koristi d»Uv-naliv». Delev-opr» videni do kar producirefo.
p.tpar I* devoted Interes te of the n| clft»*. V* ork-itre entitled to all thev produce.
'*?»M «Im «atu»r. Dm. «, 1907, »i tb. |K»t Offir* at Chtctfo III. u»4«i lb* A«i or « oaf r«M af M.rob tod . IW*
Office: 2146 Blue Island Are,
"Delavci vseh dežela, združite se'
Stev. (No.) 181.
Chicago, DL, 28. februarja (February), 1911.
PAZITE!
na Številko v oklepaju ki ae nahb|« poleg ve. Sesa neelova. prilepit« nege «podel ali
na ovitku. Ako (182) le Številka
tedaj vem e prihodnjo Številko natega liste poteče naročnina. Prosimo ponovite |o teko).
Leto <VoL) VL
[edaj
i se obrne na boljše?
i boj
slabo gospodarstvo in spletke gospodarsko močnih kapital i »tov. Pri državnih, deželnih in mestnih bankrotih sta včasih sodelovala
,	1 tudi visoka politika in vojna, ki
je tedne divja straho- ,>a uista M linizega kot letke>
t>j med nekaterimi slov. ki M0 (l0J50rile v ff,avah kaprta,j_ ki se prav nič ne loči od bo- stoV| Ja z bankrotiranem svoje-K) liberalci in klerikalci on- • Ka nasprotnika gospodarsko oja-Oceana. Za 'načela se grel 0IUv|)e
*U<V okoli bankrotira,	y državnih, deželnih in mest-
l*vne posojilnice", ki je bi-	nih hranilnicah je denar nekoliko
nekakšna liberalna gospo-	varnejši kot pri privatnih bankir-
pamoga in nekega klen-	jih, ki se spuščajo v divje špe-
a denarnega zavoda v Lju-	kulaeije. Ako je pa bankir kon-
i, ki menda tudi ne stoji na	NtM vativeii v Špekulacijah, je pa i denarni podlagi in bi men-! denaP pri njemu toliko varen kot
dobil denarno mrzlico, če bi v občinskih ali državnih zavodih, treba izplačati večjo denarno Težko je pa uf?ani<it kateri bankir je v špekulacijah previden in Ta boj je postal tako niz«k, kot \ zmeren, ker noben bankir ne bo v navadi v stari domovini med pripovedoval vlagateljem hranil-prvaki hberalnega frakarstva in nih vlog, da se je spustil v špeku-voditelji dobrega klerikalnega lacije dvomljive vrednosti. Raz-ljudstva. V začetku so prišli na- soden človek smatra slavospev eni vkleamo s stvarnimi poročili, ki ali drugi hranilnici ali posojilni-so jih posneli po starodomovin- ci za navadno trgovsko reklamo, skih listih. Kasneje so pa krenili ki ima namen pridobiti zaupanje na niiko osebno polje. Med vrsti- podjetja. Slov. ameriški časnikar-cami očitajo drug druzemu sle- ji, ki pišejo ali urejujejo časnike par»tv<> in lov za dolarjem. Vsi kapitalistične vsebine, so pa dru-se topijo v ljubezni do delavcev zega mnenja. Dokler laatnfki lihi denarne zavode ki jih zsstopa- stov drug druzemu ne hodijo v jo —- kvslijo kot rokovnjač svojo Škodo, smatrajo take slavospeve malho. Nihče bi se ne spodtikal za samoobsebi umetno trgovsko nad tem, ako dela vsakdo rekla- reklamo. Kedar se pa križajo in-mo za. svoj 44kšeft", Reklams je teresi teh gospodov, pa zavre vo-danes v kapitalistični družbi po- da v kotlu. Take oglase pribijejo trebna za trgovino kot ljudem v javnosti za sleparska sredstvs, srak za življenje. To vedo danes > kot da bi bil prišel vodja hranil-v Ameriki že otroci, ki zapustijo niče predno je bankrotirala k la-ljmfeko šolo. Le "učenim" ured-' stniku lista in mu rekel: "Prija-nikom »lov. ameriških časnikov, telj, v kratkem bo hranilnica banki zagovarjajo kapitalistični dru- krot. Za denar mi z vrši dobro re-žsbni red, torej logično tudi vse klamo, da izprešamo iz slov. de-njegove izrodke in institucije, ne I lavcev v Ameriki denarja, koli-gjr ts resnica v glavo. Ali »pod- kor se ga Še da dobiti v tej krat-tikati se mora vsakdo, od katere- ki dobi pred bankrotom." ga 8e ni zbežala dostojnost, da | In tak boj je nizek in podeJ. oglase in trgovsko reklamo iz- Iz njega gleda kopito osebnega rabljsjo drug proti druzemu za koristolovstva in' nevosčljivosti. nizkotne osebne napade. V ta boj Socialiste pravzaprav ne briga, »o potegnili tudi avstrijske kon- kako se lastniki kapitalističnih znle, ki niso druzega kot pokorni; listov kavsajo med seboj, in drug sluge avstrijske vlade, ker so drugemu spodjedajo ugled v jav-vsem amer. slov. listom poslali i nosti. Vsekakor je pa dobro, da
krize, pa tudi ne prositi industri-elne kneze za delo.
Slov. ameriški časnikarji, ki zagovarjajo kapitalistične interese, se niso do tlanes pobrigali takti daleč, da bi prišli z nasveti, kako si naj slov. ameriški delavci pomagajo že dandanes v mejah kapitalistične družbe. Mogoče, da se poboljšajo in uvidijo, da niso do danes z vršil i za delavce to, kar je bila njih sveta dolžnost. v
Nihče bi slov. amer. kapitalističnih časnikarjev ne opominjal na to dolžnost, ako ne bi vedno pov-darjali, da ko zagovorniki delavskih pravic in neutrudni delavci na polju gospodarske organizacije slov. delavcev v Ameriki. Kdor se pa delavcem vsiljuje za zagovornika in neutrudnega delavca za delavce, je pa tudi čas, da enkrat že dokaže svoje trditve. Govoriti, obljubljati, pisati — pa ne prihajati z nasveti in načrti na dan, poleg pa še obrekovati in sumničiti, dokazuje, da je v možganih malo idealov, nič ljubezni do resnega dela. mnogo domišljavosti in ljubezni do samega sebe. Mogoče tudi ni tako — mogoče primanjkuje le znanja in izobrazbe, ali pa lastniki listov na* lagajo svojim urednikom toliko dela, da so postali živi avtomati, ki ne morejo s tisto resnostjo in globokim raziskavanjem obdelati vsakega vprašanja, ki je z gospodarskega stališča zelo važno za slov. delavce v Ameriki in z pišejo le to, kar je lastnikom všeč.
Nekateri ameriški kapitalistični Časnikarji razpravljajo v prid socializmu in zadružništvu v m o seč nikih in svetovnoznanih dnevnikih tako globoko in resno, da je spoznati takoj, da so študirali zadružništvo in socializem.
O slov. amer. meščanskih časnikarjih je pa nemogoče danes zapisati kaj takega. Mogoče se prihodnjosti obrne na boljše t
Z
nekakšne popravke. Seveda niso povedali, da mora je konzuli to »vršiti, kar jim ukaže avstrijska fpada. ako hočejo obdržati svoje
narod spozna način njih boja, ke dar si pri delitvi plena skočijo v lase.
Ako bi laistniki listov kapitali-
stužhe. Tudi niso povedali, da je stične smeri res bili vneti za bla-klerikalna stranka, ki je pri av- gor slov. delavca v Ameriki, bi strijski vladi vknjižena kot zlato prihajali z drugimi nasveti kot s sredstvo za poneumnevanje ljud- priporočanjem denarnih zavodov stva, vplivala s tako silo na vla- v stari domovini. Ako ima delavec d?. <da je vlada ukazala konzu-[svojo družino v stari domovini, lom, naj pošljejo popravke v in- |s nekaj navadnega in razumlji-teresu klerikalnega denarnega za-, vega, da skrbi za svojo družino, votla v Ljubljani. Ali prav po do-' Nerazumno pa je, da delavec po-mače po vdarili po konzulih in pri šilja denar hraniti starodomovin-temse pa ponosno trkali po prsih: skim bankirjem in denarnim za-Ali mislijo gospodje konzuli, da- vodom, ker s svojim denarjem se jih bojimo T dasiravno jim je spodjeda gospodarsko moč drža-zlezlo srce v hlače pred klerikal-1 vi, v kateri živi, in zaeno skrbi, no stranko, ki ima vplivno bese- da se gospodarske krize vračajo do daleč, daleč — v Avsfriji. Zla- malo hiti-eje s svojimi usodopol-sali so učenca, mojstru, ki jih pre- nimi učinki za delavce. V tem tepa vsaki dan. so pa naredili glo- .slučaju posnema ^meriške kapi-bok poklon. Nekateri so pa v ta taliste, ki hodijo na oddih preko boj zavlekli še 4'Deželno hranil-1 velike luže.
Seveda so nekateri delavci, ki pošiljajo hraniti denar v staro domovino in se izgovarjajo: Ko prihranim toliko in toliko kren,
nieo", ki je v ljudstvu poznana pod imenom "nemška šparkasa". češ, da je že tudi skoraj bankrot. Poleg osebnih očitanj in sumni-čenj je pa bilo čitati reklamo za si bom kupil v rodni vasi ali pa v mestno hranilnico ljubljansko kot okolici domačijo. Blazna misel 1 najbolj varen zavod, ker mesto j Vprašajte one. ki so kupili doma-
jsnrči z vso davčno močjo za slučaj bankrota.
Zadnja priporočim ni nič drugega kot dobro preračunjen» tr-Brska reklama. V kapitalist ični
čije v stari domovini, koliko časa so ostali tam? Visoki davki, ovsen kruh, nezabčljen krompir, zelje na vodi. slab zaslužek so jih prisilili, da so se vrnili v Ameri-
drnžbi lahko bankrotirajo pora- j ko. Denar, ki so ga zaslužili s te-mezna ali več držav ali dežel, eno	delom, je bil proč, dobiček
ali več mest. en privaten bankir pa imele parobrodne m želez-ali več, ali pa industrielna. obrat-	družbe
na. stsvbinska in rndnihska pod- Delavec, kterega veseli kmetij-jatja. V kapitalistični družbi visi stvo, lahko kupi kmetijo v Ame-bankrot kot Damoklejev meč nad riki. Zemlja je rodovitna, zemlji-državami, deželami, mesti, privat- šča pa ceneni Ako se več delavnimi bankirji kot nad vsakim rn-' cev, ki so za kmetijo, združijo in dustrielnim, obratnim, stavbins- kupijo en tisoč ali več akrov zem-in rudarskim podjetjem. Do Ijišča in meti seboj razdelijo, de 4ftnes'«fco doživeli, da so bankro- lo v naselbini pa zvršujejo skup
BLAZNI SI8TEM.
—	Parletni otrok milionarja Vinson Walsh Me Leana v Cincinnati že poseduje krasni in dragoceni avtomobil, ki je nalašč zanj izdelan.
—	V Brooklvnu je pred par dnevi umria vsled gladu Mrs. P. Sidel in njen mali rojenček ravno tako. Njen mož. delavec, leži napol izstradan v javni bolnišni ci. Bil je celo zimo brez dela in zastonj je bil njegov napor, da bi ga dobil, dokler ni končno orna-gal.
—	Časopis "Dispatch" v Co-lumbusu,. 0., poroča, da sta pred kratkim prišla v tamošnjo kaznilnico dva obsojenca: bančni urad nik. kteri je poneveril oziroma n-kradel $200.000 in navadni delavec, kteri je ukradel jedno klobaso, ki ni bila vredna deset centov, s ktero si je potolažil večdnevni glad. Bančnega uradnika, kteri je ukradel dvestotisoč dolarjev, so v, kaznilnici posadili za pisalno mizo, kjer se počasi igra s peresom; a delavca, kteri je ukradel desetcentno klobaso so pa pognali na dvorišče tolč kamenje.
—	Delavec Byron Argen singer v .Tacksonn, Mich., se že od 1. 19Q.5 toži z ondotno Commonwealth Power - kompanijo, pri kteri je bit prej vposlen in kjer ga je stroj polomil, da ni več zmožen za nobeno delo. Nižje sodišče mu je pri-v sodilo $10.000 odškodnine. Kora-panija je pa apelirala na vrhovno sodišče v državi in pravkar izrečen končni razsodek se glasi, da pohabljeni Argensinger ne zasluži nobene odškodnine! O, yes — sodniki so zelo naklonjeni delavcem! Nauk: Delavci naj" izvolijo svoje sodnike.
tirale. države, dežele, mesta, pri-vatni bankirji in vsakovrstna driMra kapitalistična podjetja
no in tudi pridelke postavljajo skupno na trg. jim je vspeh zagotovljen, njih trdo zasluženi pri-
Navadno so pa bankrote zakrivi- hrarjki pa. varno naloženi. Njim la povsod pretirane špekulacije, se ne bo treba bati gospodarske
Priporočajte in širito jugoslovansko socialistično časopisje v Ameriki: "Proletarec". "Rsdni-čka Straža", "Svjetlo", "Na. rodni Cd as".
APPONY IN 0GE8KI DELAVCI.
Zadnji teden se je mudil v Chicagu grof Albert Appony, bivši naučni minister v Budimpešti. Na kolodvoru ga je sprejel mogočen kardoh policajev kakor kakšnega tiranskega potentata ali pa — kri-mijisk'a. Čakalo-ga je na kolodvoru tudi par sto Slovakov in ogrskih delavcev, da mu prirede mačjo — godbo, toda strahopetni grof jih je prehitel; pripeljal se je namreč dve uri poprej kakor se je pa pričakovalo. Appony se je moral presneto slabo počutiti v Chicagu. Policaji in detektivi so ga obkrožali povsod kamor se je ganil, češ, da ga ne — napadejo Slovaki. Na Was hingt ono v rojstni dan je Apponv predaval prod Twentieth Century Clubora o mednarodnem mini. V dvorani oboroženi detektivi, zunaj dvorane oboroženi policaji — na odru pa grof Appony, predstavnik tiranske ogrske vlade, ktera zmeče leto za letom milione militarizmu v žrelo —- govoreč o mednarodnem miru! Bolj smešne figure si ne moremo misliti.
Istočssno, ko se je ciganski grof smsšil v krogu policajskih krepeljeev in nabasanih revolverjev, se je pa nadaljeval protest Slovakov, Cehov in Hrvatov proti njemu kot zatiralcev slovanskih ljudstev pod ogrskim režimom. Najznačilnejši je bil .protestni shod Ofrskih delavcev združenih v socialistični organizaciji. Ogrski sodrugi so ožigosali Apponija kot advokaterja velikih militarists* nih izdatkov m nasprotnika povišanih delavskih plač. Prikazali so v jasni luči njegovo preteklost v 40 letnem političnem delovanju in njegovi stališče napram ogrskemu proletarijatu, kteri trpi silne krivice pod tiransko ogrsko vlado. Apponv, ko je bil naučni minister, gnojil je tla klerikalizmu; množil je klerikalne šole in povsod podpiral koruptno klerikalno politiko. V militaristične svrhe izda ogrska vlada navadno letnih 500 milionov kron, a za ljudske šole samo 16 milionov kron. In ta človek se še upa tu v Ameriki nastopiti kot nekak apostol miru t No, Apponv že ve, da v Ameriki je dobrodošel vsak dobro preračunan — bluff!
bodi" v Chicagu. Pač žalostni konec, t» kakršnem Appony niti sanjal ni, ko se je peljal v Ameriko. — Dotičnega napadalca je sodnik Nevvcomber drugi dan obsodil na globe, nakar je bil prost.
— Madžarskemu "grofu" Ap-
poniju menda ne ostane Chicago v prijetnem spominu. Kakor poročamo na drugem mestu, grmi mu neprestano na ušesa mogočni protest ameriških Slovakov, kteri mu prirejajo neželjene sprejeme v vsakem mestu, kjer se ustavi. Zadnji četrtek je Appony govoril v Art Institute na Micbigan Ave. Med poslušalci je bilo precejšnje število ogorčenih Slovakov in madžarskih socialistov. "Grof" je nameraval ponovno govoriti o 4 4 mednarodnem miru", toda v zadnjem trenutku je zasukal ter.io na "socialni položaj Ogrske". Pričel je z ogrsko 44svobodo". Rekel je, da na Ogrskem je ravno toliko svobode (!) kakor v Ameriki ali na Angleškem. Dalje ni mogel. Ogorčeni klici so se vsuli kakor toča. "Sramota! — ITan-ba! — Lažnik! — Zatiralec naše svobode! — Hinavec! Dol ž njim!' je letelo V angleškem, madžarskem in slovaškem jeziku od vseh strani. Navzočniki, ki razumejo 'madžarsko, so pravili pozneje, da ogrski demonstrantje niso izbirali ravno finih besedij. Apponv je obledel kot stena in samo migljal je z ustnami. V splošnem nemiru in hrupu, ko so policaji jn detektivi razgnali vpijoče, je pa, skočil jeden demonstrantov k Apponiju in s klicem: "Kffko se predrzneš priti semkaj!" — sunil je 44grofa" dvakrat v čeljust in lice, da se je vlil curek krivi po kravati. Napadalca so brž prijeli.Apponija pn odvedli na varno., Napadalčeva pest mu je malo prebila kožo; druge nesreče ni bilo. Tako se je končal Apponiju govor o "mednarodnem mini" in "ogrski svo-
Napredki v angleški rudarski zvezi.
Zanimivo dejstvo je, da se angleške strokovne zveze, ki so bile nekoč učiteljice druzega evropskega delavstva, dandanes dado vplivati od nekdanjih učencev. To se vidi zlasti pri rudarjih, kjec se kaže vpliv mednarodnega rudarskega gibanja, ki ga vodijo socialni demokrati. V »eji, dne 5. oktobra 1. 1. v Edinburgu (Angleška) je prvič sprejel tamkaj zborujoči kongres rudarjev na Angleškem resolucijo, ki zahteva u-vedbo od delavstva voljenih delavskih nadzornikov. To je nedvomno uspeh medainrodnih rudarskih kongresov, kjer se vedno povdarja ta zahteva. Resolucija je predlagal podpredsednik angleške rudarske zveze, sodrug Smillie, ki je proučeval zadnji čas delavsko nadzorstvo na Francoskem, kjer se je ta naredba ja-ko dobro obnesla. Resolucija se glasi: 44Delavski nadzorniki naj se imenujejo, kakor se zahtevajo v manjšinskem poročilu kraljeve komisije o nezgodah v rudnikih. Delavski nadzorniki naj »e volijo od rudarjev tistega okraja, ki je prideljen nadzorniku. Nadzornik naj posveti ves svoj čas nadzorovanju jam. yolitveno opravičene osebe naj imajo pravico, da nadzornika lahko potom glasovanja odpuste." Poročevalec je dejpl, kolike važnosti je, da tisti ljudje, ki dobro poznajo jamo in njene nevarnosti vBak kraj temeljito ' nadzorujejo. Sedanje nadzorovanje, ki ga opravljajo vladni uradniki, pravzaprav ni nikako nadzorovanje v pravem smislu besede. Sedanji rudniški nadzorniki sami priznavajo, da so utegnili pregledati le par jam in so potepi sklepali na razmere v drugih jamah. Rudarji zahtevajo, da naj imajo rudarji večjega rudnika ali več manjših rudnikov pravico iz-' voliti iz svoje srede tovariša, ki bo posvetil vea svoj čas pregledovanju jame in ki bo sporočal sle-herno nerednost vladnemu uradniku. Nikakor ni pravično, ako »e zahteva, da naj si delavstvo samo plača nadzornike; stroške tega ifadzsrstva morajo plačati podjetniki ali pa država. Ta zahteva je sicer nova na Angleškem toda na Francoskem obstoji delavsko nadzorstvo že 20 let in se ' je jako dobro obneslo. Na Fran-' coskem so delavski nadzorniki ' mnofco storili, da so se preprečile • razne nezgode. Angleški rudarji se morajo zavzeti za to zahtevo ;z vso, odločnost jo in vztrajnostjo, \ da dosežejo svoj smoter, ka jti i vsi nasprotniki sc bodo z vso silo 'upirali temu načrtu. Druga po-' membna resolucija, ki se je sprejela prav tako soglasno kakor prva, se nanaša na ustanovitev tedenskega lista. Sicer se izdajanje še ni sklenilo, toda pričelo se je vsaj s pripravami za strokovno glasilo, ki je nujno potrebno za vsako moderno gibanje Doslej so bili angleški rudarji bolj konservativni. Zdaj pa so se pričeli nagibati k socialni demokraciji in je jako verjetno, da bodo nekoč še jedro angleške socialne demokracije,
Iz delavskega polja. Štrajki.
—	Lake Superior Iron & Chemical Co. v Ashlamlu, Wis. je znižala plačo delavcem. Posledica je bila, da so delavci do zadnjega moža zaitrajkali. 600 mož je prizadetih.
—	20. feb. je proglašen generalni štrajk kotlarjev v Clevelandu, O., vposlenih pri New York Central železnici, fttrajkovnemu pozivu se je odzvalo do danes 80 kotlarjev v Collinwoodu, kjer je o-krog 800 mož vposlenih v železniških tovarnah za kotle. Štrajk je nastal, ker hoče železniška družba vpeljati delo od komada kar pomeni prelomitev pogodbe med unijo kotlarjev in železniško družbo. Po starem delavnem sistemu imajo kotlarji 35 centov na uro.
—	V Bostonu, Mass., je zaštraj-kalo 70 kotlarjev iz sočutja do tovarišev v Ohio.
—	Zadnji teden se je vršila v Springfieldu letna konvencija il-linoiske organizacije premogar-jev, ktera šteje v državi 66.000 članov. Delcgatje so med dTugi mi razpravljali, kako bi se omejilo importiranje delavcev v illino-iška premogarska orkrožja, kjer potem zajezijo delavski trg.
—	Okrožni sodnik O. W. Whit-ford v Denveru, Colo, je 24. t m. oprostil šestnajst štrajkujočih premogarjev, ktere je bil meseca decembra po nedolžnem potisnil v enoletni zapor. Viharni protest delavstva po celi deželi jc pripomogel k temu. Čas je tukaj, ko tudi najbolj tiranski kapitalistični sodnik ne more več prenesti silnega navala vzbujenega delavstva, kadar protestira za pravično stvar.
—	Štrajkujočem koti ar jem v Coliinwoodu, O., se v par. dneh pridruži tudi 700 pmagačev, kteri so vposleni v dotičnih tvornicah. Ako se železniške družbe še ne bodo zmenile za zahteve kotlarjev, pozvala bo unija mašimste in kovače na simpatiški štrajk. Na ta,način bo okrog 1500 do 2000 mož ustavilo delo.
—	Organiziranemu delavstvu v Missouri se je posrečilo, prisiliti ondotno državno zakonodajo, da je sprejela zakon, po kterem v teku par let popolnoma odpravi pogodbeno delo v kaznilnicah.
—	Organizirano delavstvo v Los Angeles, Calif. namerava pričeti z generalnim štrajkom koncem aprila. Oeo. J. Gunrev, lokalni organizator in voditelj izjavlja, da boj proti lokalnim kapitalistom se mora enkrat izvršiti do kraja. Progoni in persekucije unijskih delavcev v Los Angeles' presegajo že vse meje. Iztočne delavske organizacije so obljubile izdatno finančno pomoč.
Kapitalistični umori. Dvanajst rudarjev je ostalo v gorečem rovu rudnika Belmont blizo Tonopah, Nevv. Rudnik se je vnel zadnji Četrtek. Hipna rešitev je bila nemogoča, kajti plamen se je hitro razširil in zaprl vhod*v jamo v glavnem shaftn. Ponesrečeni nidarji so večinoma tujetemei.'
CHIKAŠKI SODRUOI POZOR!
Sodrugi ne pozabite, tla je brez malega samo še dva meseca do 1. maja. mednarodnega delavskega praznika. 44Proletarec" izide za 1. maj zopet v svečani obliki, najmanj na 8 ali 12 straneh poavečen socialistični propagandi in splošni izobrazbi delavca. Bodite pripravljeni, kajti Čaka vas spet ogromno toda potrebno delo. Mi sc popolnoma zanesemo na vas in smo
Srbska skupina štev. 20 Jugosl. socijalistične Zveze priredi dne 11 marca t. 1. veliko veselico, s predstavo, petjem in godbo. ..Veselica se vrsi v MOZART Halli, 1532 — 38 Clyboum Ave
Slovenski sodrugi na krov na ta dan!
Ustopnice stanejo 25 ct. in jih je dobiti pri tajniku Zveze, Frank Petriču 1837 So. Center Ave.
Ste že obnovili naročnino *4Pro-letarca"? — Če jt> se niste, stori-prepričani, da to pot bo naročenih he to takoj, da se Vam ne nstavt 10.000 iztisov.	lista
(PROLETARIO
UST ZA INTESESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laatetk ia iMft«Jat«ij;
Jufotlovatuka delavska tiskovna dražba v Chkjfo. III.
ffarotaiaat Zrn A merico $1.50 s« celo l«to, 7Sc ta 90I leta. Za Evropo 12 ca celo Itto. $1 a pol leta
'floti pc dooonorM Pri iprtmm/ti bitalii^m molog novica nasnmtUti tudi STA HI meti o t
držav je ostala le se ena, v kate- Skušala bi. da bi peta božja za-1 rodi otroke samo za to, ds imajo ro upira klerikalizem svoje oči, poved: ue ubijaj uglobila se ta- j zdravniki in pogrebniki dovolj po-
PROLETARIAN
o «ra «d aad pubhabed Every Tuesday by
South Slavic Workmen's Publishing Company C likajo, Illinois.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
I pac.
Joua I>trlch, Secretar Krat
Frank Petrif
rrauk i'iHlilpac. I'realdeiit;
■M M	rji
Krank Jauetl¿, Treasurer
Frank Petriô | ji^^ji Joh. Bratkovič i d,rektoriJ.
(.•»as -RiPTiON RATts: United State* and Canada. !*.S0 a year, 7Sc lor ball year. Foreign countriei $2 a year, $1 for half year. aovkktis1n0 KATES on »¿rrement.
NASLOV «ADDRESS):
"PROLETAREC"
Rlue Island ave. Chicago, 111.
ŽELJE KATOLIŠKIH KLERIKALCEV.
Kedar prihaja spomlad, govore > običajno v stari domovini: vojska bo z Lahom. Ta govorieff ae sistematično ponavlja, odkar je, papež kot posvetni vladar zgubil vso moč. Govorica ima namen uglobi-ti v ljudstvu mržnjo do Italije in pripraviti ljudstvo za klanje s sosedom na jugu.
4'Rdeči Prapor'' glasilo jugoslovanske aociabie demokracije je o katoliško klerikalnem hujskanju proti Italiji prinesel Članek, ki razgrinja pred nami v popolni, nagoti "visoko politiko" klerika l uih hujakačev, ki dobivajo navodila iz Vatikana. Članek je tako važen, in podučen. da smatramo za svoja dolžnost priobčiti ga celega. Glasi se:
"Proti oboroževanju in vojni hujskanji,
V temnih kotih se je začela zopet nesramna igra z živimi interesi narodov. Časopisi velikih strank slikajo hudiča na steno, govorniki velikih strank deklami-rajo patetične besede. Vojna z Italijo je neizogibna. Kakor kro-kanje krokarjev, ki ne morejo do čakati velikega umiranja, se slišijo votli glasovi hujskačev. Na čelu te nove križarske vojske pa stoji katoliški klerikalizem, sovražeč svobodo narodov in postavljajoč koprnenje rimskih papežev po vesoljni svetovni vladi
pričakujoč od nje izvršitve svojih upov. To je naša blalena Avstrija. Če bi se posrečilo nahujskati Avstrijo zoper Italijo, raavneti vojno med obema, tedaj bi bilo mogoče, da |K>gine današnja Italija. Na njenih r<izvalinah bi «e zopet povzdignila papeževa posvetna država. Avstrija, vsled vojne Se bolj oslabljena, vsled svojih notranjih prepirov razmajana, pa bi ostala papežev brezpogojni vazal.
Treba je torej iskati razlogov, da se utemelji potreba vojne med Avstrijo in Italijo. Take razloge išče klerikalizem z mrzlično marljivostjo, jih izmišljuje, jih povečava, jih ilustrira, pa piha od dne do dne glasneje v pozavno: Vojna je neizogibna. Glavni klerikalni listi v Avstriji, med njimi dunajska "Reichpost", pišejo članke z naslovom "Vojna z Italijo je neizogibna"; glavni klerikalni deklamatorji. med njimi naš Sit-šteršič, zahtevajo več vojnih ladij, dovoljujejo nove iadje, češ vojna z Italijo je pred durmi.
V vsem tem ščuvanju je velika nevarnost. Italija in Avstrija sta člana trozveze in vendar je resnica, da je to zvezno razmerje zelo problematično. Italijanski vohuni zahajajo v Avstrijo, avst rijski v Italijo. Na obeh straneh ob meji se grade nove utrdbe. Tu in tam se izžema ljudstvo za mornarico. Tu in tam vlada razdraž-jivos-t, izvirajoča iz vzajemnega nezaupanja. Naraščanje klerikalne struje v Avstriji vznemirja talijo, vsaka beseda nezrelega redentovca v Italiji vzbuja sum Avstriji. In besede hujakačev postajajo od dne do dne bolj ne varne. Homatije na Balkanu dajejo nevarnosti posebno temno ozadje.,
" V teh razmerah je dolžnost vaeh treznih elementov, da nastopijo z vao odločnostjo zoper brezvestno hujskanje političnih šarlatanov in da z vsemi sredstvi preprečijo klerikalni namen, ki bi provzro-Čil strašnV» nesrečo za vse ljudstvo v Avstriji in Italiji, poslužil pa ne bi nikomur kakor kozmo-političnein-u katoliškemu klerika-lizmu, oziroma papeževski vse-svetovni despociji.
To je bil razlog, da se je sočia na demokracija, ki ima nalogo varovati najsvetejše interese pro-letariata. vprašala, kaj je storiti zop^r to nevarnost, ki bi v prv Trsti zadelo delavsko ljudstvo v petek in soboto so se v Trstu
ko globoko v ljudsko dušo,.da bi sla?
uihče ne prijel za puško in ineČ. Ali klerikalk hujskajo za vojno, ker ved»», da jim škodila ne bo, ako jim že ne koristi.
l*roti nameravanemu krvolitju uied Italijo in Avstrijo je treba, da nastopijo slovenski, hrvatski in srbski delavci, sploh avstrijski delavci vseh narodov in delavci iz Italije, ki živijo v Ameriki. Prično lahko s pasivno rezistenco. Kdor nima družine
Delavcu, kteri nima več kot 60()
doveden, kaj taki klubi pomenijo, kakšno imajo taktiko, principe in metode, sem šel enkrat na sejo. In če je to bila kakšna seja, po-
do 8U0 dolarjev letnega zaslužka, I tem ae vae neha. Nikjer nobene di-popolnoma zadostuje jeden otrok, skuzije, nikjer nobenega politič-k večjemu dva. Ako je zločin, pro- nega prepričanja in zrelosti; — tinaravnim potom omejiti število samo suhoparno sejanje. Proail otrok — Česar se navadno poslu- sem, naj mi prinesejo pravila. To žujejo bogataške, boržuazne rod- se je ¿godilo. V njih se citira neka lune — ali ni stokrat, tisočkrat 1 jiibežen do naše nove domovine, večji zločin, roditi otroke, kteri | ki je gotovo nekje v zraku. Kakšna domovina, ako jo pa delavci
t rok — v stari domovini, naj ne na svet otrok z vsemi pravicami pošilja denarja v starokrajske do življenja, pa mora umreti, ker
hranilnice. Kdor hrani denar v starokrajski hranilnici, naj dvigne svojo ulogo. V slučaju vojne naj se pa noben rezervist, črno-vojnik ali pa mladenič, ki ga veze še vojaška dolžnost ne tslzove ukazu vojaške oblasti, ki ga kliče na občno klanje. Socialističnim klubom in drugim delavskim organizacijam. pri kterih so izključno avstrijski ali pa italijanski delavci je pa priporočati, da na svojih rednih zborovanjih sprejmejo resolucije proti vojni med Avstrijo in Italijo in te resolucije
so takoj po rojstvu obsojeni v
smrt vsled bede in pomanjkanja? I nikjer nimamo. Kjer se rodi tak ¿ene in o-1 Ali ni neodpustni zločin, če pride nestvor, je boljše, da takoj zamre; prepričal sem se, da so te vrste klubi le za štafažo, za katerimi se skrivajo le gospodarski interesi posameznih oseb. I)elavcj, mislim da me razumete! Nobeden naj ne misli, da hočem s temi vrsticami napadati vas. No; skupaj delamo v rudnikih in tudi želim, da bi skupaj delali za boljšo bodočnost vas in vaših otrok. Želim, da' skupno napovemo odločilno bitko vsem tistim, ki uas drže v
nima dovolj hrane in zdravega stanovanja? O, nihče, kdor kaj prcydari, ni proti svobodni množitvi mladega naraščaja. Prostora je dovolj; takozvano narodno bogastvo je tako veliko, da bi se lahko preživelo dvakrat, trikrat več prebivalstva kakor ga je sedaj v Zed. državah. Tods narodno bogastvo je privatna last ka-
pitalistov in zločinski kapitalizem sužnosti. Elyški SlovVnci, ki tvo-odučuje drugače. Zločinski kapi- rijo večino, bi lahko v zvezi i talistični sistem privatne lastnine | Finci, ako bi imeli dobro delav narekuje milionom proletarcev živijenaks aredŠtva. Narekuje jim
sko organizacijo, — kontrolirali vso mestno upravo. In če bi se to
pošljejo avstrijskemu ali tali jasi- koliko smejo delati in konaekven- zgodilo, bi imeli rudniški kapita: skenm vladnemu zastopniku, ki tno: koliko in kaj smejo jesti; na- listi pred vami re4j>ekt in dovoli-biva v \\ ashingtoiiu ali pa bliž- rekuje jim, koliko se jih sme že- li bi vam več koncesij. Odpravile
11 liiikt« i b ivn tu In	I __ZaI 1 1 ■ •«	■	_ .	_	.1..	^
njemu konzulu.
Delavci, ne pošiljajte denarja v staro domovino v hranilne zavode, dokler ni vojna nevarnost med Avstrijo in Italijo odvrnena. Kdo vam zamore garantirati, da je vaš denar varno naložen, ko preti pošast — vojna?
niti m koliko otrok roditi, kapitalizem narekuje, koliko delavcev in siromakov se vsled gmotnega pomanjkanja ne sme ženiti in zate ima kapitalizem pošastno prostitucijo. Tak je današnji družabni sistem — sistem krščanske morale! In zagovorniki tega inulo-
govoril. V časopis,i, n#. ! odgovarjal nobenemu, igT zato ne. ker ae lakho d<_ tukaj ustmeno pomenimo, sploh ne bil prišel delati v šne rudnike, pač pa sem željo nekaterih angleških zatorjev od 1. W. W. (unij, koč, da jim v slučaju štrajl liko lažje pomagam, ako praktične rudarske izkušnje. Na KI.v so mi tudi pripo^'
li, da se arogantni urednik
Am." je^ti, čes, da ima ree" premalo naročnikov, ni znano, koliko naročnikov
"Cl. Am.", vem pa, da ako mo na vago možgane naroČi " Proletarca" in naročnikov Am.", da Proletarčarji "Cl. najmanj desetkrat odvagajo, «, bi on Vedel, da se tisti, ktere1 smatra za svoje najožje prijat Ije. neusmiljeno iz njega nt brijejo, no, potem bi "žiher" je šepavo Časnikarstvo obesil kol. Kes je, da ako se no| šcstošolcc nič več pametnega si nauči, kot se je idiot Pire. pote« je boljše, da se vse srednje šole na Slovenskem takoj jutri zapr«.
Delavci, Je pogumno naprej, v* dno se učite. jI i potrebujemo do. bro podkovanih aodrugov, ki ne boje stopiti v javnost in zvi-
bi sc vsaj deloma neznosne razme- jaričim nasprotnikom povedati v rc, ki vladajo v tukajšnih rudni-1 obraz zakaj smo s<mti!m kih. posebno v zimskem časufc ko rajši slov. delavci, ki znajo sukati
l/v Ir a »ti ♦ u I iui 4 ....______II_____r I	I- ______ I t •	¿i
imajo kapitalisti na ponudbo vet delavskih moči kakor jih pa potrebujejo. Gonijo vas hujše kakor mule. Mula vsaj včasih brcne, delavec pa, ako le narobe kihne, ga
nad Vse interese ljudstva, pri- J«ešli sastopniki socialne demokVa pravi jen žrtvovati temu maliku1 -- ' 1 -.....
življenje in imetje milionov.
Rimski klerikalizem sovrači Italijo, ker se je iznebila papeževe despocije. Povrniti "svetemu očetu" svetovno gospodstvo, postaviti ga za kralja nad kralji, za cesarja nad cesarji, je njegova želja, njegovo stremljenje, njegov program. Katoliško klerikalne stranke vsega sveta služijo temu namenu. V tem jih ne ločijo dr-
cije iz Avstrije in Ogrske ter iz Italije. Avstrijske stranke so zastopali: Nemško sodrnga dr. Ad ler in dr. Hauer, češko A. Nemee poljsko dr. Diamand, jugoslovan sko fit bin Kristan, italijansko » Primorja Pittoni, iz Trentina dr Piscel in Avancini, ogrsko Welt ner in Jaszai, so<*ialiste iz Italije pa Bimolatti, Morgari in Ciotti Na tem posvetovanju se je skle nilo, da se priredi dne. 9. in 10
žavne meje, ne narodne razlike. V aprila v Italiji velik sestanek so-najboljšem slučaju jim je narod- cialistov iz Italije in Avstro -Ogr. nowt plašč, s katerim pokrivajo ske s konferen
svoj pravi ci^j-
Ali do tega cilja ni poti, dokler je Italija svoja država. V očeh katoliškega klerikalizma je Italija plod zločina, sama zločinska, njena vlada hudodelska, njen kralj ropar. Edini legalni vladar italijanski je po klerikalnem nauku rimski papež. Da se njemu povrne svetovna hegemonija, se mora pahniti italijanska dinastija s prestola in pogub rti sedanja Italija. In v ta namen je potrebna vojna.
Kjer je ljudstvo še tako v klerikalni temi, da slepo verjame vsako besedo, prihajajoča iz "posvečenih" ust, je pravljica o "je-
čo in javnim ina nifestačnim shodom. Sodrugi a Italiji imajo določiti, če bo*ta ae stanek v Firenoi ali pa v Rimu. Obenem se imajo dne i), aprila prirediti po vseh industrijskih krajih v Avstriji hi Italiji veliki «hodi, na katerih izrazi delavstvo svoj. protest proti oboroževanju in vojnemu hujskanju.
Nadalje se je sklenilo, da se u-stanovi poseben urad za vzajemno poučevanje o razmerah in tekočih dogodkih izmed Avstrije in Ith-lije.
Slovenci in Hrvatje ki žive v avstrijskem Primorju na enem ozemlju z Italijani, igrajo v tej zadevi posebno važno vlogo, «
tništvu " ubogega, papeža zelo pri- kateri o bližnji priliki še izprego-merna. Ker pa se svet kljnb vse^ vorimo. Že sedaj pa pozivljemo mu rimskemu pritisku vendar po- vse organizacije, da se pripravi-mika naprej, se ne morejo pravi jo na dostojno, mogočno manife-nameni klerikalizma povsod tako stacijo. Dan 9. aprila ima poka-oč.tno razglašati. Treba je torej zati tudi pomembnost jugoslovan-iskati pretvez. To je naloga kle- ske socialne demokracije " rikalne taktike. ,	članek v "Rd. Pr." nam poja-
Mnogo dežele, na ktere se je snuje, da so strune tako napete rimljanstvo nekdaj opiralo, so se da je skrajni čas. da posežejo v otresle klerikalnega jarma. Fran- me* avatroogrski delavci vseh na-eija se je osvobodila cerkvenega rodov in delavci v Italiji in od-varuštva. Nemčija je vkljub Vil- vrnejo krvolitje. Ako bi v vojni jemovim «impatijam do Vatikana trpeli le avstrijski škofje, kano-preveč protestantska. Na Spanj- niki, župniki in kaplani, v Italiji skem «o siti jezuitov in jezuitiz- pa papež, kardinali, kleriki in sama. Portugalska je z odslovitvijp mostanski kozli vseh vrst tedaj kralja tudi cerkvi odpovedalo so-lbi gospoda v talarjn in kutl naj-ženjako pokorščino. Izmed vseh j odločneje protestirala proti vojni
KDO NAJ MNOŽI OTROKE?
Profesor Kmeritus Kliot iz har-wardskega vseučilišča je nedavno rekel, da bi morala vsaka zdrava žena — omožena seveda — roditi najmanj šrst do osem otrok. Po njegovem mnenju bi morala vsaka ameriška rodbina šteti povprečno pet do šest glav.
Kako "moder" je ta Kliot! Predvsem moramo pribiti, da Kliot v splošnem zastopa mnenje bogataških postopač^v in političnih klativitezev kot n. pr. klepetavi Roosevelt in mnogo drugih. Ker torej kot tak govori Kliot v imenu kapitalističnega razreda, bilo bi jako umestno, da bogataši dajo vzgled drugim, da bogataši prvi pomnože svoje rodbine. Bogate dame. ktere nimajo druzega P°-
delskega sistema imajo še koraj- takoj odslove in potem ima lepo žo, trditi, da bo socializem razdjal domovino v zmrzlem
jezik in pero, bodejo v večaL boju že osiveli in od starosti pomrli ,ako jih kapitalisti še poprej ne pobijejo, (kakor so sodniga Šolarja.) Skrbimo vedno, da as naše vrste pomnože. Naša doktrki
"i, na do socializem razdjal domovino v zmrzlem snegu. Nič ni na ima najboljše privržence in po-1 sko življenje! Bolj razdja- tudi čudnega, ako je Buh pred 4 stojai^e med inteligentnim delav-more biti več nikdar kot je leti pridigoVal. da ako se kateri stvom. Najhuiši sovražnik aoek.
rotlbin no ne danes
Iz vsega tega je razvidno.
delavec v rudniku nekoliko oddal počije, da s tem direktno krade.
merilo za velikost delavčeve rod-1 Zakaj? Buh ima skoro od vseh tu-
bine mora danes še biti -- denarna mošnja. V b<?dočuosti bo pa to vprašanje rešil proletarijat s socialno revolucijo. Jednaka pri lož nost do blagostanja za vse ljudi ktero prinaša socializem, bo položila popolnoma nov temelj za razvoj rodbine in mladine.
'. Dopisi.
Section Thirty, Minn.
Sod rug urednik!
Danes je menda že okoli 150.0(H) Slovencev v Ameriki. Ogromna
sla kakor pasti lenobo in ktere večina vseh teh naselnikov je pri-valed dolgega časa prirejajo poje- šlo z praznimi žepi in žuljavimi «line psom, mačkam in opicam, bi rokami po krivdi klerikalnih ško-lahko vzgajale ne samo po. šest fov, prelatov, kanonikov in nižjih temveč tudi deset otri^k vsaka, posvečenih . božjih služabnikov Ker imajo tisoče, stotisoče in mi- Kdor je ušel klerikalcem, je pri-lione na razpolago, ne bi jim bilo sel v roke priliznjenim liberalnim treba skrbeti, da bi bili otroci la- advokatom. Ti ljudje so se še večni in raztrgani. Toda kaj vidimo dno držali v prijateljskem obje-v bogataških krogih? v takozva- mu ,kadar so skupaj delili plen. nem "družabnem vrhnju"! Rav- žulje slovenskih delavcev, kmetov no med bogataši, kapitalisti vlada in malih obrtnikov. Nič ni bilo največja rodbinska propalost, naj- druzega, kot ciganija, ko so preil veča zloraba zakona in največja leti liberalci s pomočjo nemških spolna anarhija. Večina bogataš- veleposestnikov imeli deželne va-kih «lam je brez otrok; brez otrok jeti v rokah. In ntč drugače ni da-so zato, ker si namenoma prepre- nes, ko v deželnem dvorcu gospo-čijo plod z nepostavnimi in proti- darijo gospo<lje klerikalci. Ako naravnimi sredstvi, samo zato, da j ste si ti dve protidelavake ctranke
v svojih strankarskih časopisih v laseh, ste si samo zato, ker jim gre za vlado in kdo da bode bolj oskubil naše "drage rojake", .leden druzemu predbacibajo eiga-nijo, cigani so pa vsi, in krivi, da je dežela na robu bankrota.
Znano vam je. tla poseduje severna Minnesota velikajisk»' na-
>
ravne zaklade železne rude, ki so |a*t — ne last. ampak graft različnih korporacij, meti katerimi je najmočnejša Steel TVust Co. (pravo ime bi sc imele glasiti Steal Trnst i'o.) Na tisoče pridnih *1<>-
nimajo materinskih bolečin in skrbi in da imajo prost čas za orgi je in opičje pojedine. Kirokoiifftni Roosevelt je že večkrat naglašal, tla Američanom grozi "rarc sui-cids" (plemenski samoiimor ali z drugimi besedami ¡nazadovanje zaroda), a njegova hči A lice. ktero je že peto leto omožena z Ni-ckom Iiongwt>rthom, nima še danes nobenega otroka. Ravno zadnji teden je poročalo časopisje. Ia si je A lice nabavila dve opici, eteri bi rada naučila — govoriti. Zopet slika blaznega sistema.
kajanih nidnikgv delnioe ia ako
se on odpočije, je on na mastnih delniških dividendah oškodovan.
Buh je vedel zakaj govori,'neka-	____________________
teri delavci ga pa niso raznmeli, I moram " Proletarcu"' nekaj novih
Najhujši sovražni k soci^u lizma v delavskih vrstah je neumnost.
V drugi polovici meseca aprila mislim obiskati vse nasclbins-B Minnesoti. kotler so naseljeni Slovenci ; mogoče pojdem tudi v Wisconsin in Michigan. Pridobiti
cu kakor tudi. razburjenega urednika "Cl. Amerike."
Šavs. I
S POTA.
Witt, ni., 21. febr. 1911.
ter *o gledali proti nebu. In ako naročnikov. S tem mislim, da va« s<> l>°»i>slimo, da je gospod sedaj bodem zadovoljil pri "ProletS zopet kupil 500 delnic od staro i—i- - —- TI "Chentllcr mine", in ako se ne motim za $300 delnic za nov časopis, da revnim delavcem, ki živijo z družino v siromaštvu računa do $50 za pogreb, potem	___________
lahko začnemo dvomiti, da osiveli I Cenjeno uredništvo» starček "father Buh",-ki nima Na potu za "Proletarca" sem družine m skrbi za potomce, pač prišel preti kratkem v Springfield pa dovolj denara na kupih - ver- III, kjer je precej zaposlenih na' jame. da nebeško kraljestvo ni od tega sveta.
Da pa bodemo vsaj nekoliko na čistem, ka'kšno bogastvo za gospode kapitaliste produciramo, poglejmo na številke. Tukajšni kapitalisti zahtevajo, da štiri možje, (dva rudarja in dva moža, ki nakladata rudo v vozičke) spravijo na površje 30 ton rulle na dan. Ruda s 65% odstotki, kakoršna ie
šib premoga rje v. Z delom gre v tem kraju slabo, ker nameravajo-ondotni kapitalisti sestradati delavce pred volitvami, tla bi jih tem lažji dobili, da bi glasovali za ; njih kandidate. Istotako je v Vir J den. V druzih naselbinah je malo 1 boljše, toda ne tako, kakor bi bilo želeti.
Stari "tricki" kapitalistov se »pet ponavljajo; spet se magnati,
na Sec. 30. mining Co., se lahko 1,ailkir^ in miljonarji dobrikajo )roda takoj zunaj na kupu ik) $7 (1.elavceni' kaJH vetio» njih glas do $8 tona. In rezultat je. tla »tir- Jim 0mof^' odirati delavce še naje možje spravijo na površje ru- M8^	za kaP»t«Jj«tKfn»
kandidate, ki jih ima na razpolago republikanska in demokratična stranka.
de v vrednosti najmanj $210, ali
vsaki za $52.50 na dan. Kaj' ne.
delavci, to so lepe številke, vi in
vaši otrtK'i pa hodite raztrgani.
'Mače ne plače, temveč drob-
inice dobite od vašega produkta „I S'>in	. -___'
In ta gnjila, skozinskoz propad- venskih delavcev je zasužnjenih a in degenerirana bogataška ban- po minnesotskih rudnikih, |x> nc-da pride po kakšnem Kliot u z na-j varnih in smrdljivih rovih koplje-
svetom, koliko otrok naj rodi l<a žena. Ali naj revna prolctar-ska žena vzgaja po šest ti t» osem otrok, ko še sama nima kaj djati v usta, katlar je mož brez dela? Saj proletarijat itak skrbi brez malega za ves naraščaj. Hočejo-kapitalisti še več proletarskih otrok, tla jih poženejo v indintri-elnc mline mamona in zmlinčijo in izsesajo za sveti profit? Kako »e naj z prof. Kliotom strinja siromašni delavec, kteremu so brez->oselnost, glad in bolezen večni »rijatelji v hiši? Gotovo, st\delav-
|jo in spra vlja.p» na površje dra-' gticeno rudo. tla napolnijo žepe ameriškim kapitalistom do vrha. ršli smo \ta rok rajskim navihan cem v natli. tla si na tem kontinentu ustvarimo boljšo eksistenco, prepričali pa smo se, da to ni dežela svobode, kakor jo slikajo starokrajski meščanski listi in ameriška k institucija, temveč da je dežela humbuga in velekapita-la. Delavci v tukajšnjih rudnikih se na vse strani in do skrajnosti izkorišča jo. Zakaj? Po celem železnem okrožju, (razven malih iz-
Kapitalisti pač poskušajo; prišla je spet sezona za lov gimpclj-_ .......,illIvia nov in zato so že skuhali dobre-
od $210. štirje niožje^ največ"*!0 I ^ ,i,,la• fia nHkažejo limanice, na "	'	"ktere sc bodo lovili rasni gimpel*
ni. cajzelci in Ščinkovci. Da se bodo raje vsetlali, je umestna seve-la, da se jih malt) posti.
Kapitalisti so pač prebrisane
glave.
Seveda, zavedni delavci Sirom
>a stanejo stroji, električne naprave, železne relse, vozički itd. t«idi denar, to mi vemo ravno tako dobro, kot gospodje kapitalisti, in če bi hoteli, bi jjm približno tudi lahko izračunali koliko. No potem ni čuda, ako stari St. Claii
ki je glava See. 30. mining Co.) Amerike, ki žele dobro sobi, svo-
I, kteTi imajo več ktrt po oaeiiijjem) strokovne in politične orga-otrok; vprašanje pa je. koliko jih • nizacije ni nobene. Pač obstoji na
odraste in koliko jih klone v bo-; KI v neki politični klub, ki ima ju za obstanek. Ali naj delavci- veliko članov le na papirju. Ra-
ki je proti Steel Trust Co. še berač. že sedaj poseduje #80.000-<K)0, katere je seveda "pošteno" zaslužil.
Delavci, ako smo prišli do zaključka, tla je sedanji kapitalistični sistem pravičen in urejen od zgoraj, p«»teni nikar ne tarnajmo, t eni ve voljno vzemimo križ na svoje rame, in hodimo potrpežljivo po pot v kjer ao nasute Črepin-je in solze. Ako pa smo naobratiio prišli do prepričanja, da je ves današnji goapotlarski red, s politiko in sodišči vred krivičen in lumparsk, potem pa zopet nikar ne spimo. Ako si ne bomo pom« gali sami, potem nam ne bode po magal nobeden/Koraka^mo «kupno. Sovražnike lahko poznamo, ker kdor ni z nami, je proti nam. Ako pa kdo misli, da želim delavce zapeljati, ali na kakšen drugi način oškodovati, naj 4o javno pove Samo pove naj, kje bode
jim otrokom, ženi in potomcem, bodo glasovali za socializem na socialističnem tieketu. N »zdrav vsem našimi
Jos. Bratkovič.
, ,	Cleveland. 0.
St k I ru g urednik!
Delavske razmere So nespremenjene. Na tisoče delavcev čaka boljših Časov pred tovarnami. V < b'velandu je sedaj toplo vreme, vendar delo še počiva po ulicah in sploh se le malo dela na pro-, ■tem. Govori se, da bode zelo veliko dela v Clevelandn spomladi. Ampak o bomo videli. Kdor pa tisti sc boji zameriti bosu, P« n, ciitla • saj ravno v onih ča*
navnrl'	kot pa
deUv ' r,ik°	^«bteva od
ml	i<lnr ne f ko kot
vrata ^ ?k°j	sko/.i
vrata seveda vsak ae boji pasjih
P°*e'nosti, zato pa raj«
ra "Ji :
ako tudi mora delati za dva. pa tudi slučaji, alco ne zdi tnistu. d* imajo njegovi de-nrevkoko plačo, da zapre jjo z« |>»r tednov m zapodi domov, ker on vidi, da dobi v kolikor jih hoče pred to K » .s1 ■ mu zljuhi, odprt* /o tovarno z novimi močmi; «e-jim plača manje kot prej-^ tako da ima naenkrat dvoj-dobiček: mlade ljudi, ki več vaja jo iu pa robota jo za ni plaio. Seveda, to se tiče le za adm- deluvee. 1'nijski delav imajo linijske plače; aeveda je vprašanje, če ae vedno dela. _ t tem č it a 1 s "01. Ara.", da dobili Union moldarji št. 218 njo plače na $3.50 do^3.60; ki na ljubo pa moram reči, da bilo iato poročilo lažnjivo. Kes-M p» .)''- da ima jo Union mol-•iL it. 21K v (Plevelandu plačo Vat urno delo	1'n-j, k«,
bil isti kontnikt, med lastniki iu Union moldarji v Cle-indu sklenjen, so dobili boljši ar j i $3.30 do $3.50, ampak je bilo komaj pet procentov, iakor hitro so je sklenila po-Kba od $.11ti dO *3.25. j«- bilo ■L ki ao več dobivali kot .i»* bi |a,lestvica, odvzeto toliko, da imajo sedaj samo $3.26 za devet urno delo; kake 4 procente moldarju imenovane Unije, dobivajo par ni-! Bhr več. a teh je zelo malo Ome niti moram tudi, da se je prej de- j lalo deset ur na dan. sedaj se dela pa sarap devet, a narediti mora* pa za dvanajst ur ; delati mora ta- i ko, kot je največ mogoče, da naredi takozvani daywork. r Torej čitatelj, kdo ima protit: kompanija ali delavec pri devet urnem delu in 15 ct. poviAaue plače! Takle je delavski sistem v Clevelandu in tako bo šlo še na-1 brej. pa naj si bodi že organi/i rano ali neorganizirano delavstvo. Dokler bodo sedeti kapitalisti na krmilu in dokler se bojo ponujali delavskim vodjem tisti, ki toliko razumejo o uniji in socijalizrau kot zaje na boben, (napr. "01. Am.M) Taki uredniki naj bi šli malo po tovarnah in prijeli za delo po rudokopih, lopato pa pik v roko, se le potem bi imeli nekoliko pojma o delavskem položaju. Urednik s skarjem je lahko v»ak otrok! Tisti, kteri niso v svojem življenju še nikdar za nobeno delo prijeli, edino hlače trgali v šo-lsh. ko jim zamorijo zadnji čut in simpatijo do delavca, tam, kjer učijo, da je delavec neko nižje bjtje v človeški družbi. Tacih nadutih lemenatarjev mi nečemo in kot taki nam tudi ne bodo usta mašili, ker pravica je na naši strani. Razredno zaveden delavec se ne bo oziral, da ima le kako "cajtngo" v rokah, katero prina-, ša edino le kako godi o, ki nima nobenega pomena. Pač pa bode prejel po svojem časopisu, kteri brani njegove interese, ne pa interese kapitalizma.
Čudno se mi zdi, da tako časopisje prinese novico, kako je tam in tam ubilo rojaka, kje je bil doma, koliko bratov in sester ima, nikdar pa ne pove, da je nesreče kriv lakomen kapitalist. In taki slučaji se gode dan za dnem in tudi več na dan v Clevelandu. Mi se sicer poznamo in tudi vemo, zakaj imajo svojtf "eajtengo."
Clevelandski Slovenci in delavci .pristopite k edini delavski soc. stranki in delavsko Časopisje v roke. Kdor je za delavsko stranko, ta je za socializem; kdor podpira delavsko časopisje, je za delavca, kdor pa zabavlja čez delavsko strank«), isti je sovražnik delavca!	j
Roe. pozdrav.
August Kužni'k.
hajajočim iz hise želeč dober vspeh, se celo zahvslili se, da smo se zglasili pri njih. Vsem darovalcem, v imenu štrajkujočih, pri-srčna hvala!
Prispevke so pobirali sledeči sodrugi: J. Klun, A. Drobnich, M. Pleše, M. Movrin, J. Drobnich, A. Bolf, M. Šo&tarič in J. Marin. Nabrali so lepo svoto $110, ktero se je odposlalo na Jugosl. Socialistično Zvezo v Chicago, odkoder se bo odposlal denar v prave roke v svrho razdelitve.
m	Chisholm, Minn.
Vnj. sodrug urednik! Prosim, uvrstite teh par vrstic kš delavski list ' Proletarec '' Delavskih razmer ne bom opi->val veliko. Dela se še precej, a Jla je bolj slaba, ker tukajšni |lezni baroni niso eni zadnjih v i ran ju delavcev ^PTukajsm soe klub. št. 22, .i«' pri ' sadnji mesečni seji vzel nalogo priskočiti v pomoč štrajkujočlm premogarjem v Westmoreland Oo. P» Osem klubovih članov se je podalo po mestu in okolici ter nabralo | i s n 11 >vol<» Vibiralci bili povsod prijazno sprejeti, fossbno pa Še po hišah, kjer čita-jo delavsko časopisje. Zadovolj *>st zavednih delavcev nas je naivnost iznenadila, ko so nam od*
Imena darovalcev so: Po $5.00: Liov. Paskvan in Steve (lervais; po $3.00 Bozieh & Chrep; po $1.00 S. Praprotnik, F. Medved, M. Kaleč o, J. Ule„ S. Zapone, J. Plese, M. Haich; M. Metzele, J. Arko, J. Boroga, Fr. Hren, Nick Kova-čevič, J. Ko,spal», G. Brečič in K. Variščak; po 50ct.: B, Tomjjino-vič, M. I>ostorieh, .1, Movrin, I. Danzulovič, N. Ognjanovac, M. Matzele, J. Pečovnik, Fr. Strle, M. Vesel, 1). Hakovina, F. Jure-tieh, M. Kopaidi. K. Božič, M. Kopaich, F. bepšič, T. Panian, A. Samec, L. Rojacich, M. Zunich, M. Schal, M. Mdenakup, P. Bukvich, R. Vranes, S. Bogucky, J. Koščak, F. Butar, J. Obod ar, J. Jotvčar, A. Modrul, J. Blatnik, F. Andler, J. Ost mil, F. Potočnik, A. Jiolf, N. H. Durgišich, A. Repei, J. Drob-nik,, A. Gonde, J. Požar, A. Vidr-vol, J. Lavrieh, A. (irzin, R. Č a Hipa, J. Košir. F. Bambich, D. Zobec, J. Stupica, R. Koaman, Dolenc, F. Hiti, T. Milinhovich, J. Terine: po 25 ct.: F. Jakše, T. Vidmar, F. Košmerl, A. Rupovčič J. Lani, F. Arnik, -L. Selišnikar, A. Hren. K. Tremoskoin, F. Pod-logar, A. Intihar, M. Strbeuc. T. Kobar, F. Orešek, J. Fink, M. Jem«, V. Žagar, M. Kosmač, M. Vidmar, J. Medved, V. Arko, Fr. Arko. R. Hudolin, T. Tony, Prijatelj, J. Žužek, A. Mahne, Ant. Trseneli, J. Žužek. J Tratar, P. Kube», A Prodor, J. Kusms, J. Oha m pa. M. Žužek, J. Ruparčič, (J. ftvegel, M Bevandich, K. Jakše J. Breznik. *Ch. Koprive. K. Kordkh, A. Kraiuik, F. Ohanipa, T. Rudolf. J. M arah. F. Krainik, F. Jager, V. Bučin, N. Uuich, V. Trinko, T. Samsa, J. Türk, J. Samsa, Jos. Samsa. L. Samosetich J. Lovshin,, J. Lovshin, A. Boic, F. Terdan, F. Novak. F. Vidwol, J. Novak, F. Ambrožich, A. Am-brožich. F. Hotujec, A. Volk, J. Ukman, M. Vueetich. M. Smolčič. I. Ivančič, A. Sebal, N. Smolčič, S. Vucetich, I. Murot, l. Vidoko-vič, M. Fomish, Mih. Fomish, G. Brincek. J. Grgovich, J. Marko vich, R. Mijonovič. J. Manor, F. bevstek, J. Božieh, M. Žnidaršič, J. Podbrcgar, T. Agnjanovac, M. Kapa, M. Žubil, M. Sagator, Olg. Smiljanič. A. Martinčič, F. Krajec J. Moršič, T. Lustik. F. Pozor, J. Bencina, F. Vesel, J, Dolinar. K. Baraga. J. Lipovec. J. Bavec, K. Skut, Fr. Chaiupa, T. Košmrl, P. Krainik, N. Strepner, J. Mistef. A. Mohar, L. Mohar, F. Mohar, Ig. Mohar. M- Preveč, V. Hrovat, J. Drobnich, T. Martinčič. J. Bo-denelli, J. Moretti, G. Delnea, J. Buratto, L. Sebastiani, L. Staini gar, J. Brožich, F. Lani, A. Lundr J. Ometo, J/Siosko, K. Calibraro. J. Blatnik, A. Strle, J. Jančar. A. Bartol, J. Dolinar. J. 'Shega.
F.	Goršek, F. Martinčič, M Ohanipa, S. Gornik, P. Bönen, V. Cigan, P. Perič, L. Zobe t z, J. Koro, S. Medved, M. Kopač, A. Breznikar, S. Krajnik, A.'Skrjane, F. Kap&e, M. Gonde, A. Bartol, L. Ložar, F. Janežieh, L. Podgornik, J. Kržich R. Kočevar. A. La vri Č, F. Urbiha, J. Pet rieb, A. Levstik, L. Bončina* L. Prebil. J. Zobetz, M. Perič, M. MuhviČ, J. Zorkovič, M. Medved, J. Deslič, P. Mihelič, D. Haiouko-vič, M. Ponkovič, F. Kenik, Fr. Kuhar, M. Pograic, J. Sežak, J. Hren, F. Sevček. F. Klun, M. Se-pič, J. Stonič. M. Ružič, F. Ahrič, V. Broje, I). Kneževič. V. Vojič,
G.	Kosovac, M. Vojič, M. Bložina, N. Grubič, S. Oorak. I. Kružie. M. Kalan, Ig. Jeraj, R. Lončar, L Stonič, J. Pavi, D. Bronkovič, S. Rede, R. Neuman, T.Tomi«, M'. Panovič, A. Kumensky, M. Orlo-vič; po 20ct.: J. Vukadinovič, T. Vraneš. N. N., I. Anič, J, Hren. P. Govednik, M. Oovednik, Fr. Petročič, J. Te rak; po 13et.< J. Ule. A. Baraga, Seaja, C. Ma jočič,; po 10ct.: M. Drežanič, K. Klun, T. Kržttnrk, M. Shul. M. Bartol, J. KoAmd, J. Strle in F. Strle.
Vsem darovalcem izrekamo na
tem mestu \ imenu strsjkujočih prcuiogsrjev, srčna hvala I
Odbor Jugosl. Socialistične g s kluba. št. 22.
Radley, Kans, 21. febr.
Cenjeno uredništvo Troletarca' 1 Tukaj vam pošiljam $3 "Prole tareu" v podporo, kar je živ dokaz, da se tudi pri nas zanimamo
za defavsko-socijalistično stranko. Tudi jesenske volitve so pokazale, da smo tukaj iu da se zavedamo s vojih interesov.
Draigi rojaki, le tako naprej, da se nam ne ho moglo očitati, da držimo ini roke križen», ko drugi delajo za zboljšanje človeške družbe.
Tukaj v Radley imamo tudi socialističen klub, h kateremu sp dajo vsevrste narodnosti, le žal, da je slovenskih delavcev še tako malo poleg, dasiravno, je največ Slovencev oddalo svoje glasove za socijalistične kandidate.
Glede dela se ne morem pohvaliti. S prvini februarjem se je začelo prav slabo delati;, komaj se naredi dva do tri dni v tednu. Po nekterih šohtili se počiva kar po cele 14 dni, nato se pa spet dela en dan in spet obstaue.
Tole pomeni od strani kapitalistov, da nas je treba spet sestradati, kajti zdi se jim. da smo preje preveč stalno delali, ko se jfe delalo par mescev zdržkoma.
V tukajšni okolici ao dve našel, brni. Eno se kliče Radi lye, drugo po Dunkirk. V okolici teh dveh naselbin je 5 šohtov različnih kom-panij. Delavci so po narodnosti Francozje, Taljani, Angleži in kakih 40 Slovencev.
Najbolj delaven — to se ume samo po sebi — je naš narod, za to imajo tudi po večini svoje hiše in 'nekaj zemljišča za gojeuje prašičev in perotnine.
Organizirani smo kajpak vsi, in sieer v U. M. W. of A. Da bi se tttka^mislilo. da je kdo Bosov pri-liznjenec. je izključeno, ker je linija "strickt''. Kdor bi skušal kaj taeega. bi dobil kmalu "landkar-to" v roke.
To se doseže, kj^r je organizacija. Konečno pozdravljam vse či-t atelje 1'Proletarca".
Naročnik.
^Il|lltli r	»sesesj ►
Stran Ka I
F. Tome: Dol • truati 20,., A. Lekfte: ker |>roaim ta »tranko pomoli 2V., ker m»ui vadno v Haddli, novi in atari kou-
Cleveland, 0. i
Cenjeni sodr. urednik!
Poročati imam žalostno vest, da je po kratki bolezni v starosti 41 let nenadoma preminil sodrug Frank Žele, član slov. socialističnega kluba St. 27.
Rajni je bil ustanovni član našega kluba in zvest sodrug. V rodbinskem življenju je bil skrben oče, v vsakdanjem pa razredno zaveden delavec.
V	stari domovini se je za socialistično stranko zanimal še kot
elezničar.
Zapušča ženo in Štiri nedorasle otroke.
V	imenu slov. soc. kluba št. 27. v Clevelandu se na tem mestu rodbini pokojnega sodruga izraža naše sožalje.
Sodrugom v Clevelandu pa naj ostane rajni v blagem spominu kot delaven in značaje n sodrug.
Za slov. soc. klub v Cleveland«, Ohio,
Jos. Jauch. •
Za štrajkarje v Pa.
Jugoslovanski socialistični klub št. 1 v Chicagu je na svoji zadnji seji 25. t. m. sklenil, prispevati vsak mesec $2.00 za slovensk premogarje-štrajkarje v Westmoreland County, Pa..tako dolgo dokler bo trajal štrajk. Želeti je, da ostali klubi store ravno tako.
tri 10«., kur ljubim vae, fe prav drugi men« ne Ar., za nai pozdrav 10?. h r. Kugelj: dodaj«, da bi bil« ve«vja Mloga med rojaki v Kadil v« in Donkirk 30c. Hkupaj kot zgoraj $3.00. H pozdravom V. Kugelj, K. K. 1,
PittMburg, K.
Importiran starokrajski lobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje, lin portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih censh.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicago, 111.
POZOR1 POZOR1 IG. KUSLJAN
GOSTILNIČAR 229 laUvt.,	Milwaukee, Wit.
Ima ti*|t»olj« ijjjafe iti v«<iuo |irl|>r»vl)«>n uri-grizek, u«) /ru»<rnlh <vimh.- l.ok*lui iu potuj«.«» ro»ak» <1obr<Hi.»dli

Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago. DI
Ima vaijo zalogo ar, varifti«, pral» bot in drugih dragotin. Iz vrtu)« mMU
▼aakovrvina popravila ▼ Uj stroki f% zalo nizki eatii.
ObiMita «al
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D
Zdravnik sa notranja bolezni in rsnocalnlk.
Iatlravniika preiakuva brezplačno—pla» ¿ati ja la adavila, 1924-26 Blue Ial&nS Ave , Chicago. Za dne urt; Od 1 do t po pol. Od 7 do 9 sveder. Izven Chiaafa tiveii bolniki naj piialo alovenaki
Barton, O., 20. febr. 1911.
Cen j. uredništvo ^I^letarca !M
Sporočam, da je pogorel "Power house" tukajšnih dveh pre-mogovih rovov. Do sedaj srno delali komaj 2 do 3 dni v tednu, a sedaj pa se tega ne bo. Gorelo je 19. febr. ob M» uri zjutraj. Pozdrav!
Frank LeuRtik.
Claridge, Pa., 12. febr. 1911.
ZAHVALA.
Odbor skupnih druntev 8. N. P. J. v \VeHtmorelan«lHkem okraju ne tem po tom srčno zahvaljuje za po^ljmo (MMnoC M ra jkar jem. ki ne te enajsti mener l>o rimo xa hotoVk kruha.
Zahvaljujemo »e Jvgoslovanakemu noeijaliftienemu klubu «tev. 1 v Chi* m j; u. ki nam je poslal po nvojemu tajniku Fr. Podiipeu 19.00 in ^obr. Fr. Padlipeo ll.iH), torej »kupno #4.00. ft«- enkrat iskrena aahvala!
John Mlakar, bx «H.
Za odbor
— Tudi Rusija noče zaostati v gradnji ogromnih oklopnjač. Vlada je zahtevala BO milijonov do-larjev za gradnjo 4. dridnovtov, ki imajo biti dovršeni leta 1915.
Kapitalistične države so res za • i i miri
LI8TU V PODPORO.
Cliff Mine, Pa.: Po frufitku iz sta rega kraja 5e., ker je ob 2 uri trebuh kričal 15c, J. O. 10e., ni raznam 5C., «e liie 5e., l^»u<luA 5e., «metan "raji-nik" 5e., ker mo Sli V-, J- M. ker je bil njegov predlog dolM'r 15e., ker vabi 5e.f ker smo dobre volje 5c., ker ie brilizga 5e., kok no grozni, da je od ve« 5e.,' ker »e nismo bali 2.V.—T. M.
Charleroi, Pa.: Geo. Lesar: za »pre-obrnenje praznovereev 25c.
Kast Paleatina. O.: J. C.: za razno 55,..; Neimenovan: ker neznamo plesat rx> P T : ker amo koko» o«trigli 10c., za** poštarja 5e.. F. M. ker ae teiko ploAe 5e„ ker ae.agitira in napreduje lOe. En kvoder za te vrstice. —- Ivan fuk.
Rad lev. Kan».: Po aeji A. 8 B. P. D. nabral tf H. S3. T)ali ao: F. I>olane: ker me veaeli, da ao na svetu socialiati, ker sem bolj fartki 25e., 8. Andreji«: ker sem alab v nogah l(»e.. F. Podbre-gar: da bi soeialisti imeli večje uspeh 10«. A Komar: ker se slabo dela dam samo 10e„ F. Poterpin: ko mi ni treba vode kupit 2.rH\, F. iuftar: ker imam faeurjua voz 10e., F. Hrate: ker aamo za kapitaliste »olnee aije 10c., F. Jan-fiifi: ker inialim 4 * Proletarea" naročit lOc A.Ubid: ker imam rpaaino za regrat nabirat in je vsem na razpolago 25e., .1 Jerovc: kdor regrat bere gre — I0e., ker me v vodi iWe.jo 5e., ko aem vsem odpustil 25e., ko nimam nič več centu tO«. «Irugič Pbid 10c., hot alibar 5e.,
Velika prodaja!
Za $M5.000 blaga, oblek, sukenj, hlač in potrebščin za mofike. moramo razprodati po tvorniSkih cenah najkaaneje v 80 dneh, da naredimo prostor za
»pomladanako zalogo.
Nikar ne zamudite velike prilike, ki se vam nudi. Pridite prvi, da zbere-te naibolj&e blago, k'i ga je dobiti na zapadni strani mesta. Naša prodajala* je unijska.
1853-55 Blue Island Ave.
Uat. 1886	Chicago, I1L
Za dobre fotografije
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne
ln na|f!ne|&e
slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene 1
skupine.
Fotogrsfira tudi zvečer po naročilu.
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLACB. TBLBFON OAMAL 287.	USTANOVLJENO 18SI.
.....................................................
Izdelujemo
Prodajemo Imamo
Vabilo na komunistično slavnost
- r
ktero priredi
Jugoslovanski socialistični klub št. 1
V CHICAGU, ILL,
v soboto, dne 18. marca V NARODNI DVORANI
vogal Centre Avenue in 18. Ceste
Na programu je zelo zanimiva igra iz proletarnkega življenja "V Boju za vsakdanji kruh", petje, deklnmaeije in tamburanje.
Slavnost »e začne točno ob 8 url zvečer. Natančnejl program
sledi.	ODBOR.
fotove obleke po 10, 112, $14, $15.
veliko zalogo modemih klobukov v najraznovrstnih bojah.
V75llfMfi *mamo veliko zalogo srajc, kra-¿.dlUyi vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d.
Za mnogobrojna naročila se priporoča IV |[lf ll/| \ ]t/|f7|/
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUHI lflttlHEII,
Skladišče	čevljev
za dame, možke in otrok«?
Domača tvrdka
Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vna popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt!
Za obila naročila ae priporoča al. občinstvu	,
JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.» Chlcseo. 111.
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.

=
Zdravljenje mož v 5 dneh
brez tioza in bolečin
Varicocele, Hydrocele £if,RANX*
Oadravim vaaeega, kdo% trpi na Varieoeeli. 8trieturi. Dalja ozdravim nalezljivo zaatruy'enje, livdne nezmoinoati, roda-nico hi bolezni tiiočih ae molkih
Ta prilika je dana tiatim, ki ao iadali ie velika «t«H ulravnikom ne da bi bili oadravljeni in moj namen je, p» kaaati vaem, ki ao bili zdravljeni od tucatov zdraraika« brezuapeino, da poaedujem le jaz adino aredatvo, a kteriai zdravim vapeiao. Za nevipeAno zdravljenje ni treba plačati—la ta vapaflna Oadravim pozitivno ielodečne bolezni, pljučna, aa jetrik in ledvicah ne glede kako atara je bolezen.
Tajna molka bolezni «dravim hitro, za stalno in tajno, tivčene onemoglosti, slabost, zgnba krepoati, napor, zaatruplenje in zgulxa voda. Pljuča, a*dc!_ Bronchitis, srda«H>i»leni in pljučne zdravim z mojo najnovejfto metoio. ... .¿enake bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. - ZastruplJeaO« ia vae druge kotne bolesni kakor priftče, tnre, garje, otekline.—Močni tok hi druge bolezni. Preliče ln svetuje zastonj. Govorimo slovansko.
DR. ZINS, 41
SO. CLARK §T.
between Randolph a«> I Lake Sts.
CHICAGO
'«M f
NAJBOLJŠA KUHINJA!
BllllardSt Pool Table, Prenočišča za polnlke. jedi pripravljene p« domače.	• Odprti po dnevi in po noti.
P. PerlČ, 1412 18. Sl.v Chicago. 111.
Uradnje. od 8 ure «jut do S. ura a večer. V n*IH>» »d 9 ure ijnt. do 4 nre poj
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sedovlce. mineralne vode ln raznih neopojnlh pijač.
1687 Bo. Pisk 81 Tel. Ganal 1406
Jako važno vpra*ao|e?
"Ali sem ie poslal zaostalo ročnino ns "Prole-tarea1'! fit ne) —
Splošen pregled.
_ O paciftciranjn Karolinške-
ga otočju po nemških pomorščakih, o katerem smo že poročali, je tedaj nemžkti vlada poslala v svet ofioielno poročilo.
Oficielno poročilo ne pove dru-icga, kot da to nemški pomorščaki z naskokom vzeli #trdbe domačinov in kasneje se je vdalo šest vodij valed lakote.
Poročilo je kratko in suho in niti ne pove, koliko je padlo domačinov v tem boju. Zakaj t Število mrtvih je najbrž veliko. Pomorščaki so gotovo streljali z br-sostrelnimi topovi in srapneli, In kakšne vČinke provzročajo krog-lje iz brzostrelnih topov in pa Šra-pneli, ako padajo v goste vrste dmsčinov, katerim ni znano moderno morilno orožji razume vsakdo, ki je imel priliko opazovati streljanje iz brzostrelnih topov in s Srapneli na tarčo.
In takšne napade na vboge divjake imenujejo kapitalistične dr-šsve razširjevanje kulture in civilizacije.	, • •
e
V republiki Honduras so revo-lueije na dnevnem redu. Kdor v volilni bitki ne vspeva in ne pride kot predsednik do državnega korita, vprizori revolucijo z orožjem proti svojemu tekmecu.
Finančne razmere so v Hondu-rasu v zelo žalostnem stanju. Državni dolg republike, v kateri biva komaj 800.000 ljudi, znaša 112 ■ilijonov dolarjev, le desetletja je republika bankrot. Ali v republiki Honduras so bogati naravni zakladi. Po teh naravnih zakladih se pa cedijo sline ameriškim kapitalistom. Sklicevaje se na Monroe doktrino so ameriški kapitalisti stavili ponudbo, da u-redijo finančne razmere v republiki, ako jim vlada dovoli izčrpavati naravne zaklade. O taki ponudbi pa ni hotel slišati tedanji predsednik Davila. Ali nekega dne je oknsil Davila, da ni dobro vpirati se željam kapitalistov. "General" Bonilla lastuje neko staro ameriško topničarko, katero je prekrstil v Hornet. Izkrcal se je v družbi svojih prijateljev in ameriških pustolovcev in podil pred seboj kondurasko vojsko. Dsvila se je sedaj hitro pobo- j m0raj0 rA<\\ te?R njefove delav-tal z ameriškimi kapitalisti in je ke ve5 ur delati kot v druzih de
(šerifu) Shieldau $148,147.42 za vzdrževanje pomožnih biričev te-) kom štrajka, Dobivali so od pet j do petnajst dolarjev plače na dan.
V	ameriški ustavi je zapisano določno, da ne sme nihče vzdrža-vati privatne armade. Kapitalisti so tudi v tem slučaju našli vrzel, skozi katero so všli. Sami niso smeli najeti morilcev in vbijal-cev, pa so naročili najvišjemu o-krajnemu biriču, da jih za nje najame v tvojem imenu.
Pomožni biriči so bili najemniki, surovi pretepači, ki služijo
onemu, ki jih boije plača. • •
—	Policajski načelnik v India-napolisu jo je "pogrunul". Razpisal je zlato medaljo za vsako žensko, ki vstreli tatu kot psa, ki ji na ulici ukrade denarni mošnji-ček iz roke.
Ako je policajski načelnik tako tankovesten glede malih tatov, ki ukradejo le en mošnjiček, bi moral še strožje postopati s tatovi na debelo, posebno z bankirji, ki z bankotiranjem okradejo na tisoče ljudi — ženske in otroke — za denar. O trustjanih še nočemo govoriti, ki kar vse ljudstvo oropajo za njih imetek.
Policajski načelnik ne bo zvr-šil kaj takega. Saj ni neumen! Danes je vendar v navadi da obešamo male tatove, tatovom na debelo pa delamo poklone in se jim odkrivamo.
• •
s
—	Mekaikanski vstasi so dovolili, da je general Navaro zasedel z vladnimi četami obmejno mesto Juarez. S tem so vstati dosegli taktično zmago.
Vstaški general Orozco se umika. za seboj pa podira železniške mostove. Orozco je doaegel, kar je hotel. Zvabil je generala Nava-ra iz Chihuahne, kjer je cela vladna armada, v Juarez, njemu pa pot odprta proti juga
V	boju pri Meksikali ao bile popolnoma poražene vladne čete.
• •
s
—	.Avstrija je res srečna dežela. Potrustjanili so pridelovanje surovega olja. Cena je šla takoj
kviško za šest dolarjev pri toni. • •
•
—	Zlato srca ima neki Smith, tvorničar v Marion, ki pravi, da
ts", na veliko korist Zed. državam. Seveda je — na korist kapitalizmu! Ker so pa kapitalisti
že tako podjetnZ, da vzgajajo pro-fesijonelne morilce v mladoletnih dedkih, zakaj ne izvedejo gnjilih kapitalističnih špecijalitet na celi črti t Ce se že dečki učijo, klat in streljat ljudi, zakaj ne bi pričeli Se z drugo deško organizacijo, ktero bi krstili: bov grafters. Tukaj bi se dečki — namreč sinovi bogatinov učili, kupovati zakone, podkupovati poslance in senatorje, ponarejati čeke, krasti zemljišče. Železnice iu rudnike itd. Na ta način bodo dečki, kadar odrastejo, ne samo izšolani morilci, temveč tudi izšolani sleparji, grafterji in veletatovi, kakršnih kapitalizem neobhodno potrebuje,
podpisal pogodbo z ameriško republiko. To pa Bonillu ni všeč in vprizori l je znova revolucijo proti Davilu.
• •
*
—	Ponekod imamo v ameriških bolnicah^ res krasne razmere, ako je resnica, kar pripoveduje gospa Ssmpson o mestni bolnici v Jersey City, N. J.
Sampsonova , pripoveduje: Ko je nekoč videla odprto predalo mize in je strežkinja hotela zapreti predalo, je vdaril iz predala jok dvoje detet na njeno uho. Vprašala je strežkinjo, kaj to pomenit Strežkinja ji je odgovorila, da so deteta bolj mirna, ako ležijo v predalih.
Seveda se ne postopa tako z deteti milijonarjev. Tako postrežbo vživajo le otroci delavskih stnri-šev.
• * •
—	Mitchell zdaj ribari v kalnem. Pogorel je javno na premo-gsrski konvenciji. In Mitchell je star lisjak, ki bo poskusil vsa tihotapska sredatya, da si zopet pribori stari ugled in vpliv.
Prvi tihotapski strel je zagr-mel v McAdoo, Pa. Na nekem ahodn so vdeleženci, ki večinoma stanujejo v Lehigh in Mc Adoo premogarskem okraju sprejeli resolucijo, ki obsoja sklep premo-garske konvencije/ ki jasno zahteva, da mora prejšni predsednik izstopiti iz kapitalistične organizacije, ki je poznana pod imenom ''civic federation." Poslali so Mitchellu tudi brzojavko, v kateri mu izrekajo zaupanje.
Mi svetujemo slov. premogar-jem, kjerkoli bi se taki delavski krošnjari pojavili, ki trdijo, da kmalu tako kot v avstrijskem je predsednik premogsrske orga- parlamentu. Poslance Mondell iz nizacije lahko član tudi kapitali- Wyominga je zalučal poslancu stične organizacije, ki ima namen Wiekershamu iz Alaske psovko vničevati delavske unije, da proti lažnjivec v obraz. AlaAčan je dva-krošnjarjem nastopijo odprto in	aknftal dregniti Mondella v
odločno in jim tudi povedo, da so obraz, Mondell je pa zgrabil za navadni in poslušni hlapci kapi- "tol, bližnji poslanci so komaj
lavnicah, da ne pridejo v sku^ šnjavo.
Ta pristen kapitalist je tudi posta voda j ni zborniški poslanec in z vso silo nastops, da bi postavo-dajna zbornica ne uvedla zakoniti osemumi delavnik za ženske.
O njegovih volilcih lahko izrečemo: Le teleta volijo svojegat mesarja.
• •
—	Tudi Turčija pričenja postajati moderna, kulturna kapitalistična država.
z Po razglasitvi ustave so v Carigradu kmalu ustanovili društvo 4 Pedakarani-i-Mijet' (zveza narodu vdanih), ki je> imelo nalogo braniti pravice onih, ki so se iz prognanstva vrnili domov. To nepolitično društvo je pa obudilo sum pri društvu "sloga in napredek". Neki Tethi by se je s svojimi jmvrženci vtihotapil v zvezo. Ukradli »o društveni pečat in napisali list, ki je imel namen dokazati, da zveza namerava u-moriti poslanca inozemske sile, da bi potem posegle velesile vmes. Ta list so pustili v drftštveni sobi, katerega je policija tudi našla.
Po dvamesečni preiskavi se je izkazalo, da so društveniki nedolžni, da je navadna spletka Tethi beja in njegovih čednih tovarišev.
Mladoturki so to ovaduštvo vprizorili nekam nerodno. A mogoče se kmalu izšolajo pri državnikih, ki vodijo druge moderne kapitalistične države v toliki me-fi, da bodo taka podla dejanja
tudi rodila vspehe.
• •
♦
—	V ameriškem kongresu bo
KAKO SE GIBLJE.
—	Znamenit volilni boj se je za-vršil pravkar pred par tedni v Seattle. Wash. To mesto je namreč po zaslugi socialistične agitacije že tako napredovalo, da ima pravo odpoklica (recall). Ker je prešnji župan Gill bolj skrbel, da le povzdigne prostitucija kakor pa splošno blagostanje mesta, zahtevali so volici v Seattle'posebne odpoklieue volitve, da zvolijo drugega župana. Socialisti so izrabili priliko in postavili svojega kandidata, kteri je pri volitvah dobil čez 5000 glasov, nepričakovano veliko število, kakršnega še ni imel noben socialistični ksndi-dat v Seattle. Župan Gill je naravno propadel in izvoljen je kandidat opozicije. Važno vlogo pri teh volitvah so igrale tudi ženske, ko so šle prvič na volišče odkar je zadnjo jesen v državi Washington vpeljana ženska volilna pravica.
V La Crosse, Wis., so socialisti ustanovili kooperativno proda-jalnico.
—	Pri občinskih volitvah v Granite City, 111., ki so se vršile zadnji teden, je izvoljen jeden socialistični alderman.
—	Mesto Star City v W. Va., tudi ma sedaj socialističnega župana. Pri volitvah 5. jan. je bil izvoljen sodrug Wm. Shay županom in trije drugi sodrugi v mestni svet.
—	V centralni delavski coucil v Cincinnati je bito pred kratkim izvoljenih osem socialistoV.
VESTI Z ONSTRAN OCEANA
—	Na Kitajskem razsaja silna
lakota kot posledica kapitalistič ne kontrole življenskih sredstev. Nad tri milione oseb strada na smrt. Vrhutega pa še pritiskajo kužne bolezni.
—	Japonski cesar se je grdo zmotil, ko je mislil, da bo zatrl socializem, ako zapove obesiti voditelje in širitetje socialistične misli. Zadnji sramotni justični umor je porodil novo in močno gibanje. Novi socialisti rastejo kakor iz tal. Vstajajo med inteligenco, med profesorji in dijaki in med de lavstvom. Krvoločni mikado je res v zadregi.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Cenjeno rednifitvo Proletarea'1! —
Proaun, razložit«* mi, kaj je orjrani/.a-eija in kaj je klub. Ali jo kaj razločku med obemaft — Vam udnni K H., Chicago.
Klub je, ako se v enem kraju al» mestu združi več oseb v gotov namen, kar s<» lahko označi tudi za skupino ali društvo. Organizacija pa je, ako se več klubov ali društev združi v celoto in ima svoj skupni odbor ali eksekutivo Ta primera se naslanja na našo socialistično organizacijo. Druga če pa je beseda "organizacija"
širšega pomena. Vsak klub je ob- U nilin "vljenja...
■_ iti__ . j.	• .. i Moderni socializem . ..
enem lahko tudi organizacijah , _, ,_ . , ,,
»	. , ™ , , Socialistični katekitem
namreč politična; jednota je P°d- Džungol
| ?ornn organizacija, delavska uni-1 ^ boff)tRtVA
ja ,ie strokovna organizacija m
'' NATURALIZACIJ SKI ZAKON" je imenuje knjižica, ki je namenjena sa tlite rojake, ld ie-le posuti državljani Zed. držav.
Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba jt, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan. *
Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-ču, 1830. So. Center Ave., Chicago, IU.
Sodrug Josip Bratkovič potuje za "Proletarea" po državi Illinois. Pooblaščen je pobirati naročnino in nabirati oglase za "Proletar ca" ter ustanavljati socialistične klube.
Sodrugom in čitateljem priporočamo, da mu gredo na roke.
Odbor J. D. T. D.
POZOR SODRUGI AGITATORJI!
Jugoslovanska delavska tiskovna družba, ki izdaja "Proletar-ca", je izdala posebne naročilne karte (subseription cards) za naročanje lista. Pet takih kart se proda za $6.00. Vsaka karta velja za oeloletno naročnino na list "Proletarec". Opozarjamo sodruge lokanlne zastopnike in agitatorje za naš list, da si vsak naroči po šest kart. Karte morajo biti pri upravi lista plačane v naprej, t. j. s naročbo je treba obenem po. slati tudi denar.. Zastopniki jih potem razprodajo med rojaki, ki še nimajo našega lista.
Vse navodilo je tiskano na U. S. postkarti, kjer je že priprav, ljeno za izpisek naročnikovega naslova tako, da je treba potem kar. to samo vreči v poštni nabiralnik. ■Popust pri naročbi kart - naročnic, ki znaša, če se jih vzame pet
Nervozni ljudje.
V	slučajih težke nervoznosti, kjer so bolniki primorani, da si iščejo pomoči, napravijo navaduo, velike napake, da uporabljajo sredstva za pomiljenje nervoznosti, ki pa niso drugega, kot pogub-ljevalci živcev. Nervoznost nasta-je največkrat iz slabosti živcev, ki pa zahteva dobro zdravniško oskrbo. Ljudje ,ki so bolni na živcih, uporabljajo naj se sredstva, ki jih bo najbolje ozdravilo. Trinerjevo ameriško grenko vino je najbolje sredstvo za to. Mnogo slučajev bolezni živcev »e mora naravnost pripisa vati nered nostim prebavljanja Ako ono ni popolno, postaja kri slaba in ne zamore podajati Človeškemu sestavu dovolj hrane, da bi ae izdržavali z tega živci, ki postajajo slabi zaradi la. kote. To vino vam pa uravnava prebavo, izčisti truplo ter vam napravlja polno kri.
Ako je pa nervoznost spojena z želodčno boleznijo ali zabasano-stjo, vam nasvetujemo, da rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino.
V	lekarnah Jos. Triner, 1333— 1339 South Ashland Ave. Chicago, IU.
DOBRO SLUŽBO
nal Telegraph Institute, Cincin-$1.60, je namenjen agitatorjem nftU Q Philadciphia> P1m Mem.
lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti Šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. Natio-
sa eventualne stroške.
Zapomnite si: vsaka karta velja sa celoletno naročnino na "Proletarea"!
Sodrugi! Pričakujemo, da se odzovete v polnem številu. Vsak zaveden sodrug, kterem u je "Proletarec" pri srcu, bo naročil pet kart. To je najlažji in najenostav. nejši način, pridobiti nove naročnike. Mi smo pripravljeni izdajati list na osmih straneh kakor hitro imamo 2000 dobrih naročnikov. Od vas je torej odvisno, da se to čimprej zgodi.
Vzemite zalogo kart danes in jih imejte vedno pri sebi, kadar greste iz hiše. Karte so gotov denar za Vas in za "Proletarea", in sicer vedno.
Upravništvo.
Sodrugi 1 Naš list je naše najmočnejše orožje! Njegujmo ga! Podpirajmo in širimo ga! Agiti-rajmo, da bo "PROLETAREC" še večji in močnejši! Delavstvo brez svojega časopisja je kakor življenje brez solnca.
KNJIGE
v zalogi "Proletarea":
Socializem 1 sv............,....$ .10
•Socialna demokr. in kmet. Ij. 2 sv. .05
Zakaj smo socialisti, 3 tv........10
Komuniatični manifest, 4 tv......20
Kdo uničuje proizvanjanje v ma
len», 5 tv. .....................15
Kat. svetovno naziranje in svobodna znanost, 7 zv............56
O konsumnita društvih, 8 tv......10
KHpitalistiini razred, 9 tv........15
Nevarni socializem, 10 tv........15
Narodno vprašanje in Slovenci,
11 tv.........................15
Strahovi. 12 zv..................15
Vojna in soc. demokr............15
Primož Trubar in slov. ljudstvo.05
V dobi klerikalitma.................20
Razprave ...........,..,,.. . .30
Občinski socializem .............35
Francka in drugo...............25
.50
phis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, Is., Portland, Ore.
Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Eipeller". Pravi Pain Rzpeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 eentov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
AVSTRO-AMERIKANSKA
ČRTA.
Najpripravnejia in najcenej&a paro brodna črta ta Slovence in Hrvate.
Regularna vožn|a med*. New Yorkom, Trstom ln Reko.
Brai poitni in npvi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina In Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odpluje-jo iz New Torka ob sredih ob 1 po poldan in it Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi par-niki imajo brezžični braojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & C0.
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ni« York.

Po oavodUu alovenake at nice, tolmala in angl. slov. lahko vsaki preprosti človek ne, kakor jo v navadnuin iivlj priuči, kar je v tej deželi nuj trebno ako koče kak boljii posel odvisno živeti. Knjiga v platno stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. K U BELK A, 638 W. 145th St., Ne« York.
Nove JESENSKE obleke
v vseh najnovejših krojih in barvah
87.50 do S25.00
| "PRESTO" I
najnovejši pa tentovan ovratnik.|
p » krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke
86.50 do 930.00
$.W Corner 26 ^¿Central ParkA*.
Rudolph Layer,
lastnik.
PRVA 9L0VENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
k}«r n« toči dobra vin« in inportirano pilx«Mh» pivo. Prodaja vina na aalone in na drobna.
Ant Schnabl,
eor. Trumbvll iti. is 26. Sir., Ckicafi, R.
Najboljše in najfinejše obleka
so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halited 8t., Ohlcag* Velika salofa klobukov, čepie, čs> vljejr, perila in kovftekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
FRANK UDOVIfi,
EKSPRESMAN
1643 Blui Islind Avenue.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevala pohištvo, premog, drva in drugo Oglasite ae pri niem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico.
Angleščina
talittov.
o	•
— Preiskava v OreensbnrK, Pa. je dognala ,da so premogarske <j^m/be plačale okrajnemu biriču
preprečili pretepi
• •
*
Taft je rekel, da je novovpelja-na mlariintka militarinttfna orjra-mwwùja, ali takosvani "boy seou-
konaumna zadruga ali stavbinsko drutftvo je pa gospodarska organizacija. Kakor torej razvidite, med "klubom" in "organizacijo" ni posebnega razločka v kolikor namreč pride nase jugoslovansko socialistično gibanje v po-itev.
Podpirajte socialistično ¿aso pisje! Naročajte, čitujte in ilrite
.10 .10 1.00 .05 . 5 . R . ß . 5 . ß
Apanska inkvizieija I zv .......
Španska inkvitaeija n. tv......
Španska inkvitaeija m. tv.....
Španska inkvitaeija IV. tv .....
Nala bogatava................
Dr. Janez Rleiweis in-njegova
' doba........................50
Krst 8v. Vladimirja ............2«
Pošiljamo jih poštnine prosto
itiAiiiAiinAiiiai^iii
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnieo
FRANK ZORN.TAK.
Ako želite dobre čevlje
po zmerni ceni, »e oglasite pri
Frank Dedek-u
3810 W 26th St.. Chicaeo, lil.
ROJAKI

v Waukeganu!
če k očete piti dobre pijače in se za ha vi ti po domače pojdite k
brez učitelja! Slovenako An-1 mM	gleška Slovni-
ca, Tolmač in An^l. Slov. Slovar stane ] samo $1.00, in je dobiti pri
V. a. KUBELKA,!
538 W. US St.. New York. N. Y.
Največja zaloga alov. knjig. Pišite po cenik!
POZOR! SLOVENCI) POZORf
SALOON
s moderni« keglj&en
S vote pivo v eodtkih in buteJjkafci in drug* rasno vratne pijače ter anijake ■modke Potniki dobe ««dno ftUMe ta nitko eeno.
Postrežba točna in taborna, ▼tem Slovencem in drugim SI o vat se toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
1626 So. Centr« Ave. - Chicago
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St.. La Salle. Ill
Toéi vse, gostilni podrejene pijsče tase priporoča rojakoa aa obttss
'Proletarea'l Priporočajte brvatjl837 So. Centre ave., Chicago, Hl skim delavcem 'Radnlčko 8tra*o\
******* "T'y»
Bs Mahnicti-u,
714 Marke« Street, Waokegaa.
Pri njemu je vse najbolje. Kdo» ne vrjarne, naj se prepiča.
dobra, domaČa gostilna
v Clevelandu, Ohlo
J. SVETE po domače pri ZALARJtJ 6120 St. Citirava'
tsMvtno. PWo in ft*anj« prv» Trst*. S mod k r j»nr« kvalitet« «e na prodaj Za mnoimbmjfn poa*t m priporoma rojakom v Cl*vHanrtu, pa potnlkotn	Laatnfk.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izknien sdravnik.
Uraduje od 8—U predpolrins in od S—-9 svečer.
1842 So Ashland Ave,
Tel. Canal 476 Chicago. III.
J. Kosirnik, krojač
izdeluje nove obleke, čisti, lika ia popravlja. Cene tmerne.
J. Kosirnik, 3708 W. 26th St.
Tel. Lanwdale 1761/	C h
LOUIS RABSEL|
moderno urejen aaJun
là tU MILWAUKEE AYE., KENOSHA, l&
Telefon 1199.