit do no Hvcti kukor ml intiii-obc, ptilt ptiHtimn tnnrveč atiej.no \tv\A, ii4> kur.i'ju an im njc.i rii)iu in n»t:ino mliulorttnu »veža. „CrCtne Veiilin" ini aiiilržuju nikukili inu«i_> umri' l>r»/. kviir* uporuliljati o vmkmn pnljulnii>m iltii'vtii'in iu li-tniMii Ciisii- V intori'tu oličin^tvii hl.i tmj su li it;irikm \r\i.\ 11:1 gitri iiatiaiK-uii varstvuiio iiimukn. 4'«iklt 2 |(l«l. Tekoči puder „Eugćnie" ir.r^!^"1,^!; šoTiuijii l>:irv«! jiolti, kiitcr:! unUiio vi'ilmi cvet'ića in ii)l:ul.)«tnn. k'o-: vratu. Ceiitt U Kili. Rtleče tekoče ličilo„Eugeuie4 V/r;! •i«>sU<>«Htivi'in, iiHtiiam in um>»nm h'|'» iinr:iviii> rnž.inti) lioji), \V\ tmli pri i'loktritnn r&ztivtHljavi i/.tfliMlu|(>, k'ikor hi imeli naravno bojo in hu tri dni hi' kuj u|i:i7i1k iti jt! iitirunjuje, ilu mo no n;>-)>r.>vi prh.tj. Cvint 1 |(l jicivkimii ni!iuuK<>cr, ruzluuuvatt tu iimi'lnn liujn ml naravna 4'<>ttH '.I Kl*' ^" kr< Tekoče kavkazko mazalo za brke, ]iiin|n'Aujii itjili r iHt in ji- kouniTvira /.iifiilo [iri ti'iu nrjiotrutino, l>aju l.rkctin vH»hi» iiitljiiliiin ul)lik.i tt'iilt 75 kr. ^^9W Jedino zalogo za Kranjsko lfAđFRAN STAMPFEL M JI flUH 'TT Ljubljani t^HH^B Koiiirmui trtr ,,Tonhalleu Kongresni ivi. Mi bi se uasfti blag Urotnik: ki hi mlađemu posniku z malo vsoto priporaogel k izdaji svojih pesmir. PoHojilo so hode takoj povrnilo. — Cenjcni dopisi ao pi-usijo pod ,,iulutl pCMulk** upravni&tvu „Slo-venskega Naroda". (1441—2> | Veselo ''|; | novo leto 1895 fr ^| častitim mojim obiskovalcetn ^ -^| ter jim izrekuin svojo srćno zahvalo za ||»- ■«i| J dosedrtnji obi«k in »e tuđi za v prihod nje |$»- -^ priporočam njih blagonaklonjenosti z P^ -^| zagotovilom čedne in dobre postrežbe. ||»~ "^1 / odliftnim spoStovanjem (L4f»J) P^" 5 Aleksancter Giuđ ;{p ^ tsrivec 19^ ^! na Kongresnem trgu štev. 3. | |h 11«; "■ celjske itf^i pljice ; Hmr^W! za želodec = Schutzninrke. ž _^_iB_M___Mi Š &*ft*UXAA*7* t- prirejtne v l«karnt ,,k ange-- ' 9 Iju vuuha" O- !Brsica.3r v Kromerižu (Morava) st.ai'<>izkiift lekunia Dom. Htz/.oli, Ukunia Herf:it»;»iHi; v l*t>nt*r-l»Hclmt lokarna pl. l*nycr; v H.hiiiiiIUii t lekarna J. Močnik ; v C'rnoiuljut lekarna Ivan lilaftck. \' poua^ljek Une :il dccnnhra t. I. "v liotolnjL „pri 31or^"o." Silvestrova slavnost z vojaškim koncertom godbe c, iu kr. 27. pešp. kralja Belgijcev. Zaoetek ob 8. uri. Vstopnina 30 kr. 'A velespoštovanjem (144». Ivan Mayr. bL1IJJ- Bazpis. Na KriiniHktm Bti i/.prfiMitn : 1.) slnžla okrožneoa ziraiita v Kršta z lem i plafo UOO «1*1. in 2.) služba oirozneoa zira^nita i Vel. Laiitak •i. Utuo plh(o 7OO k1«1. Pioaild za jfdno teb »lužh poftljejo naj svoje pravilno podprte proSnje do IO. januvarija 1895 deželuemu odboru kranJBken.u v L ubijam. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dio 11. d-e-nibr-* 181)4. Iid-ijatelj \% odgovorni uredutk: J n h i p No I li. LaHtuma io tink „NaroiJoe Tinkarne".