m. številna. V Ljubljani, v soboto 2. juli LIV. leto *vs : z Tsha|a fttk dan popoldne, Izvzema! nedeljo In premika. Snseratl s Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase da 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m viSlne dalje kupčijskt in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—, Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Sprivnlstvo „SIott. Narodi" in „Narodna Tiskarna1* Snaflova ulica št. 5, pritlično. — Telefon št. 304. nSlovenslil Narod* velja v Jugoslaviji: celoletna naprej plačan . K 300* polletno.......„ 150*— 3 mesečno........75-— 1 .........25- v r!u!)li - _5. in po po.*.!i : V J ioie astvo : celoletno......K4.Q0'— polletno........,213'— 3 mesečno ...... „120*— ..........40-— Pri morebitnem povišanju se Ima daljši naročnina doplačati. Novi naročniki nai po5ljeio v prvi* naročnino vedno >*Z33F P<> nak.izaici. Na samo pismena naročila bre' pos itve denarja se ne moremo ozirati. Uradi 'tvo .,3*0*. a. 'V1 rin?"?--? 8009 $!. 5, I- nadiiropje TelpJon ste*. M« Dopise sprejema i? rodplaara fn zadoatr.3 franteovano. fjMP Rokopisov nts vr*?% W)| »a Čestokrat se Čuje v naši javnosti prav ostro sodbo o tem ali onem naših zaveznikov, češ, Francoz, Anglež ali pa kdo drugi je zagrešil, da smo to ali ono naše ozemlje ali pa našo pravico izgubili: pa ne samo velesile so one, ki jih napadajo, še celo naše slovanske brate Čehe in Poljake so napadli, da nam niso v tej ali oni stvari pomagali. A ko se vprašaš, na čem temelji ta ali ona trditev, se žalibog nikdar ne more kaj pozitivnega zvedeti: Dač »eovo-ri se tako« ali pa je »baje« tako, toda večinoma pravega vzroka se vendarle ne zadene. In to je ono, kar nam najbolj škoduje V inozemstvu in pri naših prijateljih. Ne smemo se postavljati na stališče, da zaveznikov ne potrebujemo, oziroma da samo oni nas potrebujejo, kajti zunanje-političen položaj in posebno naš zahteva, da država išče in si pridobi kolikor mogoče prijateljev fn zaveznikov: a zadostuje že mal članek v tem ali onem časopisu, da si pokvarimo svoj ugled, oziroma da si poslabšamo svoj položaj. Ni namreč res. da se naše časopise v inozemstvu ne čita, kar bi tudi nasprotovalo našomu hotenju. Moramo si biti pač na čistem: Ali hočemo ali pa nočemo, da čitajo naše časopise tujerodci. Ako to hoče-"*mo, potem pač meramo paziti, da pišemo tako o njih, da se ne čutijo užaljene, ako ni pravega vzroka za žalitev. Ne gre, da kar »pavšalno« dolžimo tega ali onega zaveznika greha, ki se samo nam zdi greh, ki bi ga bil storil. Treba je pri taki stvari dobro vse preiskati, kaj je pravzaprav na stvari. Velesile vi? daj o danes ves svet; končna odločitev v vseh večjih vprašanjih pade v Ligi narodov, oziroma v Ambasadorski konferenci, kjer so pač one, ki odločujejo. Seveda ni s tem rečeno, da se treba njim popolnoma podvreči in sploh vso svojo usodo njim dati v roke: toda gledati treba, da si pri onih zavezniki!!, ki so res zavezniki, ohranimo njihove Simpatije. Gotovo ni vse prijetno, kar nas zadeva in mnogokrat si mislimo, da so nas zavezniki izročili sovražniku: toda v zunanji politiki sentimentalnost ne igra nobene vloge. »V zunanji politiki ne igra politika srca prav nobene vloge« je pri neki priliki rekel Masaryk. Realnost in oportunizem so one sile, ki gonijo zunanje-politično kolo, Slovani pa smo žalibog mnogo preveč sentimentalni, posebno Slovenci, ki nismo do sedaj imeli svoje države in kot taki nismo prišli v dotiko z ino-zemci. Tujerodci so odločali o naši usodi, mi pa smo le gojili ljubezen do naših bratov; žalibog, da smo pri tem mnogo več gojili sentimentalno nego realno stran! Ako hočemo igrati v zunanji politiki kako vlogo, bomo morali še marsikatero grenko požreti in se nam bo še rnarsikrat zdelo, da ravnajo naši zavezniki z nami krivično. Res je, mnogo so grešili zavezniki proti nam; toda vprašanje je, ali nismo mogoče tudi mi sami tega krivi? Ali ni mogoče tudi kakšen drug vzrok, ki kolikor toliko opravičuje to njihovo postopanje. Pri zunanjih vprašanjih večinoma ne gre samo za eno stvar, ampak so s to združene še druge; tako se zavezniki morajo mnogokrat postaviti na čisto drago stališče, kakor bi ga n. pr. zavzeli mi. Skoro analogen slučaj smo imeli v vojni, ko je mal oddelek fronte imel pred seboj tako situacijo, da je bila za njega najbol lagodna ofenziva, ali na povelje najvišje armadne komande in radi splošnega noloža-ja se je moral vendarle umakniti in mnogokrat v manj ugodne pozicije. Cesto je to vzbudilo nevoljo, toda disciplma je pač morala bitL In disciplina bi morala biti tudi pri nas, posebno pa v vprašanjih zunanje politike. Mi smo sedal mednaroden faktor in kot tak upravičeni sodelovati v vseh vprašanjih, ali kot taki imamo tudi dolžnosti in ozire napram svojim prijateljem. Kakor dokazujejo samo francosko pisani članki v našem časopisju, želimo, da se nas čuje tudi zunaj naših mej. Gotovo ni namen nikogar nas, da bi ostali vedno med štirimi zidovi naše ožje domovine; zato treba zefo oprezno gledati, da ne pridejo stvari na dan, ki nam ne bodo prijetne; in teh ni malo od postanka naše države. V splošnem pa se opaža, da se naša slovenska javnost zelo malo zanima za zunanjepolitično situacijo. Ne mislim tu samo naše javnosti, ampak tudi splošno. Naše časopisje se pač premalo bavi « takimi vprašanji, ker je preveč zavzeto s strankarskimi. Ce pogledamo beogradsko časopisje, ki v m logem ozira zaostaja za našim, čitamo mnogokrat inozemske vesti, ki bi v našem časopisju nikdar ne z: gledale belega dne. ki pa so drugače važne, bodisi za nas ali pa za splošen položaj in Isto vidimo pri revijah. Samo mal primer: -Srbski književni glasnik«, ki odgovarja »Ljubljanskemu Zvenu«, ima v vsaki svoji številki po c:i članek ali pa tudi več o zunanje političnem položaju. Pozna se pač, da so Srbi imeli svojo državo, da so samostojno živeli in sami mislili, mi pa smo pustili druge, da mislijo za nas. Pri nas se začne zanimati za zunanjo politiko le takrat, ko nas kaj zaboli ali ako se nam je zgodila kaka krivica; potem sc prav močno razjezimo, udarimo na desno in levo in potem zopet — brezbrižnost. Isto vidimo tudi pri našem parlamenta. Sem pa tja kakšna interpelacija ali pa npit o kakšni zunanjepolitični zadevi, toda kaj velikopoteznega se redkokdaj čuje. Da bi se pri nas obravnaval naš ali pa splošni zunanje politični položaj, te?a naši narodni zastopnika niso še čuli in se, kakor je vide ti, tudi mnogo za to ne potrudijo. Skoro vsak parlament ima svoj odbor za zunanje zadeve, le naš ga nima. Kakor je bilo citati v časopisih, se je že parkrat nameravalo izbrati tak odbor, fz kakšnega vzroka jc to izostalo, naša javnost ni izvede''a. Res T'e. vsa vprašanja v zunanji politiki se ne dajo razpravljat? v javnosti; zato pa so tu zastopniki naroda, ki imajo pravico in dolžnost, da zahtevajo, da se jim obrazloži in pojasni naš položaj; mnogokrat so samo zunanjepolitična vprašanja tako važnega pome la za nas, da je brezbrižnost naravnost narodni greh. Potem bi mnogokrat izostali vsi neupravičeni napadi na vodstvo naše zunanje politike, ki gotovo ni nezmotljiva. Vpogled v naš zunanji položaj bi mnogokrat ugodno vplival na naše notranje, strankarske politične boje. Saj je naravnost neverjetno, kako velik , upliv ima baš notranja politika na zuna- njepolitični položaj države, koliko morejo notranji z pletljaji škoditi zunanji politiki, Eno jo z drugim združeno, A ravno mi, ki smo to na. svojem telesu najhuje izkusili, se to na imanje zanimal io. Naš parlament kot hom ;eno naročijo telo, bi bil ■: ' \ ki bi ra! naši zunanji politiki dajati p . -vec slovanske politike. Potre res, da se naša zunanj . koliko pomakne iz zapada na vzhod in da začnemo z intenzivnim delom r:rad:ti pot v smeri slovanske žavne konfederacije. Treba bo sic * še mnogo časa., posebno če pomi !:-mo na Rusijo, ki more šele okrevati od svoje bolezni; treba je začeti. Četna ' lantd za 0 tvananje t: velike misli, ne smemo pri tem nikdar pozaba', da Imamo zavezni-b, ki so mr . >rili za c is bi kateri n m r im \ '• Iti z i n ar [kaj hva-leŽnL 'mamo sicer svojo državo, ki . i jo z last io voljo In svojim t udom zgradili; nc smemo si pa pri lisliti, da v I i ne potrebnje-: Da, z lastn > voljo k^v;z- o tudi držati d rm; toda ni I tlostnega kakor ostati sam ' rez ■ ri atefjev. fn i v mf, ki nas ne obdajaj l prijatelji fn ki ima-mo ne baš "' s likov, mori v o 1 z*.z*. ' • • * prijat jljstvo, ki ra goje za las, tudi hranimo in io. Dr« Ivan Prve; Policijsko rayz tvo Je t "-glasilo, da ie Vidov dan narodni praznik in c-a mora i o zato ta dan vse »radnje« (trgovine, delavnice) brezpocjoino b:z. z?prte. To čitaš T:i i.evrua lcr?r.':ih. Zakaj ie g. policijski ravnatelj tako odločen? Zakaj zali rva tako brezpogojno zapiranje radenj? Mali, aH značilni doživljaji te* ga dne mi dajejo odgovor ne vpra« sanje. Na Mažuranicevem tre;u govo* ri človek z ulice z neke mer not i ,_ \ dvorišču, hiše. »Boš videl,« pravi usedaj, ho bo ustava sprejeta, nas bodo .. .?azno govorenje, če se kaj take [a kje v Zagrebu govori o Slovencih. Mož se je veselil v Slovencu najti zaveznika: zato mc je c >voril. po 7.b, 28, hroij«. lagoma pa se fe kakor preplašen in :i- ii »Kak i sn vre fe sploh ? Saj niso tak li na Vidov dan ■ zm i ' ' c - e rc ek ..az: »e\a Vidov ^zz ne i^c za zmago, ampak za neomajno vero v imago,« To mu ie bika novo« Kakor vi limo, so širši kr : učeni o vi* dovdanski mi i. »V sredo bd rc-gent pri! ■' ota o ? Ne veri a* mero Fiso vse zemlje '"^i'^pone v skupštini.« Jaz: »Pač. vse zemlje so '•asi ne. ' z: k i i ze v^e stran« ke.« Jaz: »To je nem< . i o tako stvar tako izvesti, da bi prav vsak ril zadovoljen, s^e obeda ne b^ste skuhali, če boste hoteli krhati ta* ko, da vam bo prav vsak človek v hiši zad Ijen.« ož je pritrJil. Bil ic iz V b ulice, klet imajo Frankovci in Radićevci svoi glavni tat or. Šuntači hodijo no ulicah in dvoriščih, hodijo peš in se vo::iio vajem, ; razne jezike, ""do bo r - k rlv? Modri j a£ bodo zopet rekli, da }e razpoložen nje bi > di >i \ a da s i '.e. pokvari«i oni, ki so ustvarili ustavo — demo* kratsko * radikalna večina konsti" tuante. Radie je zadnio soboto in ne* deljo hotel v prikriti formi imefi svoje : pščine, eno v neki gostiln] v Vlašld ulici, eno pa v »hrvat* sfcei i« c kolu na Vilconovcm treu. Policija iih ic razgnala. Ali je Ra« dič hotel publiko pripraviti za. pros slavo Vidovega dne? Slovenci in itli-vatje pri vsaki priliki in nepriliki nas:la?arDC, da hočemo biti s Srbi povsem enakopravni. V Jugoslaviji smo se svobodno združili trije bratje- zMo srbijansko nadvlade ne trpimo. Zakaj vsi smo za Jugoslavijo enako delali, enako trpeli; enake so bile žrtve, enaka bodi pravica — nagrada — svoboda. Tako pravijo, tako pišejo Slovenci in Hrvatje. Nc vsi. ampak najbolj strastno ravno oni, ki so žrtvovali najmanjo ali niso žrtvovali sploh ničesar. >Nesimpatični so Srbi!« se sliši. >Sirovi so, ošabni, odurni, oblastni itd.« In strasno nekulturni! Brez umetnosti so. brez književnosti, glasbe, — a mi. mi. ki itd. Tako govore tisti, ki niso bili nikoli v Srbiji, ali če so bili, se niso seznali niti z enim srbijanskim kulturnim delavcem. Ce bi se bili, bi jih bilo sram. Zakaj mi imamo začetek svo-ie univerze šele Manes, Srbi pa jo imajo že od leta 1808. Tn bogastvo niih literature, znanstvene in leposlovne, izvirne in prevodne, bogastvo njih dramatike, njih vpodabliajoče umetnosti, širina duševnega obzorja med srbijansko meščansko inteligenco, naprednost srbijanskega kmeta, globočina prodne zavesti v srbijanskih širokih ljudskih masah, čudovita agilnost in patrijotska požrtvovalnost srbijanskega ženstva: kdaj dohitirao Slovenci Srbe vsaj v teh točkah! In naše žrtve za Jugoslavijo? Saj so znatne. A v primeru z žrtvami Srbov? — Naj navedem vsaj eno poglavje iz tisočletne verige brezmejnih srbskih žrtev za svobodo, ki je konano rodila Jugoslavijo. Sanitetski major dr. Vlad. Stanojc-vic poroča kot uradni zdravnik o svojih doživi in jih leta 1016. na Vidu, otoku tik Krfa. Tja ie pribežala po koncentričnem naskoka avstro - ogrske, nemške in bolgarsko voisko — srbska armada. Vse. kar je zbolelo ali umiralo na Krfn. fo je prepelir.lo na otok Vido. Ladja za ladio je prihajala. Na obali se jo videla gomila golih človeških trupel, naloženih kakor meterska drva v lepem reda drago na drugem: visoka kot človek, a dolga nad 10 metrov. Sem so zlagali in prinašali mrtvece z otoka ves dan. Tn nato je prihajala francoska po-kopnlna Irdia, da odnelje trupla na krainji jug Krfa ter jih ondi — pomače v morje. Dan na dan, dan na dan ... Že dolgo so tako nalagali gola trupla vsak dan na obalo — saj je bilo koncem januarja v hudi zimi, — in že dolgo je prihajala vsak dan francoska ladja ter je tovorila... Na vrhu in sredi otoka je planota in na njej je bilo kakor na sejmišču. Tam so bila taborišča beguncev, uradnikov in policiiskih pisarjev, vojakov in bolničarjev. Pa tudi bolniki eo omahovali med* njimi kakor strahovi v uniformah, jedva dvigajoči noge. A po vsem otoku ie mrgolelo ljudi; povsod tabori vojakov, rekonvalescenta v i. dr. Sredi vseh pa na kvadratni ravnini štirje ogromni šotori: to je bila bolnica. Ko so dospele na otok prvo srbske čete, ni bilo nikjer več prostora za bolnike. A deževalo je neprestano! Bolniki eo za to ležali na golih tleh na dežju. Da bi jih rešili vsaj dežja, so Francozi z bojitiii Indij privlekli vesla, deske in gred? te1* velika ladijska platna za pokrivanje blaga. Iz tegn materijah] so zgradili nekaj, kar je bilo vsaj podobno bolniškim šotorom. Šotori so bili nizki, podprti z vesli in deskami t°v veliki h angleških šotorov, daljo potrebna kolini-' perila, obleke in obutvi. V velikem šotoru se uredili kopel in brivnico. Obriti, ostriženi in okopani bolniki so se v svežem perilu nameščali v ostalih li velikih šotorih. Hkratu so Francozi zač?li graditi moderne lesene barake in Šotore ter so sprejemali zlasti težko bolne, ki so bili potrebni največjo nege. Sredi februarja so bili izpraznjeni vsi štiri šotori tez so te grobnice izročili plamenom. Ob prihodu bolnico na otok jo umrlo vsak dan preko 150 Srbov! Potem je številka padala, najprej na 130 potem na sto. daljo na 80, na to na 40 in februarja na 15 do IS na dan! Manje kot 15 mrtvecev na dan pa ni bilo nikoli! Na otoku Vidu in v Skadru pa ni bilo kolere, nego je merila le driska in lakota. Prezebli, izstradani, nečisti vojaki so zaradi drisko padali kakor muh°. % !od ?c ^ i čreva 7 ^ jim odpovedala popolnoma, a marsikomu je odpovedalo srce. Kar cr> rz'.ili kasneje, {o šlo n^pre-bavl'eno --vejo not. Da ni bilo kolore, dokazuje že \: tvo. da so ni nihče okužil z bolniki. Koliko jih je umrlo, ne ve nihče. Do 21. farmarja ni mrtvecev zapisoval I nihče. Koncem januarja I i pa io kuhala bolnica za preko G°^0 oaeb. A bolniki so prihajali vsak ean j meva. Prinašali so |ih t ladij navadno fce nezavestne; mnogo jih je umrlo na j nosilih, marsikdo ie v prisuUHL Ves februar jo lilo dan na dan. Jedva so spravili pod streho partijo bolnikov in žo rri bilo več no .: torov, no sena, ko je dospelo zopet 800 težkih bolnikov, in treba, je bilo ustvarjati novo Šotore, nova ležišča. Problem je bil prvo tedno uprav Bisirovki, ker so je bilo treba boriti z nemožnostmi, siromaštvom in s ponianjkan-om VBOglL Toča tnuka in sadtf ra ie rodila čudeže ostroumnoeti in iznajdljivosti. V najstrašnejših hipih jo Srb vedno izumil kar ga je rešilo. V tehnični improvizaciji [e Srb genijalen. Zato so Srbi tudi na Vidu imponirali Frareozom. Na otoku ni bilo niti pitne vodo ter so j n orali dovažati s Krfa. A bolniki jo v ih niso mogli dočakati; napili so se morja in — poginjall. K. Mitko-vi \ ki je v svoji francoski ^niigi >Uno voiK serbe-; tudi opisal pekel na Vidu, piše: ^Ba io Dante videl prizor Srbov na Krfu, na. tem >otoku smrti c. njegov opis pekla bi bil n orda še strašnejši. » Toda ta čadaa bilja (srbska) so pre- 2 stran #SLOVENSKI NAROD*p ane 2. julija 1921. 145 Štev. Politične uesfi. , ss Pred važnim! političnimi dogodki. »RijeČ« poroča iz Beograda, da so klubi večine pozvani, naj ostanejo v Beogradu rad! .važnih političnih dogodkov, k! lahko nastopijo. = Regentov odhod v inozemstvo. Beograd, 30. junija. Regent Aleksander odpotuje že jutri v inozemstvo. = Amnestija. Beograd, 30. junija. Kakor doznava vaš dopisnik, bo podpisal regent pred svojim odhodom ukaz o manestiji za vse vrste zločine proti kralju, prestolonasledniku, državnim organom itd., ki so bili izvršeni v času od leta 1914. do Vidovega dne 1921. s= Komunistična zarota proti regentu. Beograd. 30. junija. Na podlagi izjav atentatorja se zdi, da atentator ni naš državljan. Njegova mati je Madžarska. Nekaj časa je bil ruski bolše-viški vojski, nato pa je obiskooval bolj-ševiško šolo za propagando v Moskvi. V prvih dneh našega osvobojenja je bil y službi Bela Kune. V Beogradu je bil dvakrat. Neka ženska ki pripada komunistični organizaciji, je izpovedala, ida je atentator prihajal v komunistični klub. Policija je našla pri hišni preiskavi pri nekem slugi zaboj bomb. V atentat so zapleteni 4 komunistični poslanci, o katerih izročitvi bo sklepal imunitetni odbor. Naknadno se je dognalo, da sta dva komunistična poslan-ea preskrbela atentatorju vstoopnico za kostituanto, ker bi se imel izvršiti dobro pripravljeni atentat. Oblasti v Novem Sadu so aretirale 4 komuniste, med njimi nekega pravnika, ki so zapleteni v atentat. Iz doosedanjega zasliševanja komunističnih zarotnikov se je dognalo, da je bil atentat pripravljen že za Duhove. =r Regent odlikoval Pašlća in dr. PI-barja, Po banketu na dvoru, ki se je vrši! povodom sprejetja ustave, je daroval regent prestolonaslednik Aleksander predsedniku konstituante dr. Ribarju v znak priznanja za njegovo delo zlato tobačnico, ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiću pa zlat kip, ki predstavlja regenta na konju. = Naredbo o redu 1 radu je regent kraljevič Aleksander že podpisal in je torej stopila že v veljavo. s=r Cesar Fran Josip Je siutil razpad Avstrije? Pred kratkim je izšla knjiga »Osebni spomini na Frana Josipa 1.«, ki jo 5e napisal general Albert baron Margutti, mož, ki je bil 17 let prideljen cesarski generalni adjutanturi In ki je bil dolga leta v intimnih osebnih stikih s Franom Josipom. V tej knjigi pripoveduje Margutti med drugim: »Ko le 1. 1915 avstrijska armada za-vojevala Crnogoro in }e kralj Nikita prosil Za mir, se Je cesar Fran Josip o njegovi prošnji izrazil tako: »Tudi star mož! Nje- gova usoda me navdaja z Iskrenim soCuv-stvom. flodie mlhl cras tlbl! (Danes meni jutri tebi.)c Nadalje pripoveduje Margutti o razgovoru, ki ga Je imel on sam z monarhom prve dni meseca Julija 1916. Fran Josip se ie takrat izrazil: »Slabo stoji za nas, morda slabše, kakor sami slutimo. Gladujoče prebivalstvo v zaledju tudi ne more več živeti. Videli bomo, ali bomo mo-g'i In kako bomo 5e preživeli to zimo. V prihodnji pomladi pa napravim brezpogojno konec z vojno. Nečem, da bi bili popolnoma in brez vsake rešitve uničeni!« — Ako je istinito, kar poroča Margutti, potem je stari Fran Josip v resnici slutil, da donese vojna Avstriji pogin in razpad. = Italijansko - jtigostovenskl dogovor in interesi Reke. Pod tem naslovom bere rimski dopisnik »Corriere della Sera« prav pošteno levite Reča-nom. Dopisnik pravi, da na Reki govore hipernacionalisti. da je Italija oškodovala Reko, jugoslovenski trgovci s svoje strani pa očitajo Jugoslaviji, da škoduje jugoslovenskim interesom. Iz tega se vidi, da ni resnice ne pri enih in ne pri drugih in da jo je treba zagrabiti v sredi. In nato opominja Re-čane, da je Reka ž;vela le vsled posebnih določi!, po katerih je moralo 35 odstotkov vsega skupnega uvoza Avstro-Ogrskc monarhije preko Reke. To je odpadlo. Danes pa mora Reka misliti na gospodarske interese, ki jo vežejo na Jugoslavijo. Nezmiselno je vendar zahtevati, da bi se Jugoslavija posluževala reškega pristanišča, če ne bi imela tu nobene besede, ko ima vendar številne in dobre luke ob Adriji. Zato naj uvidijo Rečani gospodarski položaj in naj prenehalo s svojimi pre-tiravani. Zdi se nam, da je vedno bolj in bolj potrebna naša pazljivost, ker Timeo Danaos! = Sinfajnovec ubil 13 Italijanov na Reki. »Piccolo della Sera« poroča: V Dublinu je obtožen sinfajnovec, da je ubil policijskega nadzornika, izjavil pred sodiščem, da ni kriv tega umora in da mora biti za to oproščen. Obsoditi bi se ga moglo le zaradi tega. ker je ubil na Reki 13 Italijanov. Povedal je, da je bil na Reki tedaj, ko so se spopadli Francozi in Italijani. Bil je na strani Francozov in Jngoslovenov in se boril proti Italijanom. Tako ie ubil 13 Italijanov. — Značilno je, da je svobodoljuben Irec. ki ga vodi pač le čut pravičnosti, bil takoj na naši strani, še več, da se ie boril za naše stvari s takim navdušenjem, kakor da bi šlo za pravice zelene Irske. Prav škoda, da ne sporoča »Piccolo della Sera« imena tega junaka. Telefonska In ferzolanu^ poročila. KRVAVE BORBE NA REKI. — d Milan, 29. junija. »Corrie* re Hella Sera« javlja z Reke, da so včeraj arditi odbili karabin jer je, ki so se jim zoperstavili, in vdrli v re* ški in sušaški kanal, kjer se nahaja garnizija alpincev. Alpinci so na ar* dite streljali iz pušk. Zadet je bil en poročnik, ki je bil takoj mrtev. Pri nemirih je bilo usmrćenih vsega skupaj 7 oseb. VLADNA KRIZA V RIMU. — d Rim, 29. junija. Kralj je sprejel min. predsednika Giolittija in izrazil nujno željo, naj bi zopet Giolitti prevzel sestavo kabineta. .Giolitti si je pridržal odgovor. —d Rim, 28. junija. Kakor javljajo Usti, bo sestava novega kabineta najbrže poverjena De Nicoli. Tudi sociali-tom bi bil bolj po godu, kakor drugi kandidati. Socialisti so sklenili, da naj 60 podpredsednik Casalini ne odzove pozivu h kralju, vendar pa so pripravljeni razložiti politikom naziranje stranke za informacije kralja. našala vse tiho. Nikjer krika niti javka, niti tožbe, niti vzdiha. Koliko veličine v takem trplleniuU Po 150 do 200 trupel na dan so naložili na ladjo, jim privezali na noge kamen ter jih sredi morja metali v glo-bočino. Ako pa je vrvica popustila, je priplavalo truplo na morski gladini. Mitkovič piše: >Francoski mornarji so mi pripovedovali, da vidijo večkrat, kako se zaletavajo mrtveci ob njih ladje in barke...« Bedniki, niti mrtvi niso našli mini! In bolnike je grabila aroza ob misli, da bodo vrženi v morje, ki pa niso prej nikdar videli, ki je bilo vedno viharno in penasto. Jadni bojevniki, ki so tolikokrat stavljali svoje življenje na kocko in zaničevali smrt, so se na Vidu tresli, da ne bodo pokopani, da na njih grobu nikdar ne vzcvete cvetka, ne zraste trava, niti bilka... In Mitković vzklika: »Vzvišeni junaki! Nimate niti jame. večne koče v lahki, pobožni, materinski zemljici! Vaši tovariši, ki so padli v Srbiji, brez rakv9, brez pokrova mrtvaškega, srečnejši so od nas, saj počivaio no dolinah ali ob vznožiu holmov, pod zemljo, ki so jo tako branili. Danes vas ni treba več; Vaše je poslanstvo dovršeno, ker vaša roka ne more niti vreči volilne kroglice v skrinjico, niti držati puške . . .€ A končno mrtvecev niso smeli več metati v morje. Grške oblasti so se uprle, ker morje je bilo okuženo s trupli in se ni smelo več ribariti. In poslej so jih morali pokopavati. Vido ostavlja v zgodovini srbski ln T sgodovini Jugoslavije spomin temen, toda veličasten. Otok Vido nam ostane sveto in ilaam ina na veke, ^ M. M. ITALIJA IN VATIKAN. — d Pariz, 29. junija. »Chicago Tribune« poroča o pogajanjih med italijansko vlado in Vatikanom in meni, da bodo ta pogajanja konča* na v jeseni, ko bodo prepeljali v Lateran truplo Leona XII. in ko bo papež Benedikt XV. zapustil Vati* kan in spremil svojega prednika čez rimske ulice. AVSTRIJSKI KANCELAR O PO. LOŽAJU. — d Dunaj, 30. junija. Danes je vodja zveznega zunanjega mini* strstva v zunanjem ministrstvu sprejel zastopnike inozemskega časopisja. Zvezni kancelar dr. Scho* ber je pozdravil tujezemske časni* karje. V daljšem govoru je poudar* jal med drugim, da se more v novi Avstriji iz tujega kapitala na var* nih tleh etablirati plodonosno go* spodarstvo. Glede zunanje politike je rekel: »Z vsemi državami, pred vsem pa z našimi sosedi hočemo živeti v dobrem miru. Avstrija bo izpolnila obveznosti, ki so ji bile naložene po mirovnih pogodba, za* htevala bo pa tudi, da drugi na* pram njej izpolnijo svoje obvezno* sti. Največ smo trpeli vsled tega, ker naše plačevanje ni bilo sistemi* zirano. Lahko nam, verjamete, če rečemo, da silno hrepenimo po tem, da bi se že enkrat odstranile zapre* ke te usodne gospodarske in pro* metne omejitve, ki tako razdvajajo duhove.« Končno je prosil zastop* nike časopisja, naj zaprosijo svoje vlade, da bi pomagale avstrijskemu narodu, da bi mogel vstopiti kot član v zvezo narodov in tako pričati svetu, da je zmožen živeti in da ima dovolj poguma in moči za življenje. SPORAZUM MED NEMČIJO IN FRANCIJO. — d Berlin, 30. junija. »East Europe« javlja iz Pariza: Kakor po* roča »Excelsior«, so se včerajšnji razgovori med nemškimi in franco* skimi strokovnjaki v vprašanju re* stitucije končali s popolnim spo* razumom. Določili so pavšalno vso* to, ki naj jo Nemčija plača za umetnine, katerih niso nKogli najti. GRŠKI PORAZ V MALI AZIJL — d Atene, 30. junija. Po vojnem poročilu z dne 28. junija so gr* ške čete izpraznile Nikomedejo. (Izmid.) — d London, 29. junija. Lord , Harmsworth je naznanil v spodnji zbornici, da jo Položaj M polotoku 4 Izmid zelo negotov. Grki so izpraz* nili Izmid že 27. t. m. Mesto gori in v vsej okolici vlada silna panika. Cele množice Armencev in Turkov beže proti Carigradu. Boje se, da ne bi prišlo do nemirov. Storjeni so vsi koraki, da se preprečijo ro< panja in pokolji. Angleški interesi, kakor je izjavil lord Harmsvvorth, niso v nevarnosti. ^— d London, 29. junija. Iz Smirne javljajo, da je zboroval tam* kaj vojni svet pod predsedstvom kralja Konstantina. Baje je razprav* ljal svet o mnogih silno važnih stvareh. Anglija je izročila Grkom otoka Lemnos in Imbros. BOLJšEVIKI MOBILIZIRAJO. — d London, 30. junija. »Tis mes« javljajo iz Helsingforsa: Vlade v severni Rusiji so odredile splošno mobilizacijo. Kot vzrok za to navajajo upore v Sibiriji. Govo* ri se, da gre pri tem tudi za mobili* zacijo proti Poljski. USTAJA KA IRSKEM. —d Dublin, 2S. junija. Danes je bil otvorjen južno - irski parlament, v katerem je zastopanih 26 grofij- Seje, ki je trajala komaj četrtinko ure, se je udole-žio le jako malo članov. Sejo so odgodili do 13. julija. Z VSEH KONCEV SVETA. —d London, 29. junija. Listi javljajo, da je izza rudarske stavke nova industrijska kriza na vidiku. Organizacija strojnih delavcev je elasova'a o predlogih podjetnikov glede znižanja plač in jih ie z 287.532 proti samo 125.014 glasovi odklonila. Predsednik zveze strojnih delavcev je izjavil, da upa, da se bo še našel način, da se kriza zadovoljivo reši. —d London, 30 junija. Odposlanci zvez podjetnikov in delavcev v strojni industriji so se v današnji seji sporazumeli. —d Washington, 29. Junija. Reprezentančna zbornica je s 340 proti 4 glasovom sprejela predlog senatorja Boraha glede mornariškega proračuna, ki pooblašča predsednika, da z Anglijo in Japonsko stopi v pogajanja glede znižanja vojnih mornaric. —d London. 29. junija. Reuterjev urad javlja iz Tokija, da je sprejela zveza japonskih trgovskih zbornic resolucijo, v kateri se poudarja potreba po omojiivah in znižanju vojnih mornaric, ker je zveza narodov gotovo dejstvo . Japonska mora z drugimi velesilami glede razoroževanja skleniti pogodbo, da se tako doseže mednaroden mir in energični razvoj industrije. — Pariz, 30. junija. Iz Londona javljajo, da se je sklep angleško-japonske zveze odgodll za nekaj mesecev. —d Moskva,, 30. junija. Zastopnik sovjetske Rusije v Italiji je na željo italijanske vlade dne 26. t m. predložil italijanski vladi načrt trgovinske pogodbe med obema državama. —d Varšava, 30. iunija. Namesto Skul-skega je bfl Imenovan za notranjega ministra bivši novgorodski palatjn Vladnlav Raczkiewicz. —d Budimpešta, 30. junija. Danes se je začel proces proti lsletni slušateljlci vseučilišča Elizabeti Andicz, proti slušatelju Ernestu Bergerju in proti nadaljnim petnajstim osebam, ki so obdolžene, da so bile v zvezi s komunisti, ki so pobegnili v inozemstvo in ki so propagirali vzpostavitev boljševizma na Madžarskem. —d Washin£ton, 28. junia. Konferenca republikancev reprezentacijske zbornice in senata je dosegla kompro-mois glede Knoxove in Porterjeve resolucije o dokončanju vojnega stanja z Nemčijo in Avstrijo. —d Gorenjtf Glogov, 29. junija. Ker je umik poljskih vstašev v prvo v izprazni tvenem načrtu predvideno cono resnično dovršen, je pričel general Heefer prestavljati nemško samoobrambo. —d London, 28. junija. Devalera je odgovoril Uovd Georjru na njegovo povabilo, da je najodličnejše zastopnike irskega naroda, s katerimi se Je mogel sestati, vprašal za njih mnenje o tej stvari. Vsi žele trajen mir med narodoma obeh otokov, ne vidijo pa nobenega sredstva za dosego tega miru, ako se ne pripozna svoboda Irske in načelo samoodločbe. —d Ženeva, 28. junija. Svet Zveze narodov ie danes končal zborovanje v javni seji in soglasno sprejel predloge za posredovanje v vilenskem vprašanju. Litvanski delegati so protestirali proti temu. —d London. 28. junija. Kakor se poroča, so rudarji pritrdili takoj§nj«»mu znižanju sedanje dnevne mezdo za dva šilinga in za nadaljnje znižanje šest pencev meseca septembra. Iz nase kraljevine. — Karagjorjriev zvon. Beograd ska >Politika< piše: Prvi zvon, ki se je oglasil po oevobojenju v Šibeniku, je bil veliki zvon v samostanu sv. Lov-ra. Zvon ima zanimivo zgodovino. L. 1809 ga je naroči Beograd za svojo glavno cerkev. VHt bil v Benetkah, toda med delom Je bila Srbija premagana. Livar ga je prodal samostanu sv. Lovra v Šibeniku, kjer je ostal do današnjega dne. Odbor tamkajšnjega Narodnega veča namerava zvon odkupiti in ga poslati kot dar mesta Šibenika Beogradu. — Srbski Rdeči križ za po povodni opustošene kraje. Na seji srbskega Rdečega križa so sklenili, da bodo dali 100 000 dinarjev ter velike količine blaga bi življenjskih potrebščin za po povodni orusto-Sene kraje. Wm ■ —d Beograd, 30. junija. Današnjo sejo konstituante ie otvoril predsednik dr. Ribar ob 12. Seji so prisostvovali tudi komunisti. Početkom seje je imel dr. Ribar govor, v katerem je ožigosal poi.rkušeni atentat na regenta prestolonaslednika Aleksandra ter je izjavil, da Je že včeraj čestital regentu, da atentat ni imel uspeha. Nato je poslanec D i v a c (socialni demokrat) Izjavil v imenu svojega kluba, da je ta atentat posledica kapitalističnega sistema. Socialni demokrati so se vedno borili proti terorju, ker so mnenja, da more samo z organizirano akcijo priti proletarijat do svojega cilja. Opozarja vlado, naj se ne bori proti takim pojavom S preganjanjem delavskega razreda, ker se teror ne more pobijati s terorjem. Za tem je govoril poslanec Kaclero-vič (komunist). Ko se Je prijavil k besedi, so se Čuli medklici: »Atentatorji, kje imate bombe.?!« V imenu komunistov je Iz.'av'' glede ustave, da ne rešuje vprašanja proletarijata, ki ostaja tudi nadalje brsz pravic. Komunisti si hočejo osvojili oblast In se bodo zaradi tega borili tudi nadalje. Nato je predsednik konstituante zaprisegel komuniste na ustavo. Za tem Je govoril POtlanoc Ml loj kovic (k>munist\ ki je Izjavil, da se korru-nlsil nc bore proti oseban<. temveč proti sistemi:. Atentat |e posledica reakcionarnega sistema. Po njegovem BOVOCU io protestirali dr. Trumblć, predsednik zemljo-1 radniki v Lazi j in poslanec Mosk vijević proti pisanju beograjske »Tribune*, ki je poročala, da so včeraj sedeli na svojih prostorih, ko |e regent pri'el V dvorano zbornice. Predsednik dr. Ribar je Izjavil, da bo poslal listu uradni p pravek. Ob 13. se je seja prekinila in se ie nadaljevala ob 16. z dnevnim redom: Poročila verifikacijskera in imunitetnega odseka. — Tažistovski napad na župnisCe v Dragi V noči od 3. do 4. junija t. L so faš ti navalili na ziinnišče v Praži pri Trstu. Obstreljevali so ie in obmetavali s kairieniem več kakor eno uro. Vikar Josip Knavs in njegova sestra sta zbežala na podstrešje in se tam skrila med zaboje. Čim se ie zdanilo, sta šla pogledat razdejanje: po sobah je ležalo kamenje in zdrobljene šipe. v urina. I kubinji prizemno ie bil Dfest t-lezna zaporna oknenica. 2i:na. e zi-dovje je odrt□ po krocrljah. Pred 2an~ niseein so bile raztresene prar ie in nolne patrone vojaških p:"~'k. Na vse z.'roda] st? vikar in sestra rapustila dom in se odpravila menda v Jugoslavijo. To so tisti presreni odnosaji, ki jih je obetal dr. Trm!-L! 'Bi V Ljubljani. — Naša vlada regentu in min. predsedniku. O priliki ponesreče* nega atentata na prestolonaslednika regenta Aleksandra ie predsed* nik deželne vlade dr. Baltič odpos si al nastopni brzojavki: »Kabinetni kancelariji Nj. Vis. prestolonaslcd* nika. Beograd. Z globokim ogorče* njem in gnjevom sta sprejela nas rod in vlada vest o zločinskem n>* padu na življenje našega prestolo* naslednika. Čast mi ie. zaprositi imenom naroda in celokupne deželne vlade, da se izvoli na Najvišjem mestu predložiti naše na i iskrene] še častitke k srečno prestani nevarno; sti, v katero je zločinska roka spra« vila življenje našega ljubljenega prestolonaslednika. Izvolite obenem tolmačiti tudi neomejeno vdanost ter zvestobo tukajšnjega naroda Nj. Visočanstvu, slavni naši naro^.= ni dinastiji in edinstveni državi. Predsednik deželne vlade dr. Vilko Baltič.« — »Gospod Nikola Pašić, predsednik ministrskega sveta, Beo? grad. S kakršnim navdušenjem je naš narod sprejel sprejetje ustave, s tako ogorčenostjo tudi obsoja za? vratni napad na življenje našega ljubljenega prestolonaslednika in se iskreno in srčno raduje nad sreč= no spasitvijo Nj. Visočanstva. Iz* volite sprejeti zagotovilo, da naš narod vstraja in da hoče vstrajati do konca v neomejeni zvestobi ter vdanosti do Nj. Visočanstva pre^ stolonaslednika in naše slavne na? rodne dinastije. IzvoUte sprejeti tudi Vi, gospod ministrski predsed* nik, imenom naroda in celokupne deželne vlade najiskrenejše častit* ke k srečno prestani nevarnosti, v katero je zlobna roka spravila tudi Vaše življenje. Obenem izvolite sprejeti tudi izraz našega sočutja za vse one, ki so postali žrtve podlega atentata. Predsednik deželne vlade dr. Vilko Baltič.« — Ob sprejetju ustave. Povo< dom sprejetja ustave v konstituanti je predsednik deželne vlade za Slo* venijo naslovil na predsednika narodne skupščine in na ministrskega predsednika nastopni brzojavki: »Gospod Nikola Pašić, predsednik ministrskega sveta, Beograd. Ime^ nom naroda in celokupne deželne vlade častim se predložiti našemu prvoborcu jugoslovenske ideje k udejsrvitvi najvišjega našega ideala najiskrenejše častitke. Naše na* rodno edinstvo ie bil Vaš življenjski cilj, za to idejo ste živeli in de* lovali ves čas z neprimerno dosled* nostjo. Idejo ste sedaj udejstvili in živi močna in trajna. Združili ste nas z Vašim neumornim delom v en sam narod, ki bo, nerazdružno spojen, užival srečo skupno in ra* mo ob rami tudi kljuboval vseh vi* harjem, zastrtim v bodočnosti. Imenom naroda in celokupne dežel* ne vlade izjavljam, da hočemo našo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo* vencev ljubiti iz dna srca in s po* polno zavestjo in da_hočemo za isto živeti in umreti. Predsednik dežel* ne vlade dr. Vilko BaltiČ.« — »Go< spod dr. Ivo Ribar, predsednik na* rodne skupščine, Beograd. Imenom celokupne deželne vlade izvolite sprejeti najiskrenejše častitke k sprejetju naše ustave. Sprejmite za* goto vilo in izraz globoke in trajne hvaležnosti našega naroda za Vaš neumoren trud in delovanje za do* sego našega toliko zaželjenega ci* lja skupne naše narodne edinoeti in M&e skupne kraljevine Srbov. Hr* L folija 1921. vatov in Slovencev. Predsednik c'e» želne vlade dr. Baltič.« — Vest o poskuse nem bomb* ! ner.f atentatu na re:-ema kraljevu i ča Aleksandra je v L i ubijani izzva* la med vsemi sloji splošno ogorči* ! nje. Vsi so bili vzradoščeni, da se I je po^li in zločinski naklep ponc* j sreči!, s^.j uživa regent med !uib* • ljanskim prebivalstvom splošne in i iskrene simnatiie. Mestni magistrat ' je snnči ra balkonu mestne hiše i'* obesil re^ertovo sliko, okrašeno s ' cvetjem in državnimi zastavami. .: Slika je bila razsvetljena. — Grof Bcc-onen v Sfariboro. Iz ; Maribora poročajo- Dne 29. t. m. je do-; spel v Maribor crof Begonen s svojim ; Finom. V njegovem spremstva j«"* bil j dvomi svetnik poverjenik dr. Skaber-' ne. Na kolodvoru so sprejeli odlične , prosto v senči liski profesor dr. ^<.lcror. i okrajni glavar dr. LaJn&lS, polici jaki svetnik dr. Seneković in vladni komi* i aar mesta Poljanec Slednji je pozdravil j dosiže v kratkom nagovora. M^d plo-j ho, ki se je vlila ob prihodu vlaka, fo i gospodje vstopili v malo dvorano koto-j dvorske restavracije, na kar bo se od-I peljali v avtomobila h c dr. žolgerja, i kjer je bila lozina in nn t-^» večerja. Da-i ne? dopoldne co si ogledali gostje m •v j riborskj muzej, popoldne pa se odpeljejo ! v Rogaško Slatino. Za |utri je namer** i van opled ptujskega in hr^stovičkeir?! r građa, na knr se odpeljejo v T futomer I in Ormož, potem pa se grof Begonea j namerava povrniti zooet v svojo do-i movino. j — Ptni proslavlja snreietro ustave, j Iz Ptuja poročajo: Mesto Ptuj in oko-; lica sta pro-hi vila na svoSao način , sprejetje ustave. Vojaštvo in Sokoli so j priredili bakljade z prodbo, pevska I društva so pela narodne himne in patri-! oticne pesmi. Pred magistratom je zx>-j vori vladni komisar dr. Senčar in pred { glavarstvori vr. vodja na rpnožic-o, ki je j navdušeno vzklikala vi.ade r ju in domo- s » vini. — Nemški učitelji in np.Š jezik. Do začetka prihodnjega šolskega j leta, t. j. do 15. septembra 1^21, se ! imajo vsi nemški učitelji(ice) v j Sloveniji priučiti slovenščini v to* j liki meri. da bodo sposobni ni j novnih šolah brezhibno poučevati, drugače se odslove. Tako je odre* dil višji Šolski svet — Iz uredništva. Iz našega ured^ j nišrva je z današnjim dnem izstopil g. Božidar V o d e b ter sto/dl v I službo »Jugoslavije«. Odgovorno j uredništvo našega lista prevzame j začasno urednik g. Iv. P o d r ž a j. — Spremembe pristojnosti so* j dišč pri lastninskih deliktih. V krat* I keni izide naredba ministrstva za S pravosodje, s katero se bodo bist* veno spremenile kom potence sodišč za presojo lastninskih deliktov (tat* vine, goljufije in poneverbe). Okrajna sodišča bodo sodila vse te delikte, kje* vrednost scaa do 4000 oziroma 1000 K pri kvalificiranih. Zborna sodišča (kazenski senati) vsa hudodelstva tatvine in goljufi* je do vrednosti 40.000 K. Porotnim sodi|čem bodo pripadali samo slu* j čaji nad 40.000 K. S to naredbo bo znatno razbremenjena porota, ka--kor tudi zborna sodišča. — Zasega Splošne prometne banke. Državni stanovanjski urad je v četrtek dne 30. t. m. zasegel in zaprl bančne prostore podružnice dunajske Splošne prometne banke na Marijinem trgu, ker se zavod ni hotel pokoriti naredbi poverjeni* štva za socialno skrbstvo ulede zgradbe stanovanjske hiše. Odo* brujemo ta ukrep, ker pač ne gre, da bi tuji zavod, ki se je s spretni* mi manevri znal izogniti nacionali* 145. štev. „6LUVrlN6Kl NAKUU-, cnt 2. julija IWL zaciji, kljuboval vladnim odred* bam, katerim so se morala upogniti vsa enaka domača podjetja. — Krajevna organizacija JDS v Spodnji Šiški se je obrnila na pristojno šolsko oblast, da bi se ustanovil na ondotnih dveh me* ščanskih šolah še IV. razred, da bi bilo omogočeno učencem in učen* Kam prestopiti s teh šol na višjo državno obrtno šolo. —Telovadba in petje na osnovnih šolah se ima gojiti kot obligatni predmet Za to je obvezni predmet pri usposobljen os t-nih izpitih učiteljev in učiteljic. — Ljubljanski učiteljski pevski zbor priredi od 9. do 14. julija koncertno turnejo ob naši severni državni meji in sicer v Gor. Radgoni, Murski Soboti, v Ljutomeru in v Ptuju. Namen teh koncertov je probu d a nacionalne in državne misli. Opozarjamo že danes prebivalstvo, posebej še učiteljstvo teh okrajev na te koncerte. Podrobnejši spored sporočimo v kratkem. — Slabi šolski uspehi. Letošnje šolsko leto je končano, pa kakor je bil napredek na ljudskih in sred* njih šolah in obeh učiteljiščih ljub* ljanskih v I. semestru slab, so tudi usnehi II. semestra nepovoljni. Po nekaterih razredih gimnazij in re* alke je padla tretjina dijakov, do* čim so se dijakinje in kandidatke še dokaj dobro držale. V nekaterih familijah so po 2 in 3 otroci prinesli slaba izpričevala domov! O mladini ljudskih šol niti ne govorimo. Vpra* šari pa se moramio: Kaj bo iz te iz* pridene srednješolske mladine? Koliko skrbi in denarja je šlo tu v nič! Kako drago je sedaj šolanje mladine z dežele v mestu, vedo naj* bolje roditelji! Kje je uzrok temu slabemu napredku? Preveč svobode pri mladini, premalo resnosti, nad vse premalo pa tudi tistega stroge* ga nadzorstva brez katerega se ne sme pustiti učeča mladina! — Dnevni brzovlaki Dunaj-Trst. Od 2. julija naprej vozita brzovlak št 3, ki odhaja z Dunaja ob 7.25 in prihaja v Trst ob 21.55 in od 3. julija naprej rrzovlak št. 4. ki odhaja iz Trsta ob in prihaja na Drmaj ob 21.45 redno vsak dan ter imata tudi vozove 3. razreda. Za ta dva vlaka do sedaj obstoječe omejitve, namreč da so se izdajale vozovnice za najmanj 200 km, so se ukinile. — Artiljerijska podoficirska Šola v Mariboru. Meseca septembra 1921 bo sprejetih v II. artiljerijsko podoficirsko šolo v Mariboru do 200 mladeničev od 17. do 21. leta. Prošnje ie vlagati do 20. septembra 1921 rri poveljstvu šole. Več je razvidno iz oglasa v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu, — Konkurz tvrdke. Eksportna tvrdka Rudolf Velkavrh v Vršacu, Banat, je 13. junija t. 1. napovedala konkurz. Tvrdka je imela kupčijske zveze s Slovenijo. Tvrdkina pasiva znašajo okoli 380.000 K. — Pot skozi Vintgar zopet odprta. Knkor nam javlja generalni komisari-jat za tujski promet, ©o galerije in mostovi v Vintgarju popravljeni, tako da je postala ta naša najlepša soteska ob-rinstvu zopet dostopna. Popravila vsled povodnji razdejanega Vintgarja so stala ogromne svote. Vsled tega se bode Izbirala od poeetnikov soteske normama vstopnina 50 para od osebe. Ob-cintvo blagoizvoli to vpoetevati ter si oskrbeti pred vhodom v Vintgar vstopnice, ki se dobivajo v hotela 8tol na Dobravi in v restavraciji Vintgar. — Olepšava mesta. Pred glavnim kolodvorom so pretekli teden na voglu železničnega vrta odstranili grmičevje in zelenjadni del vrta očistili, in na nasprotnem voglu pri vodnjaku podrli tamkaj stoječe drevo. Oba vogla so zaokrožili in rezervirali prostor za olepšavo. Vse ondotne reklamne table so premestili v stranski drevored; Poslopje gl kolodvora so pričeli nanovo pleskati. Restavracijski stekleni paviljon je prenovljen, vrt istotako. Železnica je navozila več vagonov zidne opeke v stavbne svrhe. Za nasipanie ceste na južno železnico je navoženega obilo gramoza. Ko bo cesta ž njim nasuta, bo stopil v akcijo parni valjar, ki se bo tu uporablja!, ker je cesta izredno široka, najmani 2—3 tedne. — Na Reslievi cesti je dala na novo prebarvati svojo hišo posestnica Šumi. — Zidarska dela napredujejo pri novih stavbah takole: Pri poslopju »Zadružne gospodarske banke« ob Miklošičevi cesti so pričeli pretekle dni z betonsko gradnjo temeljnih zidov. Na Sv. Petra cesti je hiša usnjarja A. Kre-Rarja ometana in se že snaži. V nji bodo najmodernejše urejene prodajalne. Pri zgradbi palače Kreditne banke ob Dunajski in Aleksandrovi cesti so betonske podzemeljske kleti dovršene in ie dovršen tudi že en del pritličnih Prostorov. V eni velikih kleti bo montirana lastna električna centrala. Na češljevi cesti si zgradi A. Vovk prostorno skladišče. Eskomptna banka bo dala izvršiti več adaptacij. Bivša Wet-tachova vila ie na novo prepleskana. — V Pražakovi ulici grade kanal od novih poslopij Jadranske banke do cestnega kanala v Kolodvorski ulici. Parni valjar je utrdil te dni cesto v ravno-imcnovani ulici. Dodelana poslopja se vsled ugodnega vremena hitro suše. — Pomnožite razsvetljavo na Opekarski cesti In v Slomškovi ulici! Na Prvi gore od Trnovskega pristana pa do mitnice samo — tri žarnice, v dru-£i pa od elektrarne pa do belgijske vojašnice nobena plinova svetilka! Več mi Smrtna kosa. Na Sehi pri Ljubljani je umrl zasebnik g. Fran Su-s ter. P. v m.! Razstava ženskih ročnih del na »Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt« v Ljubljani, Turjaški trg 3/11. se podaljša za en dan in traja do nedelje 3. julij do 18. ure. — Borovnice — liter po 10 K! Med polji in gozdovi živimo, v popolnoma agrarni deželi torej, pa plačujemo kmetu borovnice in češnje ki mu jih narava brez dela in truda v naročie stresa, liter po 10 K — kg., češenj pa po 12 K. — Poskusen samomor. Na Vidov dan zvečer ob 11. se je vrgel z državnega mostu v Mariboru v Dravo vojak Stanovljc-vič, katerega pa je drugo jutro našla patrulja na bregu preti Pobrežju, kjer se Je solnčil. — Poar**r:enje tobaka in to« baČnih izdelkov je posledica kakor nam poročajo zadnjega štrajka v ljubljanski tobačni tovarni. V Slo* veniji kadimo za drag denar slabe tobačne izdelke, ki so v zadnjem času tudi slabo izdelani, smodke na primer gore kakor baklje. — Kaznovani navijale! cen. Iz Maribora nam poročajo: Mesar Roman Brezovnik je prodajal telečje meso po 18 K mesto po 16. Obsojen je bil na 8 dni zapora, konfiskacijo mesa in na povrnitev škode strankam. Mesar Josip Dogovišnik je prodajal telečje meso po 38 K mesto po 21 K ter je bil zato obsojen na 14 dni zapora in zaplembo mesa. Ignac Segula je bil obsojen na globo 500 K, 4S ur zapora in koniiskaci-Jo blaga, ker je prodajal čebulo po 25 K mesto po S K. Trgovec Henrik Primus je kupoval od žensk in otrok koks po 70 K ter ga prodajal po 190 K. Obsojen je bil na 1000 K globe, 5 dni zapora In na konfiskacijo pol vagona koksa. Mlllostnlm potom se mn Je spregledala zaporna kazen, globa pa zvišala za 500 K. — Umor na Ljubljanskem polju. Invalid Alojzij Tomazin, ki jo pred dnevi — kakor smo poročali — iimoril na Ljubljanskem polju svojo mlado ženo, je bil izročen državnemu pravdništ-vu. Policijski okoliški nadzornik Jože Habe je zaključil policijske poizvedbe. Invalid Tomazin je ženo umoril v veliki ljubosumnosti. Svojo mlado ženo Marijo, ki je bila na eni strani zelo la-likomiselna in alkoholu vdana, jo Tomazin strastno ljubil. Tomazin sam se je z nožeia Ie lahko ranil. Slučaj pride gotovo pred poroto. — Nesreče in poškodbe. Deček Jože Kolman, 131etni sin delavke, iz Gradca pri Litiji, je včeraj v četrtek zjutraj gnal konja na vodo. Iz nagaji-vosti je konja udaril Ciril Simomčič. Konj je noekočil in udaril Kolmana močno v glavo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. — Z en a zasebnega uradnika. 67 letna. Antonija T. na Glin-cah pri Ljubljani je tako nesrečno padla po stopnicah, da so jo morali vsled znatnih poškodb prepeljati v bolnico. — Železniški delavec juž. žel. Fr. Pno na Brezovici pri LJubljani je v prepiru vrgel svoji rnladi ženi Mariji likalnik v glavo. Močno jo je ranil na Čelu. Sprejeta jo bila v bolnico. — Razdeljeni Izkazi o letošnjih pri* spevklh prizadetih barjanskih posestnikov za povračilo posojila v svrho osuševalnih del na barju, so 8 dni na vpogled v mestnem ekspeditu, Mestni trg 27, III. Tozadevni razglas je nabit na mestni deskL — Kranjčani, pohitite v nedeljo, 3. Julija v Cerklje, kjer proslavi šolska mladina sprejetje ustave z lepo Igro, domorodnimi pesmicami in deklamacijami v narodnih jezikih. Začetek ob 3. Vstopnina 2 K. Dohodek: Jugoslovenski Matici. — Dober kristjan? S Prevalj nam poročajo: Dne 24. t na, okoli 23. je začelo goreti gospodarsko poslopje Apoloni je Lajner na Pre* valjah, pogorelo je do tal. Rešili so samo živino in poljsko orodje. Go* spodinja je takoj izjavila, da je za* žgal Filip Petrič, sluga davčnega urada na Prevaljah. Med pobožnim 381etnim Petričem in 451etno boga* boječo Polonico je obstojalo že dlje časa ljubavno razmerje. Stanoval je pri njej, pomagal pri delu in ji celo od svoje plače kupoval razna darila. Dne 24. t, m. je pa Polonica naenkrat Petriču odpovedala ljube* zen, ker je baje dobila mlajšega ljubimca. Petriča je to tako ujezilo, da ji je zagrozil: »Ako me ne ma* raš, potem ti bom naredil nekaj, da boš za vedno pomnila.« To svojo grožnjo je Petrič še isti večer izvr* šil. Zažgal je posteljo v hiši, potem odšel na skedenj, ki je bil poln se* na, in ga zažgal. Ko je videl, da je svoj namen dosegel, se je na mestu ustrelil in zgorel. Drugi dan so na* šil na oboku hleva 60 cm dolgo truplo brez rok in nog popolnoma sežgano. Na lice mresta došla urad* na komisija je dognala, da si je Petrič pognal iz samokresa, kate* rega so našli poleg trupla, 2 krogli. Torej požigalec in samomorilec. Župnik Riepel, zagrizen pristaš dr. Šusteršiča, ki do sedaj ni še nobe* nemu samomorilcu dovolil cerkve* nega pogreba, je napravil v tem slučaju izjemo. Dovolil je kaplanu, da ga je cerkveno pokopal in se tu* di sam udeležil pogreba kot edini pogrebec. Ta svoj korak opraviču* je s tem, da je bil pokojni Petrič dober kristjan, da je zahaial vedno v cerkev in redno prejemal sv. za* kramente. — K nesreči v Kamnišških planinah. O ponesrečenem dijaku Dragotinu g^aahfitpi ni do dana* dopoldne m i* Kamnika, ne od Savinjske podružnice SPD. v Celju nobenih pozitivnih poročil. Svojci r>onesrečenega, kAkor tudi rodbina Kajzeljeva nestrpno pričakujejo prvih točnih vesti. Včeraj so so odpravili člani >Skale< kot rešilna ekspedicija iz Ljubljane na Tursko ^goro. — Ob sklepu lista nam poročajo, da so ponesrečenega dijaka Tauzlu rja že našli — mrtvega. Prenesejo ga v Solčavo, kjer ho pokopan, ako njegova rodbina ne ukrene drugače. — Tal kolea aretiran. Ljubljanska policija je prijela in zaradi tatvin koles deželnemu sodišču izročila Goričana Jožeta Persoljo. Bil je velik in drzen tat koles, a tudi tihotapec. V Ljubljani je kradel kolesa, jih tihotapil preko meje v Italijo in jih tam prodajal. — Telovadni odsek »Ženskega telovadnega društva v Ljubljani« bo posloval tudi v počitniških mesecih, ako se prijavi najmanj 20 telovadk. Telovadilo se bode na prostem in gojilo tudi lahko atletiko. — Prijave sprejema odbor v soboto, 2. julija od 6. do 7. v »Mladiki«. — Pozor pred kopanjem v barjanskih vodah! Ižica in Prošica sta glavna potoka našega barja. Ob dežju narasteta in preplavita bregove, v suhih dneh pa imata normalno višino, v ostalem pa sta vseskozi >potuhneni« vodi in zato. kakor uče slučaji, za kopalca ki ju ne pozna, nevarni, zlasti pa za — decol V vročih poletnih dneh vidiš v strugi teh rujavkastih, z gostimi vodnimi rastlinami zaraščenih in z meter visokim blatom napolnenih vodah polno bar j niske mladine obojega spola, ki so tam —■ v popolnem Adamovem kostumu kajpak — koplje in prekucava. En tudi lotos je tako. Kakor žabe z nabrežja ti skače ta zagoreli »drobiž« v vodo in kobaca iz vode zopet na suho, poln blata In vodnih rastlin ok .lu sebe. Za one, ki ne znajo plavati obstoji nevarnost da se pri skoku v vodo vdero v blato, zapleto v vodne rastline in utonejo. Zato; pozor pri kopanju! — Potrebni uradniki. Rok za vlaganje prošenj za slu/bena mesta pri upravi za zaščito industrijske svojine se je podjjl;;a! do 15. julija t 1. — Koncert se vrši 2. t m. v kolodvorski restavraciji v Ljubljani. Začetek ob 20. Olej oglas. — Novi naslovi. Prihodnji te^ den začnemo pošiljati nas list z na novo tiskanimi naslovi. Na more* bitne napake naj se blagovoli nas opozoriti. Kazina u slouenshiii rohafi. Deželna vlada je vzela izvolitev novega odbora kazinskegu društva na zmaje, razrešita dosedanjega državnega upravitelja g. Joška Bitenca od njegovih dolžnosti ter poverila upravo društva in društvenega i/netia novo izvoljenemu odboru, S tem je borba za Kazino definitivno končana in svoje-easna trdnjava pangerman^ke misli v Ljubljani je prešla v jugoslavenske roke. Društveni odbor ie imel v soboto dne 26. t. m. svojo prvo sejo, na kateri se je konstituiral. Za direktorja ic bil soglasno izvoljen g. dr. Ivan Bole, ravnatelj banke »Slavije«, za noddirektorja g. dr. Pavel Avramovič, zdravnik, za blagajnika g. Janko Blenveis-Trstmi-škl. magistratni nadsvetnik. za prvega tajnika g. ing. Janko Mačkovšek. mag. stavbeni komisar in za drugega tajnika g. dr. Josip Klepec, odvetnik. Državni upravitelj g. Bitenc izroči, kakor čujemo, upravo že tekom današnjega dne direktorju dr. Boletu. odnosno novemu odboru. Kultura. — Nakup umetnin. Deželni predsednik g. dr. Baltič je na XIX. umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu odkupil za deželno vla* do sledeča dela: Kambič M. «Za mestom« (olj, si.); Klemenčič F. »Pokrajina L«, »Pokrajina II.« (pa* stel); Kralj Fr.: »Portret« (plaketa); Kralj T.: »Življenje« (Šest radi-rank)' Kos G. A. »Voda« (olj. si.); Kos T.: »Žanjica« (olaketa); San* tel H.: »V skrbeh«, »Študija z luč* jo« in »Počitek« (akvareli); Santel S.: »Kvarnerski motiv« (lesorez v barvah); »Motiv iz Rovinja« (ba* kropiš), »Zimski dan« (lesorez), »Motiv iz Podgore« (bakropis) in »Motiv iz Pazina« (cinkopis); Trats nik F.: »Mati in otrok« (olj. si.); Zupan Fr.: »Samotna breza« (akva* rel); Zupanec A.: »Pogled na Bo* gatin« (akvarel); 2mitek P,: »Po* gled na Tlake« (olj. sL). S tem či* nom je vlada dokazala, da ji je naša upodobljajoČa umetnost važen faks tor, in da zna ceniti nje pomen v narodni kulturi. Razstava se s pe* tim julijem zaključi. — Kongres Udruženja gledaliških igralcev SMS v Ljubljani. Pri slavnostni akademiji v nedeljo, dne 3. julija sodelujejo med drugimi tudi Ljubljančanom že dobro znani in priljubljeni operni pevci !n pevke kakor Camerotta, Polakova, Sughova, Hržič, Mezgečeva itd. katerih imena nam obetajo v resnici prvovrsten umetniški užitek. Pred-prodaja vstopnic za vse predstave se prične danes v petek 1. julija t. L nri dnevni blagajni opernega gledališča ob navadnih urah. — Udruženje gledaliških igralcev SHS v LJubljani prosi cenjeno občinstvo, katero si ie dalo prenotirati vstopnice k predstavam za čas kongresa »Udruženja gled. igralcev v Ljubljani«, da jih najpozneje do nedelje, 3. julija blagovoli dvigniti nri blagajni opernega gledališča, ker bi bilo Udruženje drugače prirnoj*ano te vstopnice oddati drugim, ker bodo vstopnice za nekatere predstave že skoro razprodane. — Razstava slikarske Šole »Prohuda« na tehn. sr. Šoli. V soboto, dne 2. julija ob 10. se otvori razstava s slavnostnim govorom prof. Volavška, ki bo v kratkem omenil pomen te šole, nakar bo takoj otvorjena javnosti. Razstava vsebuje portrete fn akte, dalje narodne ornamente, perspektivo In grafična dela. Otvorjena je do nedelje, 3 .julija do 16. Vstopnine prosta. — Voditelj šole akad. slikar Franjo Sterle. — Ilustriran list »Plamen«. Izšla fe 12. Številka tega Jista, ki obsega tokrat 16 strani, bogatih na ilustracijah in tekstu. Kakih 30 lepih slik krasi to Številko, med drugim naslovna slika o ođkritiu spominske plošče Janezu Trdin!, več slik o pogrebu narodnega mučenika Olipa v Radovljici, več krajinskih slik Iz neodređene OorISke m sliki gledaliških igralcev Pre-garca in Kralja. Nadalje prlobčuje ta Številka monumentalni vhod v ljubljanski ve-lesejem, ki bo v dneh 13 in 24. avgusta v LJubljani Itd. V tel Številki, kl zaključaj« prvo polletje »Plamena*. Dodajata uprava m izdajatelj Usta utemeljeno Izjavo, da se vsled materijalnih In tehničnih težkoč mora začasno prekiniti nadaljnje Izdajanje »Plamena«. Škoda ie, da mora prestati list ki se ie tako simpatično uvedel; a kdor pozna ogromne troSke, združene s takim podjetjem, ki vsled naraščanja tiskarskih cen čedalje boli naraSčajo, In kdor ve, kako Je zamudnih mnogo naročnikov v plačevanju naročnine, s katero edino se mora vzdržati tak list, bo pojmil ta pojav, ki žal, tako pogosto stavlja skoro nepremostljive ovire skoro vsem publikacii-afcfcn podletltm a SlovtniU, Softolsfuo. — Zle* Sokola v Črnomlju. Dne 12. t. m. Je priredil Sokol v Črnomlju iavno telovadbo v prid zgradbi svojega doma. Na kolodvoru je bil sprejem novomeških, metliških in karlovfklh Sokolov in Sokolić, ki so se odzvali v častnem Številu. Po offcijelnem pozdravu se je dolga vrsta začela premikati proti mestu: najprej jezde-ci-SokcJi, nato pa ostali z godbami na čelu. Vse je bilo v cvetju, vse v zastavah; ljudstvo Je rado^rro pozdravljalo svoje ponosne hčere in sinove. Pri popoldanski telovadbi so pokazali Sokoli ob zvokih fanfare precizno izvajane proste vaje. Istotako je nešteta množica burno aklamiraia nastop in krasne vaje članic. Milo se mi je storilo, ko sem videl naše malčke-dečke in deklice, kako so čvrsto prikorakali na tc-lovadišče in izvajali vaje s palicami, oziroma s krogi. Videl sem, kako si Je znal Sokol v Črnomlju pridobiti srca mladine, ki so, skoraj bi rekei, z razumevanjem, De samo mehanično — pod vodstvom svojih voditeljev — pokazali publiki kaj znajo Človek jih Je moral biti vesel. Zahvala in čast voditeljem za njihova požrtvovalnost. Lepe vaje članov na orodju je množica vsakokrat sprejela z burnim aplavzom. Telovadbo je ^zaključila čedna skupina članov, članic in naraščaja, nakar se Je razvila neprisiljena zabava. Pohvaliti moramo naravnost vzorno disciplino, ki me je kot očividca jako presenetila. Čmomeljskemu Sokolu častitamo In mu Želimo obilo uspeha. Naj Ima v srcu zavest da bo dobil za svoj trud in požrtvovalnost bogato plačilo: hvaležnost svojega narodal — V. M. — Sokol v Trebnjem. O. Alojzij Bukovec, gostilničar na Vel. Loki je daroval trebanjskemu Si^koiu 500 K. Posnemajte in podpirajte sokolska društva! DruStuene oesti. — S. S. K. Šparta poziva svoje člane, da plačajo članarino za II. polletje zanesljivo do 15. julija pri blagajniku ali njegovem namestniku vsaki četrtek na Igrišču od pol 7. do 8. zvečer. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes zvečer ob polosmlh skupna vaja z opernim zborom v društvenih prostorih. Vsi in točno! — Zveza slovenskih pevskih zborov vabi k skupni pevski vaji, ki se vrši v soboto, dne 2. julija ob 8. zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici, vse včlanjene zbore za nastop pri odkritju spomenikov Borštnika in Vcrov.ška v nedeljo, dne 3. julija ob 11. dopoldne pred opernim gledališčem. Pevski zbori se prosijo, da pri-neso seboj notni materijal za Jenkovo »Molitev« (Ti, ki si nas ustvaril). Pol-noštevilnost naša dolžnost! Odbor. — Pozor zobotohnikom! Društvo slov. zobotehnikov prosi gospode kolege iz cele Slovenije, brez ozira na narodnost, ali Je včlanjen ali ne, da pošljejo svoje natančne naslove na tačasnega predsednika: Drago Kos, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27. — Ker je zadeva za vsakega kolega velike važnosti, so prosi naslov takoj odposlati. — Odbor, — Prost, gasilno društvo Vič-Glince priredi v nedeljo 3. t. m. vrtno veselico pri g. Slavko Novaku (pri Ani) na Viču z raznovrstnim vsporedom in sodelovanjem viške društvene godbe. Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina S K za osebo. — Prireditev »LjublJ. prost. gas. In reS. društva« se otvori z veliko vajo, ki se vrši na posloplu semenišča, in pri kateri nastopi društvo poinoštevilno. Po vaji obhod s konjenico In godbo in okoliškimi dniStvl na vesellčni prostor, kjer se vrši velika ljudska veselica z bogatim srečolovom, šaljivo pošto itd. Občinstvo se vabi, da se prireditve v čim večjem številu udeleži. — Društvo delovodij In industrijskih uradnikov Ima dne 2 Julija ob pol 8. zve' čer zborovanje* Sprejemajo se tudi novi AUai poročila* VESELJE V BEOGRADU RADI PONESREČENEGA ATENTATA —d Beograd, 30. junija. Aten* tat na redenta ni vplival na pro; igrani narodne svečanosti, ki se -včeraj popoldne Še bolj sijajno in navdušjne* i J v.i\i. V ^hvnem mestu Beogradu ie vlad do slavno« stno raz}* 1 enje. Za vse svečano« sti nI bbo nobenega incidenta. Ljudstvo se je zabavalo na Terazi* jah in na KaHmegdanu ter pri spo# metriku Karagjorgje, kjer so svirale vojaške £odbe. -t'> ;e bilo okrašeno z zidavami in cvetjem. Zvc» čer ob enoindvajaetih j i iel po me« htu velik sprevod z b^kljami, na če» lu mu predsednik cbčine in občin« ski svetovalci. Pole^ vojaške codbe so se sprevodu pridružila tudi rar^ na pevska društva, med njimi »Obi* lič<- in »Karagjo] gje vod je šel po kneza Mihajla tiHci na Terezije, kjer je ljudstvo nrestolona« sledniku priredilo burne ovacije. Predsednik občine Dobran Mitro vic ie v imenu mesta pozdravil regenta in mu čestital k temu, da se io sre* čno izo^nii nevarnosti. Mc.!crt te je zahvalil za izmze odanosti in končal svoj kr.uki govor z vzkli« kom: »Živio Beograd!« Svečanosti so trajale šc đolfgo v noč. SESTANEK V PORTEROSE ODLOŽEN ZA SEPTEMBER. — Rim, 30, lunija. L'nidno je bilo tm^1 seno, se bo vršila kon* ferenca v Porterose °. julija in ne 2. ju!iia, kakor prvotno določen« Zakrivila je to Anglija, ki sedaj hoče odgoditi konferenco do sep* tembra. Zaradi re odložitve pa re bo odložena rimska konferenca, ki ima pričeti svoje delo zopet začet' om oktobra. TEŽAK POLOŽAJ NA REKI. — Reka. 30. Junija. Dan na dan ima komisar Foschini sestanke z zastopniki vseh mestnih strank, dn bi končno prišlo do sestave vlade, ali vse doseJanje prizadevanie je ostrlo brezuspešno in položaj ie tak, da tudi ni trpati Se na nikak tostvaren uspeh. Foschini pa kljub temu vztraja na svojem mestu in hoče na vsak način doseči povoljen rezultat. V mestu narašča vedno večja nezadovoljnost, ker se dan na dan vrše spopadi med alpinj in ar-diti. Arditi so te dni predrh' karahi* njerski kordon in š!i čez kanal na Sušak, kjer so bili iz alpinske vo* jašnice sprejeti s streli. En oficir in en voj^k sta bila ubita. Urednika lista »Vedetta d' Itafia« sta morala ;:apustiti Reko vsled nasilstva, ki sta ju pretrpela in vsled ^n;/eni, ki so zima dohajale vsaki dan. V sne. nadih z alpini 27. t. m. je bilo mrt: vih 8. GIOLITTI ALI DE NICOLA? — Rim, 30. junija. Ministrska kriza še vedno ni rešena. VTpraša« nje s c vrti okoli dveh imen: Giolit* ti ali De Nicola. Vsi drugi prihajaj jo v pošte v v podrejeni vrsti in bi ne predstavljali v nobenem slučaju logične in jasne rešitve sedanje kri* zc. Skupine desnice želro, da bi se vrnil na predsedniško mesto zopet Giolitti.Fašisti, nacionalisti, liberal, ni demokrati so glasovali proti po* litiki tfrofu Sforze edino z name* nom, da zadenejo zunanjega mini* stra, izkazali pa so popolno zaupanje v splošno in zlasti v notranjo Giolittijevo politiko. Skupine na levici se zavzemajo za De Nicolo. Giolittijevo ministrstvo bi se na* slanjalo tako na stranke desnice, Nicolajevo pa na stranke levice. Tako v glavnem, ali tudi stranke desnice bi se sprijaznile, kakor vse kaže, z Nicolajevim kabinetom in bi mu ne delale ovir. Poroča se, da Giolitti vztraja pri sv.^ji demisiji in da ga najbrže tudi kralj ne pre* govori za sestavo novega kabineta. Bil je že v dolgi avdijenci pri kra* lju in razni najuglednejši politiki, tudi nasprotniki njegovi, so se me* nili ž njim o položaju in izrekli že< ljo, da ga hočejo videti zopet n? predsedniškem; mestu. Rešitev kr> ze se pričakuje za danes. GORENJEŠLEZIJSKO VPRA. SANJE. —d Nauen, 30. junija. Vodja poljskih vstašev Korfantv je objavil razglas, v katerem objavlja, da se bo poljski pokret likvidiral in no* življa poljsko prebivalstvo k redu. Pravi, da je treba počakati, da za* vezniki izpolnijo svoje obljube in da se Gorenja Šlezija čimpreje spo« ji z domačo zemljo. »Ratiborcr Zeitung« javlia, da je izdal vodja poljskih vstašev razglas, v katerem javlja, da bo zopet pričel borbo z Nemčijo, če bo treba. 4. stran. .SLUVfcN^Kl NAkULT, ane 2. julija Utt! 145. štev. Spremenila voznega reda oiebnfli vlakov Da GQF6D]SKeiD. V svrho dosege ugodnejših zvez z Gorico in Trstom preko Podbrda nastopijo s 5. julijem t 1. na Gorenjskih progah sledeče spremembe v prometu osebnih vlakov: Na progi Ljubljana - Jesenice izostane ylak, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.40 ter bo vozil mesto njega vlak z odhodom iz Ljubljane ob 12. uri — prihodom v Kranj ob 12.50 In v Jesenice ob 14.03. Na progi Kranj-Tržič izostane vlak, ki odhaja iz Kranja ob 14.51 ter bode vozil mesto njega vlak z odhodom iz Kranja ob 13.10 in prihodom v Tržič ob 14.05. Na progi Jesenice-Bistrica Boh. jezero Izostane osebni vlak — odhod iz Jesenic ob 16.10 ter mešani vlak odhod iz Bistrice Boh. Jezero ob 10.26 ter bodeta vozila mesto teh osebna vlaka do ozir. od Podbrda, odhod iz Jesenic ob 14.28, prihod v Bistri" co Boh. jezero ob 15.16 ter v Podbrdo ob 15.57; odhod iz Podbrda ob 11.10, iz Bistrice Boh. jezero ob 11.50 ter prihod na Jesenice ob 12.40. — Nadalje se podaljša jutranji vlak, ki odhaja iz Jesenic ob 9.07 do Podbrda, odhod iz Bistrice Boh. jezero ob 10.45, prihod v Podbrdo ob 10.56 ter večerni vlak, ki je odhajal iz Bistrice Boh. jezero ob 17.16 od Podbrda; odhod iz Podbrda ob 16.25, prihod v Bistrico Boh. jezero ob 16.35. Mešana vlaka med Bistrico Boh. jezerom in Podbrdom, odh. iz Bistrice B. j. ob 13.01 in odh. iz Podbrda ob 14.03 iz-ostaneta. Vsi vlaki imajo v Podbrdu kar najugodnejše priključke na Italijanske vlake ter imamo torej po novem voznem redu med Jesenicami, ozir. Ljubljano ter Gorico in Trstom v vsaki smeri dvakrat na dan zelo ugodno zvezo. Brzovlaka Dunaj-Trst, ozir. Monakovo* Trst preko Podbrda pričneta voziti s 5. julijem. Brzovlak iz Dunaja ozir. Monakove-ga proti Trstu vozi ob torkih, četrtkih in sobotah, odhod iz Jesenic ob 20.11, prihod V Trst ob 0.55 ter iz Trsta proti Dunaju, ozir. Monakovem ob ponedeljkih, sredah in petkih, odhod iz Trsta ob 5., prihod na Jesenice ob 9.55. Vsled zgodnejšega prihoda ljubljanskega opoldanskega vlaka na Jesenice, bo odhajal izletniški vlak ob sobotah in dnevih pred prazniki ter ob nedeljah in praznikih iz Jesenic že ob 14.30, ter prihaja v Kranjsko goro ob 15.08. Gospodarske uesfL BORZE. — d Zagreb, 30. junija. Devize. Berlin 201—202, Dunaj 20.90—21.10, Budimpešta 58—58.50, Italija (izplačilo) 728—732, Italija (ček) 724—725, London (izplačilo) 0 do 559, London (ček) 555—0, Newyork (ček) 146.25—147, Pariz 1190—1210, Praga 202.50 do 203, Švica 2490—2510. Valute. Dolarji 144.50—145, avstrijske krone 22.50—0, bolgarski levi 148—160, carski rublji 31—32, češkoslovaške krone 201—205, angleški funti 538—546, francoski franki 1150—0, iiapoleondori 475—479, nemške marke 208 do 210, romunski leji 242—0, italijanske lire 720—724. — Curih, 30. junija. Devize. Berlin 7.90, Holandija 195.25. Ne\vyork 593. London 22.21, Pariz 47.55, Milan 29, Bruselj 47.30. Ko Janj 99.80, Stockholm 131.50, Kri- stianija 84.80, Madrid 77.20, Buenos Aires 180, Praga 8, Varšava 0.30, Zagreb 3.85, Budimpešta 2.10, Bukarešta 9, Dunaj 1, avstrijske kr»ne 0M. Raznoterosti. * Vremenske nezgode. Kakor poroča >Linzer Tagespost«, se je 1. junija v Aljnsee odtrgal oblak, kar je povzročilo veliko poplave. Bile so poškodovane ceste in odplavljeni mostovi. Podrobnih poročil doslej še ni, ker so pretrgane telefonske zveze. Škodo cenijo na 10 milijonov. Velika opustošenja je povzročil tudi Reichraming-Ba<-h. Poročila o neurju so prišla tudi iz Windisch - Gasteina. Na gorah je zapadel snep. Kakor poroča >Volks-blattc, cenijo ikodo, ki jo je povzročil Keichramin^-Bach, na 5 milijonov kron. * Žrtve Špiritizma. V vasi Knech-tenhofen na Nemškem je neka rodbina, obstoječa iz 11 oseb, strastno gojila špiritizem. Ta jih jo privodel tako daleč, da so končno vsi ponoreli. Rodbina je zažgala relo pohištvo, uničila vse dragocenosti in porezala električne žice. Ko je njihova norost tako naraetla, da so zažerali trimesečnega otroka, je bilo potrpežljivosti sosedov konec, poklicali so ©rožništvo, ki je celo rodbino zaprla v norišnico. * Iz tfledališfteera sveta. V Gothi na Nemškem bi se imel poročiti član tamkajšnjega gledališča z deklico, s katero ie imel že otroka. Mladi par pa je prišel že v občinski urad, kier so bile izvrsone vse formalnosti. /!enin je tudi priznal, da je oče otroka, ki ga je rodila njegova nevesta. Na vpračanjr* ako hoče, da postane pristna njegova žena, je» mladi mož jezno vzkliknil — ne, pograbil klobuk in ušel iz urada. Mariborska porota. — Obsodba dveh glasovitih tatov. Gla-sovitega tatu in vlomilca Antona Somarja je predstavil državni pravdnik Zorzi po^. romikom z besedami: največji vlomilec kar ijh pozna kraljestvo SMS. Obsojen je bil na 8 let težke ječe. Cerkveni tat Juri Srol, ki je kradel skupno s Somarjem zlasti v ljutomerskem in ptujskem okraju, je bil obsojen na 2 leti težke ječe. — Uboja obdolženi Franc Glazar je lani 21. novemb-a pri Mo.škanjcih ustrelil v srce Franceta Vilčnikn. 01:.zar se je izgovarjal s silobranom ter bil obsojen le radi nedovoljene uporabe orožja na 8 mesecev strogega zapora. — Zgubila se je železniška legitimacija od Gosposke, ulice do glavnega ko'odvora. Pošteni najditelj naj jo odda na postaji v pisarr.i. Glavni urednik: Rasto Pusioslcmšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. I List »Jugoslavija* z dne 30. luni j a beleži v poročilu o obč. zboru »juko-slov. kreditnega zavoda •. da so neka- teri udeleženci občnega zbora zahtevali uvedbo sodne preiskave proti meni, ker sem pozival zadrug, naj falsificira bilanco v izovrih davkov ter tako ogoljufa državo za par tisoč kron. Upravni svet s Jugoslovanskega kreditnega zavoda^ pozivam, da brez odloga ustreže želji »nekaterih udeležencev* občnega zbora in vlnži prt.ti meni kazensko ovadbo. V L "ubijanj, 30. junija 1921. Mi^ko Reicker. Poslano.* V >Slcv. Narodu« št 144 jc nekdo ob-javil notico, »dd se v obeh gostilnah na Vodovodni cesti rrančtijc večer za večerom in to čez policijsko uro in da se tam uganjajo različne orsiie kot na kaki gnm. . Ker se čutim kot lastnica ene izmed imenovanih gostiln s tem po krivici prizadeto; pozivam dotičriku, ki trosi namenoma iznikli ene vesti, da bi na ta način škodoval ugledu moje gosiilne, da se prikaže s polnim imenom. Ako ima toliko poguma, da se drzne objavljati tako BoresniĆue in infamne vesti po časopisju, upam, da bo imel tudi toliko možatosti, da bo ustregel moji zahtevi, drugače sa javno Imenuj n obrekovaL'd in la.:njivca. A. 2agvr. lastnica gosti'ne -pri Fortuni cesta št 36. \W n nd".a • Za vsebino tejja spisa je uredništvo odgovorno, kolikor dnloči zakon. )meblovano sobo ali kabinet) išče za takoj ali s 1. septembrom učiteljica. Poučevala bi eventualno v predmetih ali klavirju. Ponudbe pod .Mirno 4494' na upravo Slov. Naroda. 4494 Trgovi pomočnik, mlad, agilen in trezen, 8Đ sprejme trJtof V že obstoječo špecerijsko trgovino na Gorenjskem v ugodnem slučaju postane tudi lahko družabnik. Ponudbe pod „!3e!o 156Ci poštno leteče IiiublJ?na. 4481 Oosped se sprejme na hrano, (bsposvehka c 12./I. 4502 Sprejmeta se 1 ali 2 dobra kovaška pomocnlbn pri Weissu, Konjnsna nI. it. 13. 4486 Otroški voziček in železna naefaita *cr napisna SaMa (Fir-]«vdi£*J£ rr.enschild) se ceno proda Naslov pove uprava SI. Naroda. 4495 polnoštevilne godbe Zveze jugoslovanskih železničarjev na novo urejenem vrtu Kolodvorske restavraciie v Ljubljani. Začetek ob 20. uri. Vstopnina prosta. Za slučaj slabega vremena se bo vršil koncert prihodnjo soboto. akup mna Producenti in dobavljajoči se pozivajo, da stavijo pismene ali ustmene ponudbe za prodajo sena za garnizone Dravske divizijske oblasti. Jemlje se samo seno sladkih trav nove košnje, katero je popolnoma suho, užitno in zdravo. Seno mora biti prešano (stisnjeno) v zvežnjih (balah), katere ne smejo biti težje od 50 — 60 kg. Potrebno je: za Ljubljano....... 1,100.000 kg sena „ Maribor....... 980.000 „ „ Celje........ 30.000 „ „ ! Si. Bistrico...... 30.000 w „ „ Ptuj........ 50.000 „ „ Predaja po pogodbi najkasneje do konca oktobra 1921. Prejem komisijski v intendantskih skladiščih, oziroma vojaških senjakih. Skladišča imajo železniške tire (proge). Prejem ponudb in zaključevanje pogodb se bo vršilo pred- popoldne in to: 15. julija pri divizijski intendanturi v Ljubljani, 15. „ „ komandantu mesta v Ptuju 18. „ „ n . - Mariboru 19. * n » Vojnog okruga u Celju 20. „ „ „ mesta u SI. Bistrici. Ponudbe se sprejemajo od manjših, producentov in kmetskih zadrug od 5.000 kg naprej od vseh drugih interesentov od 10.000 kg naprej. Kjer bode več interesentov, tam se bo vršila licitacija. Kavcija znaša 10 % od vrednosti ponudenega sena. Ponudbe se morajo kolekovati z 2 din. (8 kron). Upogled v pogoje je mogoč pri prej navedenih vojaških oblastih. Komanda Dravske divizijske oblasti E. broj. 8681- Rupim ta« moto? in Dieselmotor od 40—50 HP. Ponudbe z navedbo cene pod .Motor 4145" na upravo Slov. Naroda. 4445 Pefflštus se proda. Zaradi pomanjkanja prostora in preselitve se proda pohištvo. PoJzve se v Pražakovi tU. &<. 10 pri hisrlel. 4497 prvovrstna, samostojna moč se išče za rakoj v vilo na Bled. Plača £00 K. Predstavi se Simon Gregorčičeva nI. ti I. nadstr. desno. 4503 Išče se sfonovEinie z 2 do 3 Sobami in kuhinjo za lokalne prostore v Kolizejskem okraju eventualno drugje. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4485 Meblouano sobo z uporabo kuhinje i$če proti dobremu plačilu mlad zakonski par. Ponudbe pod , Mlad par 4500" na upravr.iš'vo S!ov. Naroda. 4500 Bled. Poštni?. poiEOomc£. se išče za takoj. — Ponudbe pod . Pomočnica /4480« Kri?evci p. Ljutomer, Preda ss Mm \m\ z opremo in voz zapravljenec na Stlri peresi v Rožni dolini št. 195 pri Ljubljani. 4483 Urjflnnitsiteriee ki so poštene in spretne, se za dneve 3., 4., 5. in 6. julija 1.1. takf j sprejmeta v botelu .Tivoli'. 449R prevzamem Delo smkaifa fšlingarije) r>a dom. GradMce 3?. 11, II. ndstr. 5t. 7. 444-5 Šivilja se pripore« 22 na 8