Leto IV., Štev. 4f
V LfubfTanf, nedelfa dne 18. februarja Í923
Polhrtna pavSalTramC
Posamezna Rev. stane 1 Om
ctutraf.
Suae Msočno tO— Dir mm utosemstvo 2CT— m
Oglasi po tarifa. Uredništvo:
MïkioMéev» ce«t» st 16/L Telefon iL 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnlštvo:
Ljubljana. Prešernov* aL it 64. Telet «t»
Podružnice:
Maribor. Barvarska g£o
it L TeL it "¿2. Celi«. Alekrandr. eesta
Bate» prt pota. ¿«ko«, savodn i te». II.S4&
LJibljana. 17. februarja.
Novo ilvljenjo se pojavlja med nami. Ljudje, ki so pred meseci še podlcsrali ajatiji do |>olitičnega dela. ljudje, ki «o se dali begati od {«vojnih demagogov ter predvojnih in [>ovojnih afaristov in političnih šj>ckulanfov. se zbirajo okoli demokratske stranke z novim zaii[<i-njem ter živo vero, da je v Sloveniji 6amo ta stranka si>osobiia bitf prava vodnica tudi slovenskega dela jugoslovanskega naroda. V vseli krajih naše ožje domovine in v vseh slojih našega ljudstva vznika jo nove sile in krepko pomagajo utrjevati in širili veliko fronto jugoslovanske demokracije.
V narodnem ožini je demokratska Itranka edina nositdjiea jugoslovanske nacijonalne ideje, ki se brezobzirno bori ptoti plemenskim scr«ratistom, proti brezilomovinccm. kakor tudi f>ro-ti onim slabolirbteničnim tuorodn jakar-jem. ki tavajo zdaj po sc|»aratisfičnih samoslovenskih, sedaj po separatističnih velesrbskih grodicah ter se pred seboj in {»red svetom opravičujejo z argumenti nemškega oportunizma.
Proti zavestnim škodljivcem in Škodljivim slabičem drži demokratska stran, ka yi-oko svoj |>raj«ir. Tudi v težavnih prilikah ostaja nacijonalno dosledna, se ne umika, no skleja gnilih kom;«ro-misov na račun ideje in reprezentira tako v našem javnem življenju organi-sacijo narodne značajnosti.
Proti vsem poskusom reakcije na kult urnem, gospodarskem in socijalnem polju, a istočasno tudi v boju proti jwe-feuništvu. anarhiji ter diktaturi kateregakoli stanu in sloja ¡o demokratska stranka edina dosledna in brezobzirna bojevnica za duševno svobodo naroda, kakor tudi tirvoboritcljica za nacijonalno harmonijo.
Vsakomur v narodu je treba dati »riožnostj in sredstva, da razvije svoje «ile do |*>i>olnosti. Svol>odno in zlasti od cerkve neodvisno Šolstvo, dostopno vsakemu državljanu, ie prod|K>goj za razvoj našega naroda. Le v medseboj-r.era sforazuinii vseh sjojcv, z zaščito gosj>odarsko šibkejših f>rcd izkoriščanjem velckapitala. jo mogoče, da prestane biti nacijotialna misel preprosta fraza in da |>ostane jugoslovanski narod na znotraj in na zunaj krcj>ak nosilec kulturo in napredka.
Naš narod se šele uživlja v svojo Bov0 svobodo, v svojo novo državo in velike ideje jugoslovanske demokracije se naravno no dajo realizirati preko noči. Gjtovo j>a je, da »e polagoma vedno jačje uveljavljajo. Demokratska stranka je bila lo pri zadnjih volitvah najjačja stranka v državi, danes ko se je srečno na znotraj konsolidirala ter okrepila. f>a je otia. zlasti v očigled klanju med protičevci in ¡»ašičevci. da-!eko najkrepkejša politična skupina v Jugoslaviji. Ona je jaka dovolj, da onemogoči izvedlo vsakega j»rogiama, ki bi ne priznava! vodilnih idej narodnega in državnega jedinstva in da zaščiti vsak pokret ki gre v »meri kulturnega in gos|»odarskcga navedka. Brez nje in proti nje i se v Jugoslaviji ne bo dala trajno voditi nobena politika.
V narodni sku|>8čini leži važen kos iela jugoslovanske demokracije. S [k>-nosom gleda na marsikateri iisjieh j>re-teklih prvih let j»o jireobratu, s samozavestjo pričakuje novih in večjih v bodoči skupščini, kjer ji bo nodvomno nril«dla že važnejša vodilna vloga. Oprti na stotisoio glasov zavednih in smotrenih jugoslovanskih volilcev ji l»o pnič dana prilika, da pristopi k energični izvedbi svojih nalog v interesu države in naroda.
Slovenski demokrati se nahajamo na kulturno in narodno eksjjanirani točki. Naš r»o!ožaj je nes^nio težak. Boriti se !matno na več frontah istočasno in računati moramo zlast« t. iako armado dobro organiziram ga klerikalizma. Klu-bovali smo mu štiri leta z us|iehom in tudi v bodoče se ga ne bojimo, dokler bo za natnj stala mogočna armada ju-godovaaske demokracije.
Jutri se zberemo slovenski demokrat Je na zboru zaupnikov, da tudi mi začrtamo smernice za volilni boj. Neustrašeno in samozavestno bomo šli v fronto v vseh treh volilnih okrožjih. Naše vrste so narasle |>o številu in |>o delavnih silah. Mladina in močne čete malih ljudi so pojačile našo stranko. Kar je od;>adJo odrevenelrga in (»reži-veletra, nadomestili smo z novimi moč ¡ni. ki so se 8 tem večjim veseljem oprijele tlela, ker jih sedaj ne ovira nobeni feakcijonarna barijera.
Armada doslednih in značajnih mož imo demokrati. Vsa obrekovanja in catoleovanja naših voditeljev so se odbila na nesebičnosti in požrtvovalnosti značajev. Baš danes, ko demokratska itranka ne nosi več odgovornosti za vladne p®5'«- «nora vsakdo, kdor je t« lica. priznati, da tvorilo v naši državi
Pogodba z Italijo posfane pravomočna v torek
ta dan se izmenjajo rat1fikacijske listine. — delta IN baroš ostaneta zasedena.
Sati. kar jo v amislu konvencij dopustno.
Rim. 17. februarja, j. Italijanski kralj bo jutri |>odpisal santamargheritske konvoncije. V [»ondeljek se bodo objavile v uradnem listu, v torek pa se bodo Izmenjale ratifikacijske listine.
V	zunanjem ministrstvu so Izjavlja, da bo [laritctna komisija imenovana najkasneje v jietih dneh Za prodsedni-ka italijanske delegacije je določen go-neral Cortieri. Naloga te delegacije bo, da nadzoruje izpraznitev Sušaka, določi definitivne meje med Reko in Jugoslavijo, izvedo evakuacijo tretje eone v Dalmaciji in uredi tudi vse druge zadeve na |*KlIagi sklenjenih konvencij. Za evakuacijo Sušaka je določen rok |>et dni, za evakuacijo tretje cono 12 dni. za ostale zadeve pa mesec dni. Roki začno teči od dneva, ko »e ratifikacijske listine izmenjajo, torej od torka naprej.
V	rimskih krogih so mnenja, da eno-mesečni rok za ureditev vseh zadev ne bo zadostoval in da ga bo treba podalj-
Agenzia Štefani potrjuje imenovanje generala Corticrija za Šefa delegacije. Za člane boeta imenovana katoliški poslanec Matej Gentili in predsednik fa-šistovskega planskega kluba general Massuccio.
italijanske okupacijske čete.
Rim, 17. februarja. I Po uradnih podatkih se nahaja v Dalmaciji le 120 laških karabinlerjcv, IS finančnih stražnikov In v Zadrti še 20 vojakov. Na Sušaku in v ostali okolici Reke se nahaja en italijanski bataljon. Ta se bo umaknil za Riječlno. dokler se delinitivno ne uredi mela med JagoslaviJo In Reko. Po Izjavah, ki Jih Je podal Mussolini v senata, se smatra Delta in luka Baroš za spor no ozemlje in se torej ne evakuirata, ampak ostaneta še dalje zasedena po laških Četah, dokler njiju pripadnost ne bo deiiuUivno rešena.
Radikale! v Sloveniji
sklepi glavnega odbora nrs. — poročilo namestnika hribarja. - značilen članek deutsches volksblatta.
Mussolini o sporazumu z Jugoslavijo
it ali j ans tv o od adriji ostane neokrnjeno!
Rhn. 17. februaria. si. V senatu ie Imel Mussolini po ratifikaciji washineton^ke, češkoslovaške In santamargheritske konvencije daljši zaključni govor, v katerem je v prvi vrsti razpravljal o sporazumu t Jugoslavijo. Izvajal ]e med drugim:
«Razumem potrtost in žalost, ki sta tvorili osnovni ton govorov senatorjev, ki so govorili o tem predmetu. Ootovo le čustvenost silna duševna moč. ki Igra ogromno vlogo tudi v življenju narodov, toda čustvenost absolutno ne sme biti dominirajoil motiv v zunanji politiki. Jaz za svojo osebo se ne morem strinlatl s trditvami, da pomeni sprejetje santamargheritske pogodbe smrt Dalmacije in še posebno Zadra. Poleg tega pa smo z zadnjimi koncesijami tudi reSill Italijan-stvo naših bratov v Jugoslaviji. Trdno sem prepričan, da bomo mogli skrupu-lozno natančno izvesti santamargherltsko pogodbo in da bo Isto storila s svoje strani tudi Jugoslavija, s čimer pa bo rešeno tudi italijanstvo Zadra In Dalmacije, ki se le vzdržalo skozi stoletja kljub besnim raznaroditvenlm poizkusom habsburških mogotccv.»
«Kar se tiče Reke, — le nadaljeval Mussolini — nikakor ni potrebno, da po-
stane 75. provincija kraljevine Italfle ta da le tam naš prelekt To le zame postranskega pomena. Zame ie važno, da
obdrži Reka svojo Italijansko dušo in svoj Italijanski značaj. Vrše se vrhutega pogajanja, da se Iz Reke napravi mesto, ki bo živelo svoje lastno življenje. Prostodušno moramo izjaviti, da le Jugoslavija od nastopa fašistovske vlade postala manj intransingentna napram Italiji Brezdvomno |e. da le končnoveljavna tz-vršitev rapallske pogodbe bolestna za Rečane, Dalmatince In nekatere Italijane, pripadnike prejšnjega režima. V drugem momentu bi se mogoče pojavile težkoče. Toda sedanja vlada se ne Izogibija tež-koč. Stopa Jim nasproti, da ona Jih celo išče. Nameravam čimprej likvidirati vse za Italijo več ali manj srečne pridobitve v zunanji politiki. Ne smemo se bati pred tem, kar pride, ne smemo misliti, da s« to ali ono ne more popraviti»
Ministrski predsednik Je konča! svoj govor z Izrazom zadovoljstva, da senat s sprejetjem trgovskih In političnih pogodb Izvršuje del zunanje politike kabineta. Prosil Je predsednika, da tolmač! senatu velike simpatije, ki Jih ministrski predsednik goji napram tej korporadji
Beograd, 17. februarja, g. Včeraj so se vršila v glavnem odboru radikalske (Pašičeve) stranke posvetovanja o volilni taktiki v Sloveniji. Posvetovanj se le udeležil tudi ljubljanski pokr. namestnik Hribar. Ker Je dr. Ninčič odklonil kandidaturo kot nosilec radikalsko-nemške liste v Mariboru Je glavni odbor ponudil, to mesto fin. ministru Stojadlnoviču. Za nosilca liste v ljubljanskem okrožju Je bil potrjen dr. Županič. Ako bi minister Sto-jadinovič ne sprejel, potem prevzame dr. Zupanič tudi štajersko listo.
G. Hribar je obširno poročal o svojih intcrvenciiah v prid radikalskim kandidatom. Glede Ljubljane je trdil, da stoj! nova narodno-napredna stranka trdno na njegovi strani in da bo v slučaju volilnega uspeha njen poslanec se pridružil ra-dikalski stranki. Odobreno Je bilo, da radikale! v LJubljani ne postavijo kandida-
ta temveč podpirajo narodno-napredno stranko.
Glede Maribora zahtevajo Nemci da bodi srezkl kandidat eden od njihovih eksponentov. V to svrho so se zadnje dni vršila pogajanja z drjem Oroslum.
Značilen Je članek danes v Beograd dospelega službenega glasila nemške stranke «Dcutschcs Vulksblatt». ki Indi-rektno potrjuje vsebino ncmško-radikal-skega kompromisa. Uvodoma povdarja «D. V.», da leži Maribor sredi Nemcem prijaznega tn nepristranskega ozemlja. Tamošnjl Nemci so dobri državljani, vendar Je stanje med Nctnci in Sluvencl v Mariboru zelo napeto. Ne sme sc pa zamerit! Nemcctn, ako b! tudi oni strašno radi Imeli gledališče, koncerte Itd. Ne sme se pozabiti, da Je bil Maribor nemško mesto In da ljudje ne morejo čez noč opustiti svojih običajev.
Minister Raâin v agoniji
posmrtni proglas na narod. — se v smrtni uri misli NA
drŽavo.
Praga, 17. februarja, j. O zdravstvenem stanju dr. Itašina se javljajo danes zelo vznemirljive vesti. Ponoči od včeraj do danes je bil bolnik le od časa do časa pri zavesti. V tem stanju je ostal do petih popoldne. Večkrat je zahteval pijače. Včeraj popoldne je prosil, naj izro-če pozdrave predsedniku Masarvku. kateremu se zahvaljuje ta njegov obisk. V sanatorij so prišli tudi trije ministri, da izroče bolniku pozdrave dr. Svehle.
govi smrti. V informiranih krogih trdijo. da poživlja dr. Raiin v proglasu narod. naj ne bo njegova smrt povod i& boje med državljani
Današnji buletin pravi, da bije tree t®< lo slabo in da je cirkulacija krvi ponehala. Katastrofa lahko nastopi vsak čas. Stanje je ob Šestih zvečer nespremenjeno.
Od časa do časa je dr. Rašln danes mrmral nekaj besed, ki so se tikale ta-dev njegovega resorta. Dočim dosedaj s
Dr. ltašin je izrazil željo, da bi mogel : svojimi sorodniki ni govoril besede o kmalu zopet sodelovati z njimi, ter jih i svojem stanju, je dane« izustil nekaj be-je hotel osebno videti. Ko »o ministri scd. it katerih se da sklepati, da priča-o polnoči zopet pnšii. je bil dr. Rašin , kuje konec svojega življenja.
Vlada in volilna svoboda
neodkritosrcna naredda notranjega ministra.
Beograd, 17. lebruatja. g. Minister notranjih del je Izdal svojim podrejenim Organum sledečo naredbo:
«Zadnje dni se je pokazalo, da gotove osebe delajo na to, da bi kršile volilno svobodo, v kol kor se tiče opredelitve volilcev. To delajo v govorih, na zborovanjih in po časopisju. Govore In pišejo proti edinstvu države, proti državni ustavi, proti ureditvi države, nekateri cc!o proti osebi vladarja.
Nekateri zopet si samooblastno In nasilno prisvajajo atribute oblasti, označujoč se čuvarjem države, pri čemer napadajo posamezne državljane in ustanov«. Tudi kažejo skrajno nestrpnost proti državljanom, ki niso slovanske narodnosti.
oblasti najenergičnejše zahtevam, da vsako nedopustno in protizakonito dejanje, zagrešeno v gornjem zmislu, odločno pobijate in da nastopate po zakonu brez obzirov napram vsem. ker te osebe s takim postopanjem ne le rušijo mir v državi, ttmveč ovirajo državljane pri Izvrševanju državljanskih in političnih pravic ter zmanjšujejo ugled naše države v inozemstvu. Vsak državljan mora priznati, da je zakon v naši državi najvišja volja.
Minister notranjih zadev Vullčlt»
Beograd, 17. februarja, g. Naredbo ministra notranjih poslov dr. Vujičiča gle de volilne svobode komentirajo beogra!-
Tako postopanje nasprotuje zakonom 1 ski listi na razne načine. Predvsem ome-
in se najstrožje obsoja, in to tembolj, ker ie po ustavi vsakomur zagotovljena politična svoboda In narodna zavest. Zato od vas, kakor tudi od podrejenih vam
njajo nezakonito oviranje kandidatov demokratske in zemljoradnlške stranke, kar ravno dela vlada, katere ¿lan Je minister dr. VuJtčU.
Potrjene demokrat* ske kandidature
Beograd, 17. februarja, r. Danes dopoldne je imel demokratski glavni odbor sejo, na kateri so bile odobrene sledeče liste: Lista Svetozarja Pribičeviča za Ličko-Krbavsko župani jo, lista drja. Itu-disavljeviča za modruJko-reiko županijo. demokratske organizacije na SuSaku in v Bakru so bile pozvane, da mora" demokrati glasovati vsi za služlieno listo drja. Budisavljeviča ter nastopiti proti spletkam drja. Tomljenoviča v Primorju.
Dalje so bile odobrene: lista drja. Lu-kiniča ta zagrebško županijo, drja. Kriz-mana za varaždinsko. Svetozara Pribičeviča za požeško, drja. Ribarja za vi-rovHiško. drja. Svetislava Popoviča za sremsko županijo. Za volilno okrožje Vel. Kikinda-Bcčkerek je glavni odbor
edino demokrati stranko, ki je vredna ljudskega zaupanja.
Neustrašenim borcem. Idealnim delavcem. ki pridejo jutri na zbor zaupnikov. je |>osvcčen ta uvodnik v pozdrav. Pristaši demokratske stranke ši-rom Slovenije pa naj ima ¡o zavest, da se bodo zaupniki vrnili z jutrišnjega shoda [X)lui novega ognja za našo sveto stvar.
potrdil listo drja. Sečerova, ker je njegov protivnik prota Jakšič svojčas izstopi! iz demokiatske stranke.
Za Črno goro so določeni nastopni demokratski kandidati: Ivo Vukolič za ce-tinski, Todor Božovič za podgorski. Iti-mo Jojič za andrijevački, Andrija Ra~ dovifi za mekšičkl Bojan Bojovič za šavnički srez.
Konferenca o Južni žeieznfci
Dana}, 17. februaria. J. Kakor javljajo iz Rima, se bavljo sedaj tri sekcije konference glede Južne žtleznice. namreč sekcije za tehnična, tranzitna in finančna vprašanja, s predmeti, kf so Jim bili odkazani. Od časa do časa se bodo poklicali v Rim razni strokovnjaki Posamezne vlade še niso zavzele svojega stališča napram kompleksu vprašanj, ki so v razpravi Vsled tega bo predloženih najbrže več Izpreminjevalnlh predlogov. Madžarska In Avstrija sta pri tem najbolj interesirani, ker hoče Italija plačilo anuitet naprtiti tema dvema državama. Ako bi pogajanja bila brez uspeha, bi se po določbah mirovnih pogodb predložil
že brci zavesti. Spal je, kakor da bi bil v agoniji. Pri njein se stalno nahajajo njegova žena. njegova hčerka in njegova dva sinova.
ZA ravniki so izgubili vso nado. Preden je TIr. RaSin izgubil zavest je sestavil proglas na narod, ki 6o ga ministri, ki so ga obiskali vzeli s seboj. Kakor se
Danos je prišlo mnogo oseb v sanatev rij. da se informirajo o njegovem stanj«.
Po mnenju zdravnikov je dr. Rašin pri mer redke življcnske energije. Obtok krvi je skoraj docela ustavljen. Ve* spodnji del telesa je mrtev, vendar pa možgani So delujejo. Za slučaj njegove smrti je policija In orožništvo v pripravlja-
govori, se bo ta proglas objavil po nje- i nostl
Popuščanje napetosti v orifeniu
NESPREMENJEN POLOŽAJ PRED SMIRNO. — ANGLIJA SPOROČA ZELJO PO OBNOVITVI MIROVNIH POGAJANJ.
Pariz, 17. februarja. 1. Po zadnjih ve- ročila Izmet-paši pismo lorda Cnrzona, steh iz Carigrada je položaj v Pmirni ne- ki v prijateljski obliki objavlja, da An-izpremenjen. Zdi se. da so Turki spreje- crlija lausannske konference ne smatra za ti zavezniško zahtevo glede statusa quo. končnoveljavno prekinjenje in da upi Vrhovna zavezniška komisija v Carigra- na čimprejšnji sklep mini s Turčijo, du je iz avila, da zavezniki na noben na- Izmet-paia je sinoči dopotoval iz Bn-čin ne nameravajo odstraniti svojih boj- karešte v Carigrad, odkoder odide v An-nih ladij iz pristanišča Ma!e Azije, ker goro. poprej pa se sestane še s Kemaloa so te ladje iti njih posadka potrebno za kateremu bo poročal o lausannski kon-zaSčito zavezniških državljanov v Tur- ferenci
fijl Opozorila je tudi turško vlado, da ima dokaze v rokah, da se nahajajo v turških vodah mine. ki so bile položene v morje za te ladje. V ostalem pa priznava turški vladi po podpisu miru pravico, da uredi promet bojnih ladij tujih držav v svojih lukah. kakor vo in zna.
Angleški odpravnik poslov v Carigra-
du ter general Harrington sta včeraj iz- i ložila velesilam.
TURKI PREDLOŽIJO NOV MIROVNI
PREDLOG. London, 17. februarja, s. Reuterjev
urad javlja iz Carigrada: Misli se. da bo angoiska narodi.a skupščina izdelala novo mirovno pogodbo, ki bo zahtevala za Turčijo Mosul in Karagač ter jo pred-
RekomtruVciTa
poljske vlade?
VarSava. 17. februarja. J. Možnost rekonstrukcije kabineta Siknrskega se danes smatra kot gotovo dejstvo. V glavnem gre za Izstop finančnega ministra Kratkeya In zunanjega ministra Skrzin-skega. Finančnemu ministru očitajo, da Je s svojimi odredbami uničil zaupanje v poljsko marko In s tem povzročil padec marke. Vzroki padca zunanjega ministra pa so v tem, da so njegov zadnji ekspoze sprijele skoraj vse stranke zelo hladno. Kot njegov naslednik se imenuie sedanji poljski poslanik v \Vashingtonu.
Nova obtožba bolgarskih ministrov
Beograd, 17. februarja, r. Po poročilu iz Sofije je na ukaz ministrskega predsednika Stambol jskega načelnik za jav-
cel problem razsodišču. V informiranih no varstvo Ptojanov pričel preiskavo, ki krogih pa prevladuje mnenje, da se od jo je odredil vrhovni zemljedelski svet tega razsodišča ne sme pričakovati od- proti bivšim ministrom v kabinetu Stam-ločitev, ugodna za imenovani državL I baltiškega, Turlakovu. Maaojiovu in To-
movu. Kot prvi rezultat preiskave je sledila aretacija Mače Stojlova, enega intimnih sotnidnikov Tuilakova. Na podlagi poizvedb Stojanova je pričakovat! 20 novih aretacij. K zaslišanju je bil pozvan tudi sin Turlakova, ki pa je pred 8 dnevi pobegni! v inozemstvo. Imenove, ni ministri so obtoženi nedopustnih manipulacij pri trgovini z alkoholom, pr: uvozu karbida in pri izdajanju raznii koncesij
Memelsko vpraSanle reš?no
Pariz, 17. februarja, s. Po slani Eka kotV ferenca je oficielno vzela na znanje ustanovitev po zaveznikih priznane vlar de v Memlu pod vodstvom Galiusa, Id sestoji iz treh Memelčanov. enega Lit-vanca in dveh Nemcev. Revolucionarni dobrovoljci so pričeli z izpraznitvijo ozemlja. Čete so zasedlo dolžene jim dele ozemlja. Ker se je ugodilo pogojem, določenim po velesilah, je poslani-ška konferenca v zmislu mandata, ki ga je dobila od zavezniških vlad. danes iz-rekla odločitev ^lede memelsks luka
70 letnica Jos.Hoieika
Dne 27. t. m. se proslavi 701ctniza Btaroste češkoslovaških novinarjev, književnika, pesnika in predsednika Saveza češkoslovaških novinarjev Jo-Bij» Holočka tudi v Ljubljani. Naša Liga priredi na vseučilišču javno predavanje ter bo govoril o jubilarju prof. idr. Ivan Lah.
Holeček je bil rojen 27. februa/ja 1853 v Stožicah pri Vodnjanu na Co-škem kot sin češkega kmeta. Po vseuč. študijah je bil nekaj let vzgojitelj v hiši očeta dr. Step. Miletiča. bivšaga intendanta hrvatskega kazališta in književnika. Mnogo je potoval po jugoslovanskih krajih. Leta 1874. je izdal knjigo «Junačke pjesme naroda bu-garskog»; nato je bival v Hercegovini in Črni gori ter napisal delo v treh knjigah «Za slobodu», izdal pet zvezkov črnogorskih pripovedk in tri zvezke o junakih Črnogorcih ter še knjigo o Črni gori v mirni dobi. Poročal je obenem o razmerah v Bosni, Hercegovini in Črni gori v obliki pisen», ki jih je priobčeval v čeških novinah. Leta 1900. je izdal «Srpsko narodno epiko», ki jo je nadaljeval 1.1913. in 1917., ter «Narodno epiko bosanskih muslimanov» leta 1920. Sodeloval je v «Narod. Listih», «Zlati Prahi» in po raznih ro-vijah ter priobčeval novele, novelete, feljetone. študije in memoarne črtice. Kot urednik «Narodnih I.Lstov» jo deloval nekaj desetletij. Glavno njegovo leposlovno delo je ciklus povesti «Naši»: v njem je opisal življenje na češkem selu ter položil v te mirne, epsko široke »like v&o svojo življenjsko filozofijo.
Jubilar Holeček je hišratu dolgoletni predsednik češkoslovaških novinarjev ter je vodil kongrese slovanskih žur-nali.stov v Pragi, Plzni, Ljubljani, Opatiji L dr. Orjaški mož z izredno dolgo sivo brado in z zlatimi naočniki je s svojo patrijarhalno zunanjostjo in blagodejno mirnostjo ter ljubezniivostjo eden najsimpatičnejših slovanskih duševnih delavcev. Njegove velike zasluge za poznanje Jugoslovanov meni češkoslovaškim narodom ohranijo Koleč-ku hvaležen spomin v našem kulturnem svetu.
ska 5 Btn, DansTttt, Befgfla. ffo!an<H*a,
Lukscnburg, MemcI, Saar 5.80 Din, Španija, Švedska, Lctonija 6.40 Din, Litva-nija 6.60 Din, Aižir, Tunis 7 Din. Portugalska, Gibraltar 7.20 Din, Anglija 7.i»0 Din, Norveška, Finska. Estonija 7.80 Din, Turčija 9.90 Din, Malta 11.10 Din. Nevv-york 29.40 Din, Washington 33.40 Din.
Kazen tega je treba upoštevati, da se v mednarodnem prometu plača vedno ena beseda več, nego znaša faktično število besedi v telegramu.
Brzojavne takse so se torej zvišale za približno 33 odst., da se prilagode zlatemu ekvivalentu, ker se vrši obračunavanje v svetovnem poštnem prometu, kakor znano, v zlatu. Novi tarifi bazirajo na kurzu I zlati frank Je 20 Din.
Politične iislezHe
Pogasila 22 vo!Hm kompromis
Kakor znano so se na iniciativo JDS pričela z narodito-naprevlno stranko pogajanja za volilni kompromis, ki žal niso imela uspeha. Zbor zaupnikov NNS pa je v četrtek svojemu načelstvu naložil obnovitev razgovorov. V izvedbi tega naloga Je predsednik NNS dr. Triller povabil za sinoči zastopnike JDS, NNS, NSS, SKS in radikalne stranke na razgovor, katerega so se udeležile vse povabljene stranke. Predmet posvetovanju ia morebitnemu sklepanju je bil skupni nastop' vseh pozvanih strank kot enoten napreden blok pri skupščinskih volitvah v Llubljani.
V imenu NSS je Izjavil njen podpredsednik g. Juvan, da NSS iz taktičnih In tehničnih ozirov ne more sodelovati v takem bloku. NSS je tudi že vložila svojo samostojno listo. Zastopniki NSS so se nato odstranili, nakar se Je vodila razprava ali Je mogoč ožji blok med ostalimi strankami. G. Pucelj je v imenu SKS povdaril, da je treba predvsem sporazuma med NNS In JDS, nakar bi se manjše grupe lahko odločile. Zastopnik radikalske stranke prof. Presl je naglasil Solidarnost radikalcev z NNS.
Dr. Kramer je v imenu JDS označil kot najboljšo podlago za dosego kompromisa depolitizirar.je ljubljanskega mandata, ponovil je znani predlog JDS, ki pravi: laupniki naprednih državnih nameščencev naj določijo moža svojega zaupanja kot kandidata, gospodarski krogi pa gospodarskega strokovnjaka kot namestnika. Čim bo uradniško vprašanje (prag-matika) rešeno, naj uradniški poslanec izroči svoj mandat namestniku.
Zastopniki NNS so proti temu predlogu postavili protipredlog: 1. kandidat naj bo podpredsednik NNS, dr. Ravnihar,
2.	demokrati raj nominirajo namestnika,
3.	glede parlamcntarno-strankarske opredelitve drja Ravniharja bo samostojno odločala NNS. Ako bi kdaj prišel na vrsto namestnik, potem ima JDS pravico določati, v kateri klub naj ta vstopi. V nadaljnih razgovorih so bile iznešene še nekatere osebne in taktične pripombe, nakar Je g. Pucelj izrazil mišljenje, naj sedaj poskusita NNS in JDS ali je še mogoče priti do sporazuma. Temu so se pridružili tudi zastopniki radikalske stranke. Predsedujoči dr. Triller je nato zaključil razgovor.
Čez dan so se vršili tudi posebni razgovori med JDS ln NNS, ki še niso zaključeni.
2al izgledi niso baš najboljši. «Slov. Narod» Je pričel sinoči z novimi ljutiml napadi na demokratske voditelje in to v tonu, ki jasno kaže, da hočejo njegovi gospodarji za vsako ceno razdreti možnost napredne kooperacije, ki se Jc zadnje dni pojavila.
NOVE BRZOJAVNE PRISTOJBINE ZA INOZEMSTVO.
V mednarodnem telegrafskem prometu So dne 15. t. m. stopile v veliavo sledeče nove pristojbine za vsako besedo: Bolgarija 3 Din. Avstrija, Grčija, Rumunlja, Italija, Madžarska, Albanija 3.60 Din, Češkoslovaška 3.80 Din, Krf 4.30 Din, $yica 4.40 Din. Nemčija, Francija, PolJ-
-f Zbor zaupnikov JDS se vrši danes doj>oldiH ob M>11. v dvorani Narodnega doma. Ob Vi-2. se vrši v dvorani Kazine skupno kosilo.
-{- Kandidatske liste v Mariboru. Včeraj ni bila v Mariboru vložena nobena kandidatna li.-ta. Radikalci so si>oroči'li, da jo bodo vložili v torek !K)|>ohlrie. Imajo baje velike težavo s kandidati, ker jo vsakogar sram, javno pokazati sveže uskoštvo. V štnar-skem okraju silijo radikalci z grožnjami in obljubami na svojo listo nekega gos]x>da, ki je bil prod 14 dnevi v načelstvu demokratske stranke v Maribo-ru. Tudi gospodarska Stranka (vitez Zagorski) bo vložila svojo listo, ravno-tako narodni socijalci. ki se bodo to pot naslonili na viničarje.
-f- Kazensko ovadbo proti onim po-litičnim uradnikom, ki so skušali vplivati na demokratske kandidate ter jih odvračali od kandidaturo, oduosno jih pregovarjali v prilog radikalski stranki, je vložil pri mariborskem okrožnem sodišču dr. V. Kukovec. V ovadbi navaja konkretne slučaje z dokazi. Kakor čujemo, je okrožno sodišče že povabi-ol predlagane priče ter l>o menda prihodnje dni uvedlo kazensko postoi«anje proti pokrajinskemu namestniku Hribarju in okrajnem glavarju Lipovšku. V smislu člena 00. volilnega zakona je kazen za ta delikt izguba čina. Glavni predmet preiskave je, da je okrajni glavar v Murski Soboti Li|>ovšek 14 dni potem, ko je bilo splošno znano, da je gosp. Kfilia- podpisal izjavo. <la kandidira na listi drja. Kukovca, nekega dne ob 6. zjutraj z uradnim avtomobilom ¡rišel po gop. Kiiharja ter ga j>ozval, da se takoj odpelje v Ljubljano k pokra finskem namestniku. Gosp. KUhar se jc vdal ter je bil še isti dan pri pokrajinskem namestniku Hribarju na večerji, kjer so na njega z vso silo pritiskali, tla prekliče kandidaturo, oelnos-no prestopi na radikalsko kandidatsko ' listo.
+ Vendarle se je našla kandidatura tudi za bivšega [«štnega ministra Žarka Miladinoviča. Izjadel je iz kombinacije pri sestavi poslednje vlade in vsa znamenja so kazala, da ga hočejo radikalci tudi pri volitvah brisati. Končno pa je g. Miladinoviču le uspelo, zbrati radikalski zbor v Vršcu. ki ga jc postavil na čelo radikalne liste za Dolnji Banat.
-f- Nazaj se Je potegr.il. Med snova-telji Socialistične Stranke Delovnega ljudstva igra odločilno vlogo tudi g. Emil Št^fanovič, bivši vojaški poverjenik na Dunaju, ki si jc v tem svojstvu stekel, kakor znano, posebnih zaslug za preganjanje komunistov. G. Stefano-vič bi imel biti na «skupni proletarski iisti» srezki kandidat v brežiškem, laškem in litijskem okraju. Pojavil pa 6e je proti njegovi kandidaturi jak odpor, kateremu se je moral g. Štefanov ic končno vdati. V 6\ojih «Delavskih Novicah» objavlja seuaj izjavo, da je «vsled osebnega in deloma načelnega nesoglasja z nekaterimi sodrugi» odklo itil kandidature iti da se sploh odtegne političnemu življenju. Ali smatra g. Štefanovič s tem svojo [•olitičiio karijero za zaključeno, ni povsem jasno.
-f Ninčič ne mara v Slovenijo. Zagrebška klerikalna «Narodna Politika» javlja, da se jo njen dopisnik informiral na kompetentnem mestu, ali bo minister Ninčič res kandidiral v Sloveniji. Dopisniku so rekli, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Res je za časa [Ugajanj med radikali in Nemci to mesto bilo ponudeno dr. Ninčiču; ko pa se je dr. Ninčič informiral o stanju radikalcev v Sloveniji in o njihovih zvezah, je baje odločno odbil kandidaturo, ki bi ga mogla le kom|womitirati. Potemtakem je preostal kot kandidat samo Zu-jianlč.
-f Tajnost reptilskega fonda. V tej
svoji včerajšnji notici smo konštatirali. da je avstrijska vlada med vojno pla-čevala «Slovencu» celo posebnega vojnega poročevalca. Gosp. Jože Petrič nam sedaj |H»šilja daljšo izjavo, v kateri pravi, da je bil dotični ¡»oročeva lec on, da |«a ni sprejemal zato nobenega f »osebnega plačila od vlade. Mi tega gosp. Petriču tudi očiuili nismo, ker vemo, da je bil kot oficir v to službo koinamliran. Njega sramota ne zadene. temveč «Slovenca», ki je z velikansko vnemo priobčeval «i«atrijotično vzpodbudna» poročila, ki jih je gosp. Petrič pisati moral, ker je bil |>od vojno disciplino. S svoje strani vemo, da se je gosp. Petrič tudi v tej 6lužbi oseb no korektno obnašal.
4- Gonja proti našemu dinarju na Dunaju. Dunajski borzni 8]>ekulantje napenjajo vse eile, da bi oslabili našo
Varate ^n fanstrajo zato v rret mogoče vznemirljive vesti o naši državi tako je |>riobčil včeraj zakotni listič «Zukunft» vest, da so Jugoslavija pripravlja na vojno, in S|»ravlja to v zvezo z zadnjimi imenovanji novih generalov. List «Der Tag» poroča iz Monako-va iz istih namenov, da je naša država naročila v Nemčiji za ogromne vsote bolniških prodmetov ta vojsko, seruma, postelj in raznih zdravil. Tendenca teh vesti je jasna. Z njimi se hoče omajati zaupanje v konsoiidiranjo naše države v inetzemstvu. Tc vosti prihajajo nedvomno iz istega vira, kakor vesti zagrebških blokaških listov o novih velikih kreditih za našo vojsko, ki jih jc naša vlada že odločno demantirala.
+ Zanimiva konstatacija. V četrtkovi številki «Prager Presse» nadaljuje Hennann Wendel svoje članke o volilnem gilanju v Jugoslaviji in slika razpoloženje. ki vlada v vrstah republikancev, Rocijalistov in komunistov. Pri tem naglaša. da vlada zlasti v vTStah socijallstov velika razdvojenost, (»osebno v Sloveniji, kjer ima dnevnik «Naprej», glasilo oficijelne soeijalislične stranko, lo — 18G4 naročnikov.
-f Protič in Madžari. Madžarska stranka »e ne udeleži volitev s svojimi kandidatnimi listami, ampak zdi se, da se bodo madžarski volilci močno udeležili volitev in da bodo glasovali za Protičeve kandidate, ker smatrajo Pro-tiela za nekakega zaščitnika narodnih manjšin. Protičevci se trudijo na vse načine, da bi odvi.iili madžarske volil-ee od al<stinence. delajo vse mogoče obljube in ¡»stavljajo na svoje liste tudi madžarske kandidate; tako u|wjo dobiti veliko število madžarskih gla-sov.
Po sveiu
—	Češka In Madžarska. Madžarski
poslanik Vilanx je Izročil te dni predsedniku Masaryku svoje poveriine listine in mu pri tel priliki Izjavil v svojem govoru, da bo njegova vlada stremela za tem vzdrževati v srednji Evropi politiko miru In reda In obračala vso pozornost na konsolidacijo odnošajev med posameznimi sosednimi državami. Predsednik Ma-saryk je vzel poslanikovo izjavo z zadoščenjem na znanje In pritrdil, da ceni visoko taka stremljenja Madžarske, ki ji bodo posebno na gospodarskem polju prinesle izdatnih koristi.
—	Dva bojevnika. Načelnik bolgarskega generalnega štaba polkovnik Topolčikov in načelnik orožništva pol-kovnik Vrbanov sta se sprla med seboj ter le Vrbanov pozval Topolčikova na dvobo), kar le slednji odklonil. Nato le Vrbanov Izjavil, da bo ž njim obračunal, kjerkoli ga bo našel. Stambolijski Je kot namestnik ministra vojne rešil spor na ta način, da je Vrbauova penzloniral In povišal za rezervnega generala, Topol-čikeva pa je v posebni misiji poslal v inozemstvo za dalj časa.
—	Bourgeois — demlsioniral. Predsednik Irancoskcga senata, Leon Bourgeois je 16. t. m. Iz zdravstvenih razlogov demisijonlral kot senatni predsednik in obdržal samo še svoj mandat pri svetu Zveze narodov.
—	Francoski rudarji stavkajo. Dne 17. t. m. je začelo stavkati vse komuni-stično delavstvo, posebno rudarji, v ru-dokopih v Severni Franciji. Stavkati Je začelo nad 6000 rudarjev, v protest proti zasedbi Ruhra. Tudi v Belgiji stavkajo rudarji iz istega razloga.
—	Draginja na Francoskem. Francoske r.ovine ži\al:no komentirajo naraščajočo draginjo v Ftanciji. V zadnjih dr.eh se je podražil sladkor r.a 3 franke 50 centimov za 1 kg. Pred vojno Je v prodaji na drobno veljal samo šestino tega zneska. V poslanski zbornici se je s tem vprašanjem baviia komisija za trgovino in industrijo ter je sklenila, da se pozove minister za promet, naj zniža tarife za prevoz premoga, moke, žita, masti. — «L'Oeuvre», ki prav posebno pritiska na vlado v tem vprašanju, svetuje, naj se otvorljo vrata uvozu iz kolonij in Iz inozemstva.
Prosvsia
Ljubljanska drnma.
Nedelja, 18.: ob 3. popoldne «Liliom» Izv. Ob 8. zvečer: «Ugrabljene Sabinke». Iz.
Pondeljek, 19.: «Čudež sv. Antona» tu «Črna dama iz sonetov». D.
Torek, 20.: Zaprto.
Sreda, 21.: «Za pravdo In srce». C.
Četrtek, 22.: «Idijot». Začetek ob pol 8. B
Petek, 23.: «Vojiček». E.
Sobota, 24.: «Ugrabljene Sabinke». D.
Nedelja, 25.: ob 3. popoldne: «2lvl mrtvec». Izv. Ob 8. zvočer: «Za pravdo in srce». Izv.
Ponedeljek, 26.: «Vojiček». A.
Litibllanska opera.
Nedelja, 18.: «Nižava». Izv.
Ponedeljek, 19.: Zaprto.
Torek. 20.: «Lakme». Gostovanje gospe Vesel-Pola iz Zagreba E.
Sreda. 21.: «Nižava». A.
Četrtek, 22.: «Rlgoletto». Gostovanje ge. Vesel-Pola Iz Zagreba. D.
Pet t k, 23.: «Oorenjski slavček». V prid Udruženlu gledaliških Igralcev. Izv.
Sobota. 24.: «Mefistofcles». B.
Nedelja, 25.: «Vrag in Katra». Izv.
Pondeljek, 26.: Zaprto.
Mariborsko gledališče.
Nedelja, 18.: pop.: «Ljubosumje». Izven, j Znižane cene. Zvečer: «Fiust». Izven. j Gostuie • So vil s kt
BpmMahi ftpirnejjj icpeitiMfJi t
Ljubljani Zaradi obolelosti nekaterih opernih članov so poje danes namesto napovedane opere «Rigolctto» opera «Nižava» z gdč. Thalerjevo, g. Sowilskim. g. Cvejičem in g. Betcttom v glavnih vlogah. Začetek ob pol 8. uri iveSer.
Mariborsko gledališče. Prihodnji teden se vrii premiera priljubljene operete «Pri treh mladenkah» (DrcimSdorl-haus). — Predvčerajšnja vojaška predstava «Cvora» je bila odpovedana, menda tudi zaradi dozdevnih nemirov. Opustitev te predstave je tembolj obžalovati, ker je imela zadnjič vojaška predstava «Običan čovjek» kraoen uspeh. Bilo bi želeti, da uprava nadaljuje z vojaškimi predstavami, ker »o velikega vzgoj-noga pomena.
Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani Vaja orkestralnega društva Glasbene Matice se vrši namesto pondoljka 19. februarja, vsled koncerta pianista g. Cirila Ličarja, v torek dne 20. febnusria ob navadni url. — Odbor,
Dvojica slovanskih skladateljev je zastopana v II. delu koncerta pianista Cirili Ličarja, ki se vrši v pondeljek dne 10. februarja v Filharmonični dvorani Točke teh dveh slovanskih skladateljev zavzemajo II. del Ličarjevega koncerta. Kot prvi nastopi priznani srbski skladatelj Milo'« Milojovič, prof. MuziČke ftole v Boogradu. kojega skladbe so IzMe v založbi v Parizu in v I^ondonu. Izmed številnih Mllojevlčevih klavirskih skladb izvaja Ciril Ličar Štiri kaiakteristične srlrske skladbe, to je pravzaprav srbske narodne pesmi, ki so umetno aranžirane za klavir. Izmed teh je I. točka «Bojer-ka» znan narodni ples. Koncert zakT-JČi slavni Smetana, ki nam v svojih sklad-bnh podaja sliko iz življenja čeSkcga na-riw!a na deieli. Pred prodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
L'metnostno-zgodov irsko predavanje v LJubljani, ki so je vr&llo sinoči v biv-Ji zbornici v deželnem dvorcu, je bilo izvrstno obiskano. Prof. Izidor Cankar je prednval najlepie poglavje umetnostne zgodovine, o Michelangelu, največjem geniju med umetniki vseh časov. Na kratko je opozoril tudi na umetnost njegovih Se bolj popularnih, čeprav na tako velikih sodobnikov Lionarda in Rafaela, Slušatelji so odnesli s seboj precej točen dojeni o tem poglavju klasične umetnosti. V soboto bo predzadnje predavanje umetnostno-zgoduvinskega kur-za; predaval bo zopet dr. Cankar o Ilu-bensu in Rembrandtu.
Sokolsivo
Društvo za zgradbo Sokola I. v
Ljubljani Ima v nedeljo 25. t. m. ob 9. Jopoldne v društvenih prostorih na Taboru svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora; 2. proračun za leto 1923; 3. spremembe pra vil; 4. volitve; 5. slučajnosti. — Odbor.
Sokol i. v Ljubijanl sporoča, da so društvene uradne ure razun nedelje In praznikov vsak dan od 16. — 19. ure (4. — 7. ure popoldne) na Taboru. Vabimo vse članstvo, da v teh urah poravna članarino in prispevke za župo in savez. Članarina znaša mesečno 2 Din. ušla-novnina 16kratni znesek letne članarine, vpisnina 3 Din. iupni. savtznl prispevek in up ravnina letno 4 Din. Naraščajnina 2 Din četrtletno. Odbor.
Sokol 1. v Ljubijanl. Češki tečaj se nadaljuje danes v nedeljo 18. t- m. ob 14. uri na Taboru.
Sokol v Dolnji Lendavi. Izredni občni zbor telovadnega društva «Sokol» v Dolnji Lendavi se vrši v nedeljo dne 25. februarja ob pol 13. uri v običajnih prostorih s sledečim dnevnim redom: Poročilo staroste: čitanje in sprejem obveznih pravil JSS; nadomestne volitve in slučajnosti.
Spori
I vrednosti 17.000 fr»rJnyv. N» progi 5G
km le kot zmagovalce v 4 urah 56 min I prispel prvi Sved Winnborg, drugi Fran-j coz, tretji Švicar. Na progi 32 km za vojake v polni planinski bojni opremi le b3 zmagovalec Čeli, poročnik Buhač v 4 urah 20 min., drugI Francoz adjutant Vaudrillon v 4:35. — Sledila Je bobslclgh-tekma za dame, v kateri je zmzgaia Po-Ijakinja, na drugem in tretjem mestu sta bili Francozinji — Angleži so isti dan j imeli na Škotskem svoje domače klubske tekme za smučarsko prvenstvo Anglije.
V* splitskem nogometnem podsa\-ezu je včlanjenih 15 klubov, In sicer 8 rednih
in 7 Izrednih. Od teh »o Štirje klubi v Splitu. V kompctenco splitskega podsa-veza spada Dalmacija z Bok o Kotorsko in Črna gora.
Italijansko smučarsko prvenstvo si je pridjbil zadnjo nedeljo v distančnl tekmi na 20 km Colll v 1:40:30. Drugi le bil Ferrara v 1:45:52, tretji pa Blchl?) v 1:56:53.
Čehoslovaki zmagovalci v pariškem hoc'wy-turnirju na ledu. Ta teden se ie j vršil v Parizu hockey-turnir na ledu za pokal Jean Potina. Prijavljenih je bilo pet moštev, namreč moštva Francije, Češkoslovaške, Švedske, Belgije in društva Oxford-Canadians. Moštvi Švedske In Oxford Canadias sta odpovedali svojo udeležbo in so potemtakem ostali le trije konkurenti. V pondellck se ]e vršila prva tekma, pri kateri so Čehoslovaki z lahkoto premagali Belgijce s 14 : 5 (5 : I). V sredo se je nato vršila ljuta borba med Čehoslovaki in Francozi, ki je bila odločilna. Ostala Je neodločena s 3 : 3 (I : 2). Skupna klasifikacija le nastopna: 1. Čehoslovaška (3 točke, goli 17 : 8), 2. Francija (3 točke, goli 6 : 3), 3. Belgija (0 točk, goli 5 : 17.) Čehoslovaki dobijo torej zlati pokal Jean Potina, in sicer prvič. Pokal ostane v definltivnl posesti onemu moštvu, ki zmaga trikrat zaporedoma, ali petkrat v presledkih. — Odkritosrčno se veselimo zopetnega čast nega uspeha naših češkoslovaških bratov, o katerih govori danes tudi glede športa ves svet. Poudarjati pa moramo z ozi-rom na naše razmere, da vživajo češkoslovaški športniki vsakovrstno podporo ne le od privatnikov, temveč tudi od državnih in vojaških oblasti Pri nas je žal malo drugače ...
Dvanajsta mednarodna smučarska tekma se je prošlo nedeljo vršila v Su-perbagneres-u v francoskih Pirenejah. Prireditelji so bili francoski C'ub Alpln, francoski državni urad za tujski promet (Office National du Tourisme) in francoski Touring Club. Razven Francije so se borile Španija, Švedska, Švica, Poljska in Češka za prvo nagrado Coupe de France, veliko «rebrno cizelirano vazo V.
Ob|ave
" J. N. A. D. «JadranKulturnornan. stvena sekcija Ima v pondeljek dne 19. t. m. ob 8. url zvečer predavanle: O Stu-dentstvu po vojni na zatjrebški In ljubljanski univerzi, predava tov. Matulovlč Jerko. Udeležba za vse člane «Jadrana» obvezna.
*	Splošna gospodarska zadrugo ta Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani sklicu-je člansko zborovanje prodajalne Ljubljana na dan 22. t. m. ob 8. url zvečer v velik dvorani Mestnega doma z dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva o delovanju prodajalne Ljubljana: 2. Volitev de-legatov za oečni zbor; 3. Slučajnosti. — Pristop Imajo le člani.
*	Slovenska dijaška zadruga na Da* naju se je vsled težavnega gmotnega stanja svojih članov obrnila na slovensko javnost s prošnjo za podporo. DoSU so ji dosedaj na n|cn račun pri podružnici «Slovenske banke» v Mariboru sle-tleči prispevki, za katere se tem potom najtopleje zahvaljuje: Mestna občina ljubljanska 2500 Din, mestna občina Kranj 250 Din. mestna občina Ptuj 250 Din, mestna občina Kamnik 200 Din In mestna občina Kočevje 100 Din. Skupaj 3300 Din.
*	Dramatični odsek Sokola v Mostah
vabi k veseloigri «Rodoljub Iz Amerike«, s katero gostuje danes dram. sckelja F S. na tehnični srednji šoli. Začetek ob pol 8. zvečer v telovadnici na Selu. Zdravo!
*	'Kino Tivoli» v Ljubljani predvaj3 danes zadnjikrat senzacionalno akrobatsko dramo «Apaš Julot», v glavni vlogi Luciano Albertlni. Od pondc-ljka 19. do srede 21. t. m. «Skrivnost na Mortono-vem dvoru», velika ljubavna tragedija v 6 deianjih, v glavni vlogi sloviti Harry de Loon (grof Salin). Pozor!! «Illjene ¿veta» v 2 delih; «Dr. Mabuse, Igralec» v 3 delih.
*	Plesne vaje bančnega uradništva
Cenjene bivše posetnlke naših plesnih vaj vljudno obveščamo, da se nadaljujejo Iste vsak četrtek ob 8. url zvečer v zimskem salonu hotela «Union». Prihodnja plesna vaja v četrtek, dne 22. t. m. Odbor družabnega kluba bančnega uradništva za Slovenijo v Ljubljani.
*	Primorski visokošolcl v Ljubljani smatrajo za svojo prijetno dolžnost, da se zahvalijo v prvi vrsti gospej dr. Bal. tlčevi ter vsem ostalim velecenjenim primorskim damam, ožjega In širšega ktv mlteja, katere so s svojimi prispevki ic svojim požrtvovalnim delom največ doprinesle do tako siiajno gmotno in mo-ralno uspelega l. primorskega plesa. Nadalje bodi izrečena zahvala vsem predstavnikom tujih držav, vsem prijateljem in gostom, ki so s svojo prisotnostjo dokumentirali njih simpatije do primorskih akademikov, — Odbor.
*	Zahvala: V svojem in v imenu vseh dam «Kluba Primork», mi je čast izreči najtoplejšo zalivalo vsem velecenjenim damam in gospodom, ki so blagovolili počastiti naš «sianikov večer», kakor tudi vsim umetn kom, ki so tako požrtvovalno sodelovali na naši prireditvi ter s tem pripomogli do tako lepega uspeha dobrodelne akcije, ne samo v moralnem ampak tudi v gmotnem oziru. Prosčč vse oproščenja, da se tej svoji dolžnosti radi nepričakovane oslabelosti nisem od-zvala vže na večer prireditve same, na-dam se trdno, da ostanejo vsi naši do. sedanji prijatelji In dobrotniki tudi v naprej jednako naklonjeni našemu klubu iE njegovemu stremljenju. — Vida Daltiče-va, predsednica «Kluba Primork».
*	Zakup lova. Direkcija šum v Ljubljani daje v zakup za dobo 5 iet versko, zakladno lovišče v Notranjem Bohinju, v dolini «Sedmih Jezerov». «Pri jezeru., na planini «Komna., ležeče v katastra!, nI občini Studor v kat. skupni izmeri ca 5';82 ha. S kolekom 3 Din, takso dvajsetih Din in 10 odst. vadijem opremljene ponudbe je vložiti do 2. marca dopoldne pri Direkciji šum v LJubljani, ki daje. kakor tudi šumska uprava v Bohinjski Bistrici, vsa potrebna zadevna pojasnila.
*	Na sokolski maškeradi v ljubljanskem Narodnem domu pri garderobi se je Izgubila boa, kuna zlatica. Ker le naj-ditelj dobro znan, se ga naproša naj jo odda proti nagradi Smuč, Salcndrova uL 6,1, drugače se bo policijsko postopalo
*	Zlat manšetni gumb. Oseba, ki je na plesu primorskih akademikov 10. t. m našla zlat manšetni gumb z monogra-mom S. T., se naproša, da ga čimprej? sigurno odda v upravtiiitvu «Jutra» proti primero! na^radL
Domače vešfi
ker dobro vč, da ostane v sluibl le dotlej, dokler bo vneto agitiral ta radikalno stranko. Ko bi bila sprejeta uradniška nragmatika, bi bila taka zloraba uradiiižtva nemogoča; zato so redikalci sprejetje pragmatika onemogočili in je verjetno, da bodo tudi v novem parlamentu storili vse, da jo onemogočijo.
*	Bolgarija vrne državni arhiv. Med našo in bolgarsko vlado se je dosegel s[>orazum o vrnitvi državnega arhiva, ki je bil zaplenjen za ča^a bolgarske okupacije.
*	Lesene hiše za uradnike. Iz Beograda izročajo, da je rej<araci>ska komisija v Parizu dovolila našemu ministrstvu za socijalno politiko, da naroči za državne uradnike 600 lesenih hiš na račun reparacij.
4 L. B. O. Klerikalci so pridno na poslu za katoliško komitaško organizacijo. E>a bi njenih začetnic kdo ne tolmačil kot «Ljubljanska bojazljiva organizacija», so si izbrali |>cdnaslov «Orkanci», očivjdno. ker to ime sjtomi-nja na znani «orka lujl»
*	«Straža» nadaljuje z umetesnimi publike Avstrije. Ne prosimo, zahteva- | napadi na Orjutio, nacijonallste, demo-mo to ne samo na podlagi raznih po-; krate in sploh vse napredne ljudi. Uva-godb. amjiak po pravicah človečan- li vnemo policijskega šefa Kerševana, stva! Brez rešitve našega vprašanja boporiva oblastnike na nadaljno «koncen-
, • Glas koroških Slovencev. Avstrijski državni kancler dr. Se:;>el pride v kratkem v Beograd, kjer se bodo vrfi-la jHiuajanja o važnih, obe državi za-devajočih vprašanjih. Glasilo naših koroških bratov, «Koroški Slovenec», aj>elira pri tej p; iiiki na vse merodajru; činitelje, naj se vendar rešijo pereča .vprašanja glede !»ravie koroških Slovencev. «Hočemo slovenske šole» — piše «Koroški Slovenec» — «in slovenske učitelje! Imamo učitelje, a so pregnani in jim je povraiek nemogoč. Hočemo svobodo pri ustanavljanju gospodarskih naprav in organizacij! Naše zadruge naj poslujejo neovirano in svobodno. Hočemo svobodo za naša kulturna društva! Dovolijo naj se tečaji, igre. narodne prireditve. Hočemo slovenskega jezika zmožne uradnike, predvsem nepristranske sodnike! Hočemo zaščito od orožništva proti na|>r.-dom od raznih nam nasprotnih plačanih elementov! Mi plačujemo davke in prisilna posojila, mi hočemo tudi narodno in Kulturno svobodo, pravico in enakopravnost z drugimi državljani re-
jflaTanje o gno)enfci; po predavanja prafc-1 • iz vrti nfSJIh trtlnfbeneev in trpomotični pouk o snažen ju sadnega drevja in Jencev se nam piše: Radikalski list je pi-o režnji trt, pomočnik okr. ekonoma sal, da je narodno-radikaina stranka Stamberger. 10.) V Sv. Petru na Medve- uradništvo reída iz velike zagate in da dovem selu ob 9. uri pri g. Verka. o ži- povišane draginjske doklade niso volilni »inoreji, izboljšanju hlevov in gnojišč, cukrček. Priznamo to, ker vemo, da je živ. inštruktor Zupane. 11.) V Sv. Ber.e- to, kar so nam napravili radikalci hujše diktu v šoli ob 8. uri. o izboljšanju kme- j kot «pelinkovec» ki ga bo dal vsak za-tijstva, okr. ekonom Strekelj. 12.) V j veden nižji uslužbenec in upokojenec DeSitežovJu t Prokmurju v občinskem 18. marca radikalni stranki nazaj. L'po-uradu ob pol 14. uri. o izboljšan.« hlevov , kojenci v ITI. razredu «o celo nazadovali in o živinoreji, okr. ekonom Vojsk, ker se jim je te priznana dravinjska do-13.) V Kraščah v Prekmurju ob 14. uri, klada za 1 Din »manjšala. Kako naj ti o izboljšanju travnikov, o izbiri dobrih večinoma dela nezmožni starčki plačajo plemenjakov, pomočnik okr. ekonoma stanarino, kako naj se prežive, 8 čem Pavlica.
jasen sporazum med Jugoslavijo in republiko Avstrijo nemocroč.i
•	Bodoči japonski poslanik v Jugoslaviji. V [>etek je lil sprejet pri kralju ja|KJtiski rr.ajor Jami. dosedanji član komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Bolgarsko. Major Jasuj od;x3tuj? v svojo domovino. Kakor so čuje, se bo kmalu vrnil v Beograd kot prvi japonski poslanik na našem dvoru.
•	Odlikovanje pogumnega rešitelja. Kakor smo [>oročali. je dne 15. .januarja v Karčevini pri Ptuju veleposestnikov sin z Anskega dvora Cenci G 1 a t z i l>ogumnim skokom pod led rešil tri
iričuo akcijo» proti nacijonalnim ela-montom ter z voseljem citira notice «Slovenskega Naroda», ki jih označuje kot «pomenljivo objektivne»,
*	«Politike» in napad na Ciril o vo tiskarno v Mariboru. Poročali smo, da je beograjsko «Politiko» nekdo mic-tifi-ciral s poročilom o napadu rta Cirilovo
I tiskarno v Mariboru. Kakor vidimo iz najnovejše številke «Politike», je pripisati giistifikaeijo napaki ¡«-i brzojavni ali telefonski transmisiji; obenem priobčuje «Politika» pravilno poročilo o dogodku v Mariboru.
*	Preiskava radi napada na Cirilovo
naj kurijo, kako pokrijejo Adamovo te-V trgovinski register »o ee vpisa- lo? Res velika je zasluga g. ministra Zu-le nastopne tvrdke: I. Kokoschlnegg, ' paniča. Nebovpijoča neusmiljenost je, ki manufaktura en groe, im po rt in eksport, jo je zagrešila radikalska gospoda. Po-
d. z o. t. v Mariboru; A. Treo in M. Ma-eun, trgovina z lesom, apnom, cementom itd. v Ptuju; A. Treo in M. Macun. stavbno podjetje v Ptuiu; Zabret & Kom., d. z o. z. (predeluje oljnata semena v rastlinska olja in firneže, nakupuje in prodaja temena itd.) v Britofu pri Kranju; «Mana», tovarna kanditov in mlenje diiav in soli, d. s o. t. v Lju-
čepeti moramo od gladu mi reveži, ki dobivamo na dan le 10 Din. Zato pa na nocre zasebni nižji uslužbenci in upokojenci dne 18. marca. Nastopimo vsi za
demokratsko stranko, ker samo od te
lahko pričakujemo pomoči. — Več prizadetih iz ljubljanske okolice.
• K polomu tvrdke Hackcr & Comp. t Trstu. V Peogradu se mudi zastopnik tr-
bljani; Manufaktura «Ilermes», d. z o. z. i žaške tvrdke Brunner & Comp., kl je trgovino z rr.anufakturo in galanterijo znpletena v afero tržaške vrletvrdke lia-
na drobno in debelo v Ljubljani; «Metra». Združene tvomiee trakov in p;a- j menov, d. d. v Ljnbljani; «Oieum», industrijska družba za rafiniranje olja, d. z o. z. v Ljubljani; Topilnica svinca in srebra ter kemična industrija, d. d. v Litiji; Snoj & Urbančič, trgovina z galanterijo, drobnino. s pleteninami, kranj ; skimi izdelki in čevljarskimi potrebšči- ! nami v Ptuju; Apnenice Pava, d. z o. z. na Pavi ob južni žele7n'cl * Himen. Poročil se je včeraj g. Andi
I v a n č i 6 z gdč. An.v F i n če v o iz zna- ki «Jugoslaviji».
cker & Comp. Pričakovati je novih razkritij. Tvrdka Brunner se je pritožila v finančnem ministrstvu zaradi izsiljevanja vendar pa je zelo dvomljivo, ali se ji do ta taktika posrečila,
• Iz uredniškega koša ranjke «Jugo-slavle». Uredništvu velesrbskega radi-kalskeera volilnega glas'la v Ljubljani se e včeraj pripetila jako fatalna stvar. Na uvednem mestu prinaša članek, ki je pomotoma zaSel v list iz uredniškega koša, ki ga je redakcija podedovala po rajn
ne narodne nbitelji. Priči sta bila neve-
Pred meščansko vojno? Pod tem n.v
fantke sigurne smrti. Mladega rešitelja ¡ tiskarno je v toliko napredovala, da je
je sedaj, kakor nam poročajo izBjo-grada. kralj odlikoval s srebrno kolajno za zasluge.
•	Grško odlikovanje dr. Ninčiča. Po poročilih iz Aten, je grški kraij Jurij OiUikova! našega zunanjega ministra dr. Ninčiča z velikim križcem reda sv. Odrešenika.
•	Prva jugoslovanska ladja v Zadrti, Prošlo nedeljo je ciplul iz Splita v Za-der jiarobrod Jadranske plovitbe «Bosna», ki je kot prva ladja pod jugoslovansko zastav^ pristala v zadrskem pristanišču. V sj-odo je odplula tjakaj
bilo zadnje dva dni zaslišanih končno nekaj prič. Svetovalstvena zlx>rnica je včeraj sklepala glede preiskovalnega zapora dosedanjih aretirancev. Nanovo so aretirali včeraj poštnega uradnika Slavka Gruma, katerega jva so po zaslišanju zopet izpustili. Nadalje je privede! h Celja orožnik nekega Pavičiča vklenjenega. Vest. da je Pavičič. Orju-na5, priveden radi napada na Cirilovo tiskarno v verigah, je vzbudila v javnosti razumljivo razburjenje. Dosedaj aretirana Bole in Stoka sta baje deloma priznala soudeležbo pri napadu. «Foča», ki bO' v prihodnje vjdržavala, * v ftlariboru vlada popo!en mir. Nestalno zvezo z Zadrom.	¡kateri ljubljanski listi že par din poro-
•	Zveza reške proge z Sakrom. Pro-: čajo pod kričečimi naslovi 0 nekem metni minister je izdal generalnem« {razbur.ier.ju v Mariboru in napeti situ-ravnatelju jugoslovanske eltspresne i aciji. O vsem tem pa v Mariboru ri agencije Davvisu predkoncesijo za iz- j duha ne sluga. Četudi klerikalci izziv a-gradtijo železnice, ki bo spajala reško | j0 s svojim Zebotom in hujskajočimi progo z Bakrom. Daviš je namreč kot!«..,:?i v «Straži» tendeneijozno poroča-prodsednik neke angleške družbe, ki se ijQ v «Slovencu» ter jim Hribar slepo interesira za imenovano železnico, | pomaga z izziva.iočimi varnostnimi od-predložil načrte družbe v pregied. Ker j redbimi, ee mariborska jugoslovanska je teren strm, se bo zgradila tale oz rana! javnost vendar ne da s;>eljati in tako gravitacijska železnica. Vagoni bi sejse nj ugodil v mestu vse te dni od na-epuščaij in dvigali s težkimi in delali- j ta-'a r,;l Cirilovo tiskarno niti najmanj-mi vrvmi, kar se je pokazalo kot jako j ii incident razen iz[vadov ŽeboW, ki o<i praktično v Angliji.	i jutra do večera izziva po mariborskih
*	Novi predsedniki volilnih odborov.; ulicah zlasti tudi stražnike. Sicer pa ni Državni odbor je na petkovi seji, ki se . bilo niti no znani nedeljski manifesta-
stin oče g. Andrej Fine In nevestin brat «lovom poroča glasilo velesrbske radi-g. nadinženjer Frane Fine, načelnik dr- ; kalske stranke, da so včeraj v Mariboru žavne kurilnice v Ljubljani Bilo srečno! i neznani zlikovci dvakrat raztrgali pred * Izpremembe v državni službi. Inspek lokalom podružnlee «Jutr. Novosti» na tor generalne direkcije šum v Beogradu j tabli nab ti izvod tega lista. Drugih do-inž. Ante Ružič je imenovan za šumnr- i ?odkov, ki bi še kazali na izbruh meščan skega svetnika pri direkciji šum v Lju- ske vojne, radikalski list za enkrat ne bliani. — Upokojeni so: rudarski svetnik omenia.
Pfc, tatero pa "j« tsa»«» Mtronna. »ef A
bili na njej sledovi brisanja. Tudi drug® menico i Mlinajevičevim podpisom mu j» banka vrnila kot nepravilno. Sele tret jo menico je banka eskontirala in obvestila o tem tudi podpisnika. Mlinarevi! je ostrmel odhitel takoj v banko In ugotovil. da je menica talzificiraov MHnare-vič je sicer podpisal menico, a samo na 50.000 Din in to je bila prva menica, na kateri so se videli sledovi brisanja. Ol* ostali menici sta bdi po<vorjeni. Krsti! je bil te dni končno aretiran in je svoje dejanje takoj priznal; izdal je tudi svojega sokrivca Lazarja Krstoviča. ki je po-tvarjal menice na svoj in na njegov račun. Oba sta bila izročena sodišču In so domneva, da sta izvr&ila več takih operacij.
*	Pod ključem. Te dni je bi! aretiran Alojzij Ostrožnik iz Lokrovca. ki je i večjo tatinsko družbo izvršil razne tatvine po celjskem okraju. Oddan je bil celj skemu okrožnemu sodišču.
*	Razne nezgoo« In nesreče. Neprevi den kolesar je v Selenburgovi ulici v Ljubljani podrl na tla 621e:no branjevko L Poreber, ki je dobila pri padcu teikc poškodKe na glivi — Franc Gartnar, posestnik iz Cesenjc pri Kranju, se je me tal i nekim svojim prijateljem. Pri tem je padel tako nesrečno po tleh, da si je zlomi! nogo. — Alojzijo Jarc, posestni-kovo hčerko iz Cme. je slamoreznica zgrabila ra roko in jo ji precej poškodovala. — Matevž Tomšič, kaznjenec v ljubljanskem deželnem sodišču, se je pri žaganju na cirkularni žagi v žaga! tako močno v levo roko, da je moral iaka*; pomoči v bolnici
*	Čevlji domačih tovarn Peter Rezina & Ko. z znamko «Peke» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno In debele-Ljubljana, Breg št 20 in Aleksandrov? ccsta št. 1.
Baltazar BaeMer, višji materialni upra-
Komunisti med seboj. Na Savi na
vitelj Viljem Kreška, rudarski oficial Mi- . Gorenjskem so fe v tamkajšnjem «Pe-hael Zabukovšek in Ivan Pavčič, rudar- I lavskem domu» pri Jelenu na pustni ve-
gki asistent državne cinkarne v Celju.
* Imenovanja pri poštno-čekovnem ura
du. Pri poštno-čekovnem uradu v Ljub-1'nni jo imenovani: za pomočnika direktorja Ivan Avsenek, doslej kontrolor 1. razreda; za knjigovodjo Rudolf Rozman, kontrolor 5. razreda; za upravnika prometa Josip Klemenčič, kontrolor 3. razreda: za odsekovne šefe: Fran Cop. Leopold Brega r in Josip Potokar; za računovodje Josip Lovrič, Leonard Dnvevič. Pavel Borštnik, Ana Narode, Zdenka Tomažif. Frančiška Jsnčigaj. Terezija Prešeren in Mara Babšck; za skladiščnika Joško F!orjanč;č.
; selicl komunisti sami med seboj »tepli
do krvi.
• Pohištvo v narodnem slogu. Iz Črnomlja nam poročajo: Te dni je razstavil domači mojster Jože Simec pri Korenu poh'5tvo v narodnem slogu. Načrt je napravil prof. Grebene, deta le je risal Božo Račič. Polrštvo je iz belega javora z rdečc-fnrini vložki. Prav je, da so pokaže zanimanje za domači slog. ki postaja vedno bolj moderen. V zadnjem času sploh opažamo v Beli Krajini vesel pojav zopcfnecra poživi jen i.i narodnega slo-rra v več obrtih. Ce bi bilo zanimanje za ¡domači s'og pri obrtnikih splošno, bi se
SI
• Statistika celjskega obrtnega nara- lahko kmalu pokazal viden uspeh in « ščaja. Pri obrtnih radrniah v Celju se tem bi dobila tudi naSa vnanjost čisto je oprostilo v zadnjem četrtletju pretek- ! narodno bistvo kot viden znak naše naloga leta 68 vajencev, od teh na "več me- rodne ktilture.
sarjev, čevlarjev, krojačev. šivilj, pekov in od gostilniške obrti. Vajenci so napravili skušnja z zelo zadovoljivem uspehom.
• Draginjske doklade dnhovnlštvu. «Uradni list» pokra ¡inske uprave z* Slovenijo objavla uredbo o draginjskih do.
w Mova lekarna v Zagorju oti Savi Mag. phartn. Ivan Poknrnv, provizor lekarne Molitorjevih dedičev v Ptuju, je sprožil ustanovitev nove iavne lekarne v Zagorju ob Savi, okraj litijski ter zaprosil za podelitev koncesije.
• Nova
PLANINA PRI RAKEKU. Sokolska maskerada v PLmin: pri Rakeku katera je nad vse pričakovanje dobro uspela, nam je zopet pokazala razumevanje ml. dega društva. Ta maskerada Je biia spirh prva v Planini. Vidi se napredek, za kar gre priznanje ie vrlim, zavednim voditeljem, ki so zanesli Sokclsko misel v tu obmejno postojanko. Soke.l uživa vzlic nasprotstvu nekaterih malih ljudi, meJ občinstvom odkritosrčne simpatije. Druga leti se je videla le kaka pustna šema. letos vse kpo in dostojno; kar je delo našega Sokola. Le žal, da mlado društvo nima svojih lastnih prostorov. Vendar pa le tako naprej v delu, da pridemo pod lastno streho «Sokolski dom»!
VIŠNJA GORA. Dne 15. t. m. je imela podružnica Jugoslovenske Matice za sodni okraj Višnja gora v prostorih blagajnika Ig. Nadraha svoj redni letni obč.T zbor. Tiho, brez vsakega pompa, je po i ložila podružnica pred javnost račun c i svojem delovanju. Dokazalo se je. da !e ! vztrajno, stvarno in smotreno delo vodi i do pozitivnega zaključka. Za preteklo po-' slovno leto izkazuje tajniški zapisnik 120 i članov, blagajniška knjiga pa okoli 50 tisoč K prometa. Pred dobrimi 3 leti ;e ; ustanovil v Višnji gori podružnica Ma-
18. marca. Za predsednika v Kum.ino- ju'iCah niti enega klica."kamol| da bi vem jo imenovan dvorni svetnik višje- j ui0 prišlo do kakih nastopov. Zato vsa j ga deželnega sodišča v Ljubljani dr.!slovenska javnost, posebno tudi sodni'
motorna brizgalnica za Ljuhlja tiCi vobče spoštovani g. dr. Ivan Močn.k. kladah vseh konfesij. pri?nanih v ustavi, no je končno dospela. Danes v nedeljo ' sodni Predstojnik, ki vodi še danes ta» * Vojaške vesti. Ma!or Ivan Rojnik tri- ¡ob io uri dopoldne je komisiVinalna pre- I niske P°s,e- ~ Majhen je bil začetek, «rlavskega pešpolka it. 40 je premeščen izkušnja brizgalne na Sv. Jakoba mostu, j brez Posebnega upanja; pod njegovim in imenovan za komandanta 2. bataljona Komisije se udeleže zastopniki mag. ura- ! Požrtvovalnim vodstvom pa dar.es bujn; 12. pešpolka. Artilerijski poročnik Emil < dov in gasMstvo.	cv«e velika, sveta misel do neodrešenih.
Grizo'd je podal ostavko.	• Novo domače podjetje. Domači stro- 1 zasužnjenih bratov. — Predseduje pa po-
° Letošnji nabori se vrše v prvih ire-i kovnjaki so ustanovili v Ljubljani novo j družnici tukajšnji notar g.^ Antpn Zev-Isee:h letoSn
t> , n „ - „ 1 , - ,	i----- -	. ,	. i -rc...	:ega polet !a. Kot na'mlajši i gradbeno družbo pod imenom L^ubljan-! nik, svoječasnl bojevnik jugoslovanske
Božidar Bele k za kosovsko volnno krojri obsojajo Hribarjeve transporte • !etnik ide k n2boru rojstni letnik 1003 ¡«ka gradbena družba. Citatelie opozarja- i ideje v Korotana. Živel je preje dalj ča-okrožje_ višji deželr.osodm svetnik dr. orožnikov v Maribor, ki so popolnoma ; Po ra^bsu mP8tne?a ^^^ v Lju. !mn ra današnji oglas.	' ..........
Albert L e v i č n i k, za mariborsko volilno okrožje svetnik stola sedmorice v Zagrebu dr. Iva« V u k o v i č in za
odveč ter se s tem le obremenjuje državna blagajna in ljudstvo izriva. Tudi i>o ulicah brez potrebe mrgoli stražni-
metohijsko volilno okrožje državni. i.:0V- ljudstvo pa se ne da zavesti k ni-
evetnik dr. Dominik 11 a z i. * Z beograjskega
ši finančni minister tir,
k c
so po-
kakim nepremišljenostim, vseučilišča. Biv- ¡ udarjali tudj vsi govorniki ru predvče
Ir. Kosta Kuma- j rajšnjem zborovanju. Na izgrede r.ihč«
nudj je bil zopet imenovan za rednega ne m;?ij ;n tudi ni doslej najmanjšega profesorja na juri lični fakulteti, Jovan j povoda zanje. Sličnost poročil v «Slo-Kadonič pa za rednega profesorja na • venskem Narodu». «Jutranjih Novo-nlozofski fakulteti. Oba sta o priliki iz- Utih> jn «Slovencu» izhaja od tega, ker
Trrt.it,-« .. ______r.i____ _____i___i____i	.	..
vo.itve v razpuščeno narodno skupSči- j ao, kakor znano, podala ostavko kot profesorja.
Odkup privatnih pošt. V naši dr-iavi se nahaja še okolu 600 |x>štnih postaj v privatnih rokah. Ministrstvo pošte in brzojava jo sedaj sklenilo, da ee v bodoče v vsakoletni proračun vstavi posebni znesek za odkup teh poštnih [>ostaj.
*	Nove poštne znamke. Ministrstvo sa [>ošto in brzojav je sklenilo, da izda v kratkem nove poštne znamke, ki bodo nosilo sliko kraljice Marije, kakor tudj slike nekaterih zgodovinskih met v Jugoslaviji. Novo emisijo je prevzela v izdelavo ameriška družba, ki je izgo-tovila tudi zadnjo emisijo.
*	Razmere v MacedonijI. «Politika» podaje sledečo tragikomično sliko: «Po strahovitih razkritjih o nradništvu v južni Srbiji, [»osebno o policijskih urad
imajo v Mariboru vsi omenjeni
listi
bljani se je vsem v Ljubljani stanu:oč'in
Nov strokovni list V Celju je pri-
Irta 1003 rojenim mladeničem zglasiti do ' čel ¡'haiati nov strokovni list «Oostilni-28. februarja v mestnem vojaškem ura- ! Čarski list», strokovno glasilo Zveze godu v Mestnem domu. Več ie razvidno iz j stilničarskih zadr-ig za slovensko Štajer-
sa v Istri in je že njegovo takratno delovanje ga nam prikazuje kot odločnega, kremenitega Jugoslovana. — Pod vodstvom takih mož je gotovo, da bo delovanje Matice plodoncsno.
raztrlasa mestne ra magistrata.
•	Pogreb g. Mankcča se vrši danes ob pol štirih popoldne v Ljubljani iz Leoni-šča na Zaloški cesti na glavni kolodvor.
*	Oče pisatelja Novcfiana umrl. V Za-dobrovi pri Ce! ii je umrl dne 15. febru-ar'a g. Janez Novačan, oče pisatela dr.
j Antona Novcčana v visoki starosti 70
istega poročevalca. V «Slovenca» po-j |et. odgojil je desetero dece in je bil vse
'lovenska poštena kmet-miru počiva. Preostalim
' ............ I,- ICl. 1/U'^IJJll Jt: Uc!
roča vrh tega še Zebot fiosebro pciirič-1 gVoJe dni prava slovenska poštena kmet-ne stvari, katerih resničnost in zavija- j sj^a duša. Maj v nja so skoraj komična. Zebot hodi r.ad- ¡nafe
ma
dva dni vedno zastražen od polici
Nad Udruženje fugoslovanskega nči-
sko. Prekmurje in Mežiško dolino.
•	Nova kavarna v Ljubl"arL Nad vhodom nove kavarne v palači Kreditne banke se je zaevetil v zlatih modernih črkah nap:s «Kavarna Emona».
*	Stekel nes v šoli. V slavonskem »elu Narta pri Belovani se je pritepel te dni med e-imorom stekel pes v tamkajšnjo ljudsko šolo ter ogrizel tri otroke. Učitelj ie prepodil psa ter preprečil še večjo nesrečo. Ogrizeni otroci so bili irro- j čeni Pasteurjevemu zavodu v Zagrebu.
Povodenj pri Novem Sadu. Po poro-
je" po mestu. Zvečer ima kar asistenco, teljstva se je spravil v včerajšn:em «Slo 1 č;i'h iz Novega Sada Donava stalno n.v
—	— ~ rr.šča in je v petek dopoldne stopila iz
stru-re. V okolici Novega Sada, pri ust-
ljudstvu vco v državo z novim ura Ini Stvom in v Preševo je |>rišel za policij skeira uradnika gosp. Jovan Mihajlo-vič, katerega slika je izšla dosedaj samo — trikrat v «Policijskem Glasniku». — Pa to ie samo en slučaj med mnogimi drnirimi. ker radikalei se pri izberi uradništva ne ozirajo na drugo kot na strankino pripadnost kompeten-ta, kvalifikacije so nepotrebna stvar, preteklost konipetenta Čisto postranska zadeva, da zna le dobro asritirati. Za
štirih mož: pred njim korakata dva, r-ajvens!5em Narodu» g. Robotus (Rohatus?) niim dva. Ves Maribor se mu sme^. 'ki smatra, da je z imenovanjem g. 6ku-* Kmetijski pouk po deželi: Oddelek ]ja 7n podpredsednika viš. šol. sveta led za kmetijstvo priredi v nedeljo, 25. t. in., i prebit in obroč, ki je stiskal učiteljstvo sledeče proučne tečaje in predavanja: : sedaj bolj kakor preji (pod klerikalci) na-1.) V Trebnjem po prvi maši v šoli, o jet» — vee to po zaslugi g. pokrajinske-najboljših podla-rah za sadno drevje, o , namestnika Hribarja, ki je preprečil, rožnji trti. okr. ekonom Kafol: ob 15. uri ministrstvo ni uvnževalo ternopredlo-v občinski hiši. o živinoieji in zboljšanju ; širšega sosveta uč tel>kega ndruženja hlevov, živ. inštruktor Gregorc. 2.) V o. Re.bntus je mnenja, da učiteljevo 6 Gorjah pri Beli ob 15. uri v Društvenem kandidati svoje ormnizacije ni bilo ra-domu. o prevažanju, čtb. pot. učitelj do vol'no in da je Selo z imenovanjem g. Okorn. S.) V Predosljah ob 15. uri v «kuFa pogodena srčna želja učiteljstva. Ljudskem domu, o umni prašičjereji za Kandidati ITJU so bili sledeči: Jakob gospodinje, pomočnik °kr._ ekonoma pimnik. naduč^telj Frin Luznar in nnd-
Roba-IJU. ki
baS pri volitvah v viš. šol. svet pokaza-
nikih se je začelo takoj razčiščevanje niadnik. 4.) V Svibnem pri Radečah ob zornik Fran Crnr.troj. Končno je t« mučne atmosfere, ki duši te kraje, j io. urj v *0li, o obnovi vinogradov, ob tus predrzen dovolj, da imenuje U, Pr^d volitvami se je pohitelo vrniti
11. uri istotam. c organizaciji mladinskih i fe
klubov, pomočnik okr. ekonoma Amhrož. |a svojo imponujočo moč in solidarnost,
5.) V Stari cerkvi pri Kočevju ob 14. uri v éoll praktični pouk o sadarstvu, pomočnik okr. ekonoma Zdolšek. 0.) V
«kliko», katere politična morala je porub na in koruptna! Izgleda, da predstavljajo besede g. Rohstusa nekak nastopni go-
Podgorju pri Kamniku ob 15. uri, gospo-	vor novega g. podpredsednika višjega darski sestanek za pospeševanje sadjar- j Sobkera sveta. Mnovo obetajoč začetek!
stva. pomočnik oki. ekonoma Marinček.	• Ljubljanski parki. Mestni vrtnarski
7.) V Grahovem po prvi maši o gnojenju	nrod je začel snažiti drev:e po mestnih
z naravnim in umetnim gnojem, pomoč-	parkih ter se pravkar obrezujejo suhe
nik okr. ekonoma Matjašič. 8.) V Druž-	veje po Zvezdi, kjer se je ni mesto cd-
mirju o pridelovanju krmskih rasiHn in	tnriih kost?njev vsadilo zopet nekaj no-
Borza dne 17 fel.r. Zagreb. Borza uradno ni posicvah Izvenborzni položaj je kazal naslednj sliko: Na tržišču z efekti je bil prems" neznaten. Zahteval se je samo Gutmar.. ker je po pariteti višji proti Dunaju Pešti. Sicer ni bilo prometa. Devize sc nestalne, sedaj višje, sedaj nižje. Delal« se je v glavnem po naročilu komitentov. 1 Dosti se je iskal Trst, ki se pretvarja ' druge dev ize, posebno v Curih. Te trans-' akcije jako konvenirajo, ker je Trst se daj zelo stalna deviza. Od eksportnih de-| viz prihaja na trg mnogo Prage in b. ju prekopa kralja Petnu je voda" podrla ' na!a- Banke so sprejele danes mneg: v-S9 nasipe in drvela s strahovito nagli- i efektivnih lir in Čekov od Italijanov, k
00 naprej, rušeč pred seboj vse ovire, drevje, ograje, hiše itd. Otok. ki se nahaja poleg kanala je skoro popolnoma poplnvper. L;ud'e. ki (t.muje;o na njem. so se z veliko muko rešili s čolni in pre-pustili usodi hiše in vse svo:e imetje. A ko ho voda Se da!'e naraščala, obstoja velika nevarnost, dn bo poplavljen tu-
kupujejo pri nas živino. Posamezne banke so kasirale 300 — 500.000 lir. Teča. v prostem prometu so bili sledeči: TrL. 502 — 507.5, ob 13. uri 510, Curih za ključek 1970 — 1975. Dunaj 0.1495, Praga 312, London ček 496 — 497, Izplačilo 499. Newyork ček lu6, Berlin je ne stalen: Denar 0.55, blago 0.56, zaključki
di del Novega Pada. V mestu vlada ve- j 0.51 — 0.57. Pariz se je dosti oferiral p-l'ka razburjenost in se vse boji, da se 635, a brez kupcev; dolar denar 103. Zz-Donava ne bi razlila, kakor leta 1891. | greb je v Curihu padel na 5.10. V Trsti, ko je bila polovica Novega Pada pod : smo že včeraj padli na 19.45 od 20.60, v
Odgovorni urednik Pr. Brezovi i
o živinoreji, okr. ekonom Wernig. 0.) V j vih dre-.e«. Flkratu ti posipaio poti « ! banka zahtevala menico za to vsoto. Ta j Lastnik in Izdajatelj Kon.zcrcij «Jalrz .
vodo. Obln«ti so že ukrenile vse potrebno. da zaščitijo prebivalstvo.
• Velika sleparija v Sarajeva. Podružnica beograjske Zemljoradniške banke v Paraievu je postala žrtev velike goljufi '•e. Kolikor jo dosedaj dognano. je bila hanka oškodovana za 800.000 Din. Pred nekaj meseci je sarajevski trgovec Pre-ten Krst'č predložil banki parantno pismo na 150.000 Din s podpišem sarajevskega milijonar'* Vlinareviča. P pismom nai bi se pokril Krstičev tekoči dolg. Ko je Kr-»t!5 že popolnoma izčrpal to pokritje, je
Newyorku od 0.995 na 0.975.
Curih: Berlin 0.0271, Newyotk 532.55. London 24.95, Pariz 31 80, Milan 25.47, Praga 15.75, Budimpešta 0.1975, Bukarešta 2.45, Beograd 5.15. Sofija 3, Varšava 0.0125. Dunaj 0.007450. avstrijske krone 0.0075.
Cerlln: Dunaj 27.68, Budimpešta 7.53. Milan 92.767. Praga 59.251, Pariz 115.710 London 90.772.50, Newyork 19.451.25 Curih 363.090, Beograd 18.952.
Jto se sa i2k urad'£: «ootrudi»,1 Pribovf pri K n';e;J; v äoli ob 9. uri, pre- • ivežim peskom
¡Je tudi takoj predlo tU menico 150.000 Tisk Delniške tiskarne. ¿ c. v Li;
Bremen - New York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parnlkl, Neprekos* Ijivl po udobnosti, čistosti In po Izbornl oskrbi.
Hitre In varne ladje.	81
« „George Washington"	„America"
„President Roosevelt"	„President Harding"
Zahtevajte pod.obna pojasnila In brodar. list it 265.
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Beograd, Paiata Beogradske Zadjugo
IVAN ZAKOTNIK
Telefon št 379 mestni tesarski mojster Telefon St. 370
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja xa palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenico, paviljoni, verande, lesene ograje 11, d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža^a.	>	Tovarna furnirja.
Največji davki
29
katere nlaiaie. Vam nantanejo, ako ue gledate na to, kjer nakupujete, uguiiiite .'enar iu imate poleg <eira »ečKrat še sitnosti roi/kuaite enkrat z ilustriranim kat»l«g»m tvMke H. Suttner (Imetnik Henri Maire) V Ljubljani èî. 6. Ta V»m svetuje resnično dolire ure, ipecijalae iiiamke »IKO« u lastne tvurnice * S*ici, kakor tudi druge dobre žepne ure, «apestiie ure, svetila - iu stenske ure, »rnžice, prstane, tapeatnice. uhane, natui/.no i rodje, krstna iu birno-ka darila in vso drugo alatniuo m «rebrnimi. I'a t di poralme predmete, kakor u. pr. ikarje, uoie, liritre, lusustriiue in brivske stroje, eteklorezec, dose sa tobak, svalčiee in «nodke, oaiigače iu denaruice kupite dobro in ceuo pri trrdki:
H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. C.
„The London Directory"
Londonski Adresar, se izdaja vsako leto
ter vzdržuje razredne oddelke za angleške In tujinske trgovske, industrijske in obrtne naslove.
To vsposobnje trgovce, da neposredno občujejo
s tovarnarjem in trgovcem
v Londona, v provincijalnih mestih in industrijskih središčih Anglije in kontinentalne Evrope.
Imena, naslovi in drage podrobnosti so razvrščeni pod več ko dva tisoč poglavji. Navedeni so
izvozni trgovci
• seznamom blaga, ki ga uvažajo, ia krajev, ki jib preskrbujejo z blagom.
Parobrodne črte
so uvrščene pod pristanišča, Id jib obiskujejo, in tako je naveden tudi približni čas odhajanja in dohajasj« ladij.
Za trgovce, ki hočejo tvoje zveze razširiti, ali trgovce, Id iščejo
zastopstva
se tiskajo oglasi, visoki dva in po^ centunatra in 18 cm dolgi, za en funt 10 šilingov ter se uvrste pod naslovom, kamor pripadajo. Večji oglasi veljajo od dveh do šestnajst funtov šterlingov.
izvod Ic-donskejra aJresarja velja, po pošti poslan, dva funta šlerlinga, Id naj se z naročilom pošljeta
THE LONDON DIRECTORY CO. LTD.
25, Abcbnrcb Lane, London, E. C. 4. England.
'	Podjetja ustanovljeno lata 1814. =====
Pojasnila daje in naročila sprejema
ALOMA COMPANY, anončna in reklamna družba z o. ju, Ljubljana, Kongresni trg 2.
14S1
ftafcovT5tro öjirta nutfl po fconfturtnžnib cenah
Križevska opekarna A. LUMIR & DRUG
Pisanta: Ljubljana. Stritarjev» ulica it 9 Zahtevajte oea<ke!	8
Družabnik.
Ki
Perje od perutnic
kokošje in pnrjs
po 24 K kilogram nudi E Vaj da, (Jakove o. »
l—jstarojia slovenska
plnbftbiil'tRii fellies
Ivan Oricelf, Dunajsko cesta IB
» nipnriCa. M;v loin. cent zmer.it.
Za trg-ovsko In komisijsko podjetje v Ljubljani se išče družabnik, ki bi aktivno sodeloval Ponudbe pod „Nekaj kapitala" na Aloma Company, anončno in reklamno družbo v Ljubljani, Kongresni trg 3.
trgovsko drnitvo ZAGREB Bogovičova ulioa 3,
Br so Javi: Gradivo Telefon S55
i mi Slovan pravil
| in zakon o stanovanjih
Je Izšel In so naroča pri
ž? Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Ž?	Prešernova ulica 54.
¡9
-	S poštnino vred velja 8 Din 60 p.
izdela?« prodaja na debelo
po najnižji ceni navadna, nehrušena ogledala, različne velikosti. Piev/ame popravila (oMitganje) nerazbitih ogledal kakor tudi oblaganje čistega stekla. — Sprejmejo se potniki proti proviziji. M. Košak, Grosuplje.
L. Mikuš
LJubljana Mestni trg 15 fcdelovatelj dežnikov
Na drobno)	Na debela!
Zaloga sprehajalnih palic
Vi
Popravila točno in «olidito I
Proda se
večjo množino
starega časopisnega papirja
različnih listov. — Poizre se pri upravništvu „Jutra*, Pieiernova ulica.
Prometni zavod ;a preis
d. d.
00 »0
Z '0 *0
Z •0 00
:: 0»
•0 »0 00
00 0»
0•
00 0*
0.
»0 »f '0 '0 0 '0 »0 «P *t
0* »»
0f »»
00 »0
00
0 €
00
»0
»0 0»
*0
»0
00 0»
00 00 00
Ï0
*0
00_______________
0
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov ¥elenjski, šentjanški in trboveljski premog
vsoh kakovosti, v eeiib vagonih po originalnih eenah premogovnikov za doma&o uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvor» Iačelioslovaški in angleški koks za livarno in domačo nporabo, kovaški premog, Črni premog in brikete.
Naslov.	17
Prometni zavod za prenos, i i tf Urila v IJb&IJiiI, lliklcSitoa t. 15,11 Potattci i Bona Sadi (Batti).
. . r ************************
Siavenska banka
d. d.

podružnica Ljubljana
preje Jugoslovanska Unlon-Banka
ZAGHEB	BEOGRAD
5je!ovar, jjroä n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Raigona, Kranj, jtfaribor, JKonostor (garanja), JKurska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Susak, Sabac, Slbenik, Skojja £oka, VelikoYCC,
Vrhe.
Agencija: Jaenos jim Argentina). AFILIACIJE:
0U9APEST: BALKAN BANK R. T.
SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA. WIEN: BANKHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER.
Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000.000
Izvriule vse bančne posJe naltoulantaeie.
29
trruoga *Jutru- St. 41, dne 18. februarja 1023.
Politični odmevi.
Nemci in mi
NVmri h rajha so začeli zadnji dve ieti presenetljivo jm-Mtio obračati pozornost na Jugoslav i ¡o in njene razmere. Predvojno sovraštvo, ali vsaj skrajna prezirnost s strani Nemcev je minila in človek se mora kar čuditi, če Sita takele stavke v nemški literaturi: «Srbi so res vzor naroda. Ko so Nemcem d «šli težki ča*i. »e naš narod ni izkazal edinega, ve« razdvojen je bil. nasprotno ja so Mli vsi Srbi. ko je Slo za narul. kakor kompaktna granitna skala. Pili so tedaj en narod. Izgnali so jib iz lastne zemlje, pa še niso klonili.» (Gustav Frenssen: Pastor yon Pagsrc. Roman.) Ali č;isopis «Siziali-6tische M.matsbefte». ki je pisal o |>o kojnem kralju Petru kot vzoru vladarja. češ da je bil prvi socialist, ki je kdai sedel na jires'olu. in da je kot publicist prevedel več Millovih in Marzovih del.
»Berliner Taghlatt», «Frankfurter Zeituns» in «Vossisrhe Zeitung». največji ln najbolj razširjeni nemški listi, stalno objavljajo gosi>odarske in poli-
^ne članke o nas. Poleg Hermana - - ^spodarsko in politično iiv-tfendla. k, neumorno opozarja nem- rfK3 %i7om določb, ki jih obse->t na Jugoslavijo, (- oj»o-	_____• „„„^ m-,
sfva. sklenil pozvati fašiste, ki so obenem tudi prostozidarji, naj izbirajo med fašizmom in prostozidarstvom, kajti za fašiste obstoja ena sama disciplina, disciplina fašizma, hierarhija fašizma, absolutna po korščina poglavarjem fašistovske ideje.»
S to izjavo se je veliki fašistovski svet jasno izrekel proti prostozidarstvu. Kaj sledi Iz tega, leži na dlani: približanje klerikalizmu. Zato je odločitev fašistov, skega sveta v tej zadevi nad vse ugodno vplivala na kroge italijanske ljudske stranke. V Vatikanu je veselje nad tem nepopisno.
Neki ugleden rimski fašist, obenem znan prostozidar. Je na vprašanje, za ka) se bo sedaj odločil, odgovoril, da bo rajši ostavil prostozidarstvo ter ostal zvest fašistovski kleji. Da pojde za tem možem večina fašistovskih prostozidarjev, nI treba posebej poudarjati
Mirovne pogodbe in premaganci
če pogledamo danes po sodobni Evropi, opazimo značilen pojav, da trpi
Sko javnost sarjamo le na nekatera njegova večja 3ela: «Aus dem sOdslavischen Risorgi-tnento». «Aus umi til>er Sfldslavien», «Von Marbug bis Monastir», «Von Beograd bis Burcari». «Krainer Tare», «Aus drei Kulturen» —). je objavil o »as pred letom dni v floideH>ergu tudi aeki dr. Aleksander Szane knjigo z naslovom «Jugoslavien. Lilnder- und V'8!kerkwide». dosti objektivno, znanstveno pisano delo. ki more dobro informirati Nemee o zgodoviri. geografiji. poljedelstvu, industriji, literaturi In gosjiodarstvu naših krajev. Zelo zanimivi so nadalje tudi L. Persiu-.a «Doživljaji v Srbiji» ki eo izšli v «Die WeltbQhne» (št. 2. in 3. 1923). PereSu» je bil v Srbiji za vojne leta 1912. vojni poročevalec «Berljner Tageblatta» in je pisal o Srbih tako siinjatično. da je berlinski dopisnik «Temi>sa» prosil nredništvu «Tageblatta» informacij o 5uilmm dopisniku iz Bcosrada. ki je prvič v zgodi,» ini Nemčije pisal objektivno o Jugoslovanih.
Fašizem proti prostozidarstvu
Rim, 15. februarja.
Pred kratkim se Je v fašistovskih vrstah pojavila važna in zanimiva diskuzija o stališču fašizma do prostozidarstva. Razpravljanje o tem problemu je zavzelo tako važno poglavje v razvoju fašizma, da se je z njim moral baviti sam veliki fašistovski svet. ki se je pod osebnim predsedovanjem Mnssolinija dne 13. t. m. sestal v prestolici Italije.
Na tem posvetovanju je stalo vprašanje razmerja med fašizmom in prostozidarstvom kot druga točka dnevnega reda. Razpravljanje o problemu je bilo sila živahno, ker v začetku niso bile vse faši-stovske glave ed;ne v tej stvari. Debata je trajala ccle tri ure ter so se je z vnemo in ognjem udeleževali poleg Mussuli-nija. ki ni mogel vstvariti enotne fronte v tem vprašanju, poslanci in fašistovski vo-ditelii: Pinzi, Giuratti. Acerbo. Italo, Ual-5», De Štefani, Torre. Bianchi. Calzabini, Rocca. Giunta. Farinacci. Ricci. Staroce, Temzzi in Sansimlli — torej vse pomembnejše osebnosti fašistovskih strank Ko je debata končala, so se štirje člani velikega fašistovskega sveta odstranili, ostali pa so enoglasno sprejeli sledečo formacijo naziranja fašlstovske stranke v vprašanju prostozidarstva:
«Veliki fašistovski svet je, razpravljajoč o razmerju fašizma do prostozidar-
gaio mirovne pogodbe. Dva največja razpletajofa se konflikta sta njih posledica: zasedba Pomhrja po Francozih in akuten stadij orijentskega vprašanja. Krivdo za konflikte, ki se tačas odigra-vajo deloma celo na pragu Balkana, nosijo mirovne po«rodl>e.
Orlnošae med Francijo in Nemčijo je imela urediti mirovna pogodba sklenjena v Verseillesu. Pa jih ni uredila, marveč očividno poostrila. Znano je, da verzajski mir zahteva od Nemčije odškodnino za vsa gmotna pustošenja na francoskem ozemlju. Gotovo so bili Francozi upravičen', zahtevati od Nemcev popravo škode ter pomoč za obnovo porušenih krajev. Vprašanje je le. v kakšni obliki naj bi se to zgodijo. Kakor kaže dosedanji položaj. Francija v izbiri sredstev za doseiro odškodnine ni imela srečne roke. Oblika, v kateri zahtevala od Nemcev povrnitev škode, se je zdela Nemcem nesprejemljiva. Zato tudi nemške vlade niso izpolnjevale obveznosti po določilih, katere jim je predpisal verzajski mir.
Nič manj kočljive nravi ni mirovna pogodba, podpisana od zastopnikov Velike antante in Turčije v Pevrčsn. Posledica te pogodbe, v kateri je seveda antanta ujniStevala predvsem lastne koristi. so sedanji zaplotljaji na vzhodu. Grška je brez aktivnega sodelovanja v svetovni vojni izšla iz vojne kot zmagovalka, a se ni zadovoliila z ugodnostmi, katere «o ji prilvavili v prvi vrsti Angleži. Sijih eksponent je bila grška država na vzhodu. Grki so se zato v proSlem letu vrgli na Turčijo z orodjem, meneč, da bodo osmansko državo lahko razkosali popolnoma. Njihovi računi pa so se izkazali za napačne. Iz grško-tur-ških bojev ie izšla Grška poražena, na-kar so se Turki vzdignili z zahtevo, da se orientsko vprašanje revidira po načelih pravičnosti za Turke in Turčijo.
Pa ne le verzajski in sevreški mir. temveč tudi druge mirovne pogodbe nam kažejo, da je stsnie sodobne Evrope po ndhovih določilih nevzdržljivo. Poglejmo na Madžarsko! Madžari se pro-tivijo ro7oroženju ter se tudi v ostalem nočejo pokorovati določilom, kl jih predpisu :e trianonska mirovna pogodba» Bolgarija zavzema v tem pogledu Madžarski podobno stališče. Izjavlja sicer, da se hoče lo!alno držati vseh določil, katere je podpisala v Neuilln. a ol>encm vedno iznova skuša, kje l>o lahko neuill-ska določila omilila, Stnm!»olijskj potnje v to svrho vedno okrog državnikov Velike antante.
Nas Jugoslovane naibolj tlači in ovira rapallska pogodba Bolj čutimo nego razu-
»•m«, da ta pegeâha ne more prinesti mi- JTJenJ» najbolj odgovarja. Prizna« Je treni in sreče jugoslovanskemu naroda, Ua, da so imeli državniki, ko so sklepali ker zapostavlja »ploina načela življenja te mirovne pogodbe, morda dobre
in razvoja našega naroda. Nasprotno pa rapallski mir tudi Italijanov ne zadovoljuje. Zdi se jim krivičen, ker ni zadovoljil vseh aspiracij itali.nnskih na»
namene; toda dosegli jih na žalost niso. In tako sa dogaja, da odmeva danes po vsej Evropi klic po reviziji mirovnih pogodb. Ta klic je deloma upravičen.
cionalistov, po katerih mnenju bo mo- ; dati ostaja na drugi tirani vprašanje rala Dalmacija pripasti italijanski državi, j odprto, ali se dajo mirovne pogodbe v Vidimo torej, da imajo vse mirovne i skladu z interesi sodobnih činiteljev
*«JpraJ referfra o u*ltno*fi*f dniftet
«Not gemeinschaft der deutschen Wit«en» sch.aft» in nadaljuje: «Katastrofa, ki j« zadela gospodarsko življenje Nemčiji po razsulu, je smrtno ranila tudi ne» Sko znanost, na katero je imel gospodarski razpad države najtežje posledic«, liazveljavljenje vrednosti nemškega denarja je imelo za posledico tudi mnogo drugih razvrednostenj. Že pred dvema
pogodbe, ki so se sklenile po svetovni evropski politiki revidirati na taki pod- letoma «m« mislili, da je beda dosegi«
vojni, nešteto slabih strani, vsled katerih se ne more razvoj evropskih narodov uravnovesiti in nadaljevati v tistem pravcu, ki načinu njihovega živ-
lagi, ki bo prinesla nezadovoljnim na- svoj vrhunec, tod« vrhuncev je bilo od-
redom in državam blagostanje, kateieg« si od te revizije obetajo.
Kulturni pregled
Dolinarjev Matija Gubec
A. Medved: Za pravdo in srce
(K vprizoritvam na ljubljanski drami.)
Ob S50. obletnici hrvatsko-slovenskih kmetiških uporov in usmrtitve kmetifcke-ga kralja Matije Gubca so uprizorili Medvedovo tragedijo «Za pravdo in »ree». Že tretjič e ptiilo Medvedovo delo na odeT ljubljanskega gledališča. Napisana je bila deloma, v jambih. deloma v prozi leta 1896.. nato predelana in izdana leta 1907. Prva dva poizkusa na odru se nista posrečila zlasti zaradi raz-te:mjcnosti epskih in lirskih prizorov. Sedaj so tragedijo znova krajšali in iz-puščali mestoma prav izdatno. Tretje de-ianje so preložili iz dvorane na grajsko dvorišče in pripisali dialogom to in ono.
Dejanje se godi na Raki na Dolenjskem ter je zvezano po slih z kmetiški-mi uporniki na Hrvatskem in pri Krškem. Kakor sta bili napisani Medvedovi romantični tragediji «Viljem Ostrovrhar» in «Kariianar» pod vplivom 8ch'llerjeve-?a «Wal!ensteina», tako stoji «Za prav-dn in srce» pod spominom Schillerjeveg« «Telia» in drugih. V vse tri tragedije enako je postavil pesnik v nasprotje političnega dejanja idealen par. Tako gre tudi tu za osveto kmetov nad graščaki ter za ljubezen Erazma in Katarine.
Uprizoritev je bila prav dobra. Vloge so bile pravilno razdeljene in režiser se je potrudil, da so bili seenerija in kostimi lepi. Na zgodovinsko pravilnost se ni mogel ozirati. Grad na Raki je kajpada čisto dnsračen in tudi drusrače situiran; vo;aki niti po uniformi niti po orožju niso bili realistični, kmetiška dekleta v Solnih
V članku V SSOletniei Matije Gubca v .Tntni z dne 15. t. m. je omenjen tudi Gubčev spomenik kiparja Loireta Doli-narja. Clankarju je neznana nadaljna usoda tega spomenika. Ta usoda ni brez zanimivosti. Marsikdo se bo tega Gubca še spominjal iz razstave v Jakopičevem paviljonu leta 1913. ali 1914., meni vsaj je
tlej veliko. Kar se znanosti tiče, danes ne gre več za to, da se ji pomaga, ampak za to, da se — reši. T« apel ne velj» samo nemški znanoeti, ampak zadev« znanstvene organizacije vseh civiliziranih narodov, ki so kolektivno odgovorni za zastoj znanstvenega del« kulturnega svet«. Zaradi premajhne vrednost! nemškega denarja si danes nemški znan. stveniki ne morejo več nabavljati naj. potrebnejših znanstvenih knjig iz ino. ¿emstv«. zaradi česar je nem tka zna» nost sploh izključena iz sfere medna, rodne znanstvene zajednice. Znanstven« knjige in publikacije se v Nemčiji skoro niti ne tiskajo več rezultati učenih del se morejo tiskati v stisnjenih ekscerp-tih. poleg tega pa je najhujše — beda vseh kulturnih delavcev, ki je nastopila
ostal v neizbrisnem spominu. Razstavljena je bila le glava in roka. Že roka sama | po vojni splošno v katastrofalnem obs«r je umetnina zase, v njej sami je že igo- i gu. Kako naj znanstvenik ie dela, če pa
šfien občutek, katerega vzbuja celota. Ako stopite v Dolinarjev atelje v Lev.
)e slabše plačan kakor zadnji delavec: če niti ne ve, «li bo po delavnem dnevu
stiknvi ulici, vam obvisi pogled med zvečer lahko večerjal in kje bo spali številnimi deli in načrti, ki ¿h je polna Končno manjka znanstvenega naraščaj^ delavnica, na Gnhčevi srlavi v glaziranem ker more samo zelo omejeno število di-maveu. Spomenik je bil zamišljen takole: 1 jakov končati svoje študije, dočim mtv Na visokem podstavku iz rdečega gra- , ra velika večina pred koncem študij nita stoji masiven prestol, na katerem stopiti v življenje, da si zasluti ljub? «edi v mtikah Gubec v trenutku, ko mu kruh. Ne samo za Nemčijo pomeni pre-ho rahel j utisnil razl>eljeno krono. Roki , pad znanosti veliko katastrofo, ampak sta krčevito uprti ob stranici naslonjača. ! za ves svet, zakaj solidarnost moderne glava t obrazom proti nebu izraža nad- znanosti bi morala biti še več.'« kakor
človeške muke. katere pa prevladuje upor do zadniega diha. V krčevito stisnjenih čeljustih in nabreklih mišicah je potlačen« vsa divja bolečina, ki ne sme glasno n« dan pred očmi škodoželjnih rabljev in tiranov.
Da je prišlo do realizacije tega načrta, bila bi Ljubljana bogatejša za enega najlepših spomenikov, imeli bi bili v dnevih prevrata in sedaj ob 3501etnici pomenljiv spomin na prvega slovenskega rušitelja nemškega gospodarstva. Znano je. s kakimi težkočami se ima pri nas vedno boriti ideja postavitve kakega večjega spomenika. In vendar je manjkalo ra las, da ne stoji danes ta spomenik pred ljub-1'onskim magistratom. Storijs, ki jo tu povem, doni kakor povest o bogatem stri-
in prosojnih nogavicah in tudi oralo ^"J* A™^8 Í",.v,en<^r j® .T."!?"^
solidarnost modernega gospodarstva V« civilizirani narodi so v tem oziru odvisni drug od drugega. In če usahn* vir znanosti v eni deželi, im* to dejstve gotovo tudi kvam« posledice aa sosednje.»
Ilamack predlaga zato koncem svojega spisa, naj se znanost osvobodi jarma politike, naj se internacionalizira in naj se znanstvenikom vseh držav dajo v Evropi gotovj privilegiji, predvsem oa — državna pomoč.
fplng). kakršno smo videli na odru. ima svojo obliko šele od leta 18?T. Izumil« »t* ga bratranca Veverka iz Pardubie, kjer imata spomenik kmet František in kovač Vaclav Veverka od leta 1ft83. Toda v splošnem je postavil g. Danilo prav lepe riike, zlasti prizorišče na dvorišču ?raščine na Raki je skombiniral slikovito. Glavno žensko vlogo, pasivno in lir-sko zasnovano Katarino, je predstavljala ga. Saričeva, fanatičnega Andreja go
L. Andrejev: Povest o sedmih obešenih. Poslovenil Josip Vidmar. Prevodna knjižnic«. 8. zvezek. V Ljubljani 192S. Založil« Tiskovna zadruga. St. 150. Cena broi. knjigi 13. Din, po pošti 1.50 DiC več. Povest o sedmih obešenih je posve-
Prcd vo-no je prišel Slovenec-bogataS čena 5potn¡nu velikega Tolstoja. V n;ej
IV A man .'A T-I rrn ¡a inomnndr f r !• « n»
z Amerike, ki ga je spomenik tako navdušil. da ga je skienil kupiti, vliti in mestni občini ljubljanski pokloniti z naročilom. da ga postavi pred rotovžem. Z Dolinarjem je bila stvar že doma-lega dogovorjena. Našle pa so se dobre duše. ki so s tisto našo priljubljeno: «E prmejduš, ne bodi no neumen» pregovorile Amerikanea. da se je ra e z njimi nekoliko pozabaval j» domovini in potem
, __ , . _ „	- zopet odšel z dolarji preko oceana. Do-
spod Gregorin. slepega Graana gospod	r..»,., „„	. .. _ . ,
nomilA	I. m ni i .^1*, r% »««\AaAai TA-	*	•	*	*
vi delavnici vstaenja. Ali pride še kdaj kak mecen, ali ue bo morda le narod sam spomnil svojega kmetskega mučenfka za staro pravdo.	Dr. G-k.
Danilo, glavaria kmetiških nporov 1^5-kvanca g. Kralj, Obrča g. Plut in lakom-neir» oskibnika Dizmo g. SkrMnšek. Cisto ženski lep in sladak je bi! Era7em g. Drenovec, trda graščakinja. a mehka mati Barbara ga. Jtrvanova, troje gra-ščakov pa so pred-tavljali g. Lipah (Valvasor), g. Cesar (Oregorijanec) in g. Terilč (Ložan). Velike ansamblske scene so igrali živahno, le nekoliko drastično.
Romantična tragedija, mestom» papirnato patetična, semtertja neverjetna, je sedai dramatsko močnejša ter bo zlasti nedeljsko publiko zanimala. Meščanstvo prinaša nanje razumevan a za kmetiške boje s seboj. Zato je bil vzlic vseskoz dostojnemu igranja aplavz prisiljen,
Znanost v stiski
Znanost danes le počasi napreduje. Kljub temn. da je v vseh časih tekel njen neprestan razvoj paraielno-konti-nuirajoče s ostalimi kulturnimi panogami. kakor z umetnostjo ¡td„ je danes opaziti v tem razvoju precejšne mrtvilo na korist razvoju tehničnih ved in ved. ki se stavljajo v službo industrije, tako zvanih praktičnih znanosti.
V londonski reviji «The Kation and the Athenaion» dokazuje znani nemški
obisk pa zaradi neugodnega večera zlasti po ložah zelo cedostatec.
| učenjak Harnack v veleaktualnem članku z naslovom «Kriza nemške znanosti», da znanost propada in hira, ne samo v Nemčiji, ampak v vsej kulturni Evropi.
so popisani z veliko napetostjo zadnji trenutki petih revolucionarjev in dveh zločincev preden jih obesijo. Tudi povest «Tema» je rajeta iz življenj« revolnei-jonarjev. Knjigo, ki se jako gladko čl ti. najtopleje priporočamo.
Naše drame v Pragi Dne 24. t. bl Ivo praško komorno gledališče uprizorile drami «Sin» in «Ulica» hrvatskega dramatika Bože Lovriča. Za tem bo komorno gledališče v Pragi nastudiralo po-vrsti dela Kosorja, Begoviča, Ogrizoviča in Krleže.
0 slovenski «Francoski antologij!» A Debeljaka je napisala pisateljica Le-besnue v pariški literarni reviji <L& Vie» simpatičen članek, v katerem opozarja francosko javnost na lepoto slovenske lirike in na naše pesnike Ivana Cankarja. Župančiča in Finžgarja te? pohvalno referira o imenovanem p revo du francoskih pesmi v prevodu A. De-beljaka.
Siezak v Beogradu. Leo Slezak. svetovni tenor, gostuje te dni po Češkoslo. vaški in pride takoj, ko to turnejo ab-solvira, gostovat v beograjsko Narodno pozorište. kjer bo nastopil v nekoliko operah. Iz statista na brnski operi je postal pevec naprej operni tenor v Pragi, odkoder so ga kmaia povabili v London, kjer je bil angažiran za opero v Covent-Gardenu. pel pa je tudi skupno s Carusom v Metropolitanski operi v
Nikolaj Kopernik
'Ob 450 letnici njegovega rojstva.)
Jutri, dne 19. februarja 1923. bo preteklo 450 let, odkar se je narodi! leta 1473. v Thornu znameniti ustanovitelj novejše astronomije Nikolaj Kopernik. 2e v mladih letih ie kazal vsestransko zanimanje za najrazličnejše naravne prikazni; s prav posebno vnemo in z občudovanja vredno vztrajnostjo se Je pa pečal do zadnjih dni svojega življenja z astronomijo. Poleg astronomije je študiral na cniverzah v Krakovu, na Dunaju in v Bo-žogni matematiko, medicino, teologijo in crrkvmo pravo. Popolnoma vešč grškega In latinskega jezika je dodobra poznul grško ln rimsko literaturo, katera mu je izvrstno služila pri sestavljanju njegove-£a astronomskega sistema. V mladostnih ietih se je mudil več let v Rimu. kjer je predaval o matematiki ln astronomiji. Zadnjih 30 let Je preživel kot kanonik v Frauenhurgu na Pruskem.
Vso to zadnjo dobo je posveti! študiju !n sestavo svojega svetovnega sistema, čigar principi so znanstveno utemeljeni !n imajo vslul tega še danes splošno veljavo. Znamenito, toda za tedanje čase nmljivo Je dejstvo, da Kopernik o svojih uspehih raziskovanja in razmišljevanja ni Izdal nobene knjige. Svoje ideje je povedal le najožjim prijateljem In priznanim znanstvenikom. Vendar se je posrečilo aredniku Osiandru dobiti njegove rokopise v roke ia izdati svetovno znano knji-
go «De revolutlnnibus orbium coclcstium». Knjiga je izšla v Numerbcrgu v 6 zvezkih baš v času. ko je ležal Kopernik v starosti 70 let na smrtni postelji. Kopernik je umrl 24. maja 1543. v Fraucnburgu.
Da si predočimo velike zasluge Kopernika na polju astronomije, se nam je treba zamisliti v one čase, v katerih jc živel Kopernik. V celem starem in srednjem veku je prevladovalo mnenje, da stoji naša zemlja v svetovnem prostoru popolnoma na miru in da se sučejo vsa telesa, katera vidimo na nebu (solnce. luna. planeti in zvezde nepremičnice) okoli zemlje. Zemlja naj bi bila potemtakem največje in najvažnejše telo v svetovnem prostoru: vsa druga telesa pa, kl ležijo v večji ali manjši oddaljenosti od zemlje, so odvisna od zemlje in primorana krožiti okoli nje.
Svetovni sistem, ki temelji na tem na-ziranju. se imenuje geocentrlčni sistem. Tega sistema so se držali s krčevito doslednostjo vsi večji znanstveniki starega 'n srednjega veka. Posebno se je zavzet za to stališče slavni grški filozof in pisatelj Aristotel, znana avtoriteta na znanstvenem polju. Odkar sta pa še sistematično obdelala geocentrlčni sistem znanstvenika Hiparh in Ptolomcj. kl nihče niti misliti nI upal na nepravilnost tega sistema. Sicer so se pojavili tu pa tam duhoviti možje, ki so izrazili mnenje, da se zemlja morebiti vendarle giblje, toda za to njihovo mnenje se Je le malokdo brigal ali c sploh ni razumel.
L- ted^j mislimo, kako težko stališče J« <Cooernik s svoiim novim,
staremu naziranju popolnoma nasprotnim svetovnim nazorom. Potom dolg-iletnih in trudapolnih raziskovanj le prišel do logičnega zaključka, da zemlja ne miruje, ampak da se vrti in pride tekom enega leta okoli solnca. Solnce samo pa miruje, dasiravno obkroži navidezno vsak dan našo zemljo.
Kopernikov nauk, da se zemlja vrti in solnce miruje, je — seveda še vsestransko poglobljen in izpopolnjen — še danes v popolni veljavi in se Imenuje helioccntrič-ni sistem. Kopern kova zasluga Je torej, da je podrl geocentrlčni sistem in postavi! na njegovo mesto logično in znanstveno popolnoma utemeljen bcliocentrični sistem.
Kopernikov heliocentrlčnl sistem obsega na kratko sledeče:
Svetovni prostor, v katerem se nahaja zemlja In kl obdaja zemljo. Je neskončno velik. Zemlja je velika krogla, kl plava brez podpore v tem prostoru. V neizmerni oddaljenosti od zemeljske krogle se nahajajo na vseh straneh neba neštete zvezde stalnice z Rimsko cesto vred. Vse te zvezde nimajo vsled svoje velike oddaljenosti nobenega vpliva na gibanje naše zemlje in leže na površju neizmerno velike krogle. V notranjosti te krogle in sicer v njeni sredini pa mirno kraljuje naše solnce. Okoli mirujočega solnca, kl je veliko večje In popolnejše od naše zemlje, se suče v prvem In najmanišem krogu zemlji podobna zvezda premičnica. takozvani Merkur. Za enkratno pot okoli sclnca rabi četrt leta. V drugem, več-
jem krogu se vrti druga premičnica. vsakomur kot večernlca ali jutranjica znana zvezda Venera. Za enkratni obhod okoli solnca rabi dve tretjini leta. V tretjem, 5e večjem krogu se pa giblje tretja zvezda premičnica. to je naša zemlja. Da pride enkrat okoli so'nca. rabi točno eno leto. Za zemljo obkrožuje solnce kot četrto telo premičnica ali planet Mars. Njegovo leto traja dve zemeljski leti. Za Marsom prideta na vrsto še planeta Jupiter in Saturn. Na prvem traja eno leto dvanajst, na drugem pa trideset zemeljskih let.
O gibanju imenovanih planetov se Izraža v svoji knjigi Kopernik na prav lep način takole: «Na ta način vodi solnce svojo družino, sedeče na kraljevem prestolu. V tem sorodju dobimo harmonični zvezo, kakršne drugod ne dobimo. In vse to Izvira Iz vzroka, da se zemlja vrti.»
Končno omenjamo, da je Kopernik čisto pravilno razložil gibanje lune. Kikor se sučejo planeti oknli sclnca kot svojega največjega centralnega telesa, tako se vrti luna. ki je primeroma zelo blizu naše zemlje In je od nje mnogo manjša, okoli zemlje same. Za en obhod rabi mesec dni. Istotako je pojasnil navidezno gibanje solnca okoli zemlje s trditvijo, da se zemlja tekom enega dneva enkrat i zavrti okoli sebe.
Š tem smo na kratko obdtlall glavne; principe Kopernikovega hellocentričnega sistema. Pozneje živeči slavni astronomi; Galilei, Kepler. Newton i. dr. so pripomo- I Sli Kopernikovemu svetovnemu sistemu i
do splošne in popolne veljave, tako da se Kopernika ob njegovi 450!ctnid kot očeta novejše astronomije cdo človeštvo hvaležno spominja. Dr. Fran Cadei.
Novih deset zapovedi
Dr. Poni Rjerre. švedski zdravnik.
znanstveni pisatelj in pesnik, je sestavil sledečih novih deset božjih za po
vedi:
L) Ne ubijaj — niti z roko, niti z b«. eedo. uiti ne z mislijo v svojem
srcu!
2."1 Ne laži. •— kajti pot fctine ia pet
življenja!
8.) Ne k radi!
4.)	Posvečaj delavnik s svojim deloer in nedeljo s |>oČivanjem!
5.)	S'«oštnj onega, ki je večji od tebe. ter si uravnaj svoje življenje tako. da se bosta lahko tvoj oče in maii veselila, da sta te rodila!
6.)	Varuj se čntne lahkomiselnosti fe nečistih misli!
7.)	Vzdržuj svojo govorico In svoj? telo v čistosti!
8.)	Bodi štedljiv in skromen ter skrb; za svojce!
9.)	Veseli se blagostanja svojega b!iž-njika in ne |>revzemi se, ako narašča tvoje imetje!
10.) Ljubi vse. kar živi. in ne Škoduj nikoli nobeni žival! in nobeni rastlini, ako toga ne zahtevajo življen-«ke potrebe!
^«tr-TorSk fceta 1514. se fc tmitfn ▼ ftti-
siji, po vojni pa dolnje pri dunajski Staatsoperl Pred kratkim je gostoval v Gradcu v «Aidi», kjer pa je na odru ■zdrčal iz triumfalnega voza — Slezak je baje najkorpulentnejši operni peveo v Evropi — in Bi odbil konec nosu. ki pa se mu je po 14 dneh že zopet zarastel. Zelo hvaležni bi bili upravi našega gledališča, če bi ga pridobila tudi Ljubljana .vsaj za en večer.
Gostovanje plzenskega gledališča pri bas. Začetkom spomladi pride gostovat » nekatera mosta Jugoslavije gledališče Sa PUna. Načrt gostovanja bo izdala
fiipfa.vfc b^gro^tega ' ffarefrBeg* gleda*
i lišča.
601etnlca Matice Slovaike se letos
slovesno praznuje na Slovaškom. To I velezaslužno društvo, ki je najvoč pri-pomoglo k temu, da so Slovaki ¡»od mad-; žarsko kmito obdržali svojo nacionalno i individualnost, je bilo usuinovljeno leta ; 1803., bilo leta 1875. ukinjeno po mad-; žarskih oblastih In se je znova ustanovilo j šele po smrti grofa Tisze leta 1017. Po-| leg znanega «Letopisa Matice Slovenske» j izdaja društvo Se celo vrsto publikacij i in pridno vrši svojo narodno vzgojno ca-| Logo.
Iz življenja m sveta
Pomladanska
ženska moda
Sneži In rrrrazi, a dunajski listi že prinašajo poročila o novi pomladanski žen-;ski modi. Jasno ]e, da je Dunaj vzlic vse-inu še vedno odmev Pariza, Ljubljana pa odmev Dunaja. In tako se ustvarja tudi Slovenkam moda prav za prav še vedno y Parizu, četudi jo dobijo z Dunaja. Sedaj čitamo, da se jumperji umaknejo no-yini bluzam, kf stoje pod vplivom novih ■turških, perških, egiptskih in osirskih des-;5inov. Bluze imajo ovratnik in so zapete, •V obliki kimona in s pasom. Obleke bodo baje zelo progaste, iz svile in volne. Tur-Ski stil bo prevladoval, z vezeninami ali s kombinacijami. Turško vezene toalete so baje krasne, n. pr. rjav Crepc de Chine X zlato-rdečo-modro vezenino. Dolga v obliki, precej tesno se prilagajajoča, globoko tajlirana, z apartnimi dolgimi rokavi je nova toaleta baje prav dražestna. Tudi cape v novi obliki bo zopet moden. N. pr. capes za deževno vreme v starem stilu kočijažev s trojnim dolgim ovratnikom Iz sukna ali velurja je originalen, j In vrne se baje zopet modcrc — stes-aecl CasI brez pasu so minili, kajti pasovi in modrci se bodo morali nositi. Tudi spodnja krila iz šarmeze in crepe de china se vračajo.
Skupni vtfsk modne dame bo bale dolg j la ozek, vitek.
Grad kralja Davida
Iz jeruzalemske starodavnosti.
Vedoželjne glave In neumorno marljive roke so na delu, da izslode In prckopljejo starodavne kraje rojstva naše civilizacije. Zlasti Izkopavanja zadnjih dveh let so spravila na dan nepričakovano važne ostanke in razvaline raznih kulturnih središč da-vno preteklih časov. Razkrili so deloma zidovje,' katero je zgradil Temi-stokles proti Invaziji sovražnikov na vzhodu; izkopali so najstarejši, četudi močno romanizirani kip Kristov; angleška ekspedlcija lorda Carnarvona pa je pred nekaterimi todni v «Dolini kraljev» razkrila neizmerne zaklade v grobnici osemnajste egiptske dinastije.
Sedaj se vrše priprave za mednarodno «nanstveno ekspedicijo, ki utegne glede njene važnosti prekositi omenjena dragocena razkritja. Prekopali in preiskali bodo grič Olel v Jeruzalemu. Jeruzalem je bil prvotno zgrajen na dveh gričih; vzhodni grič se Imenuje Ofel. Ob Jordanu leži dolina KIdron s studencem, ki se je v starem testamentu imenoval Gilion. Iz biblije se z absolutno gotovostjo ne d;l dognati, kaj topografično prav za prav pomeni Ofel: ali samo južni del griča — tu nameravajo pričeti z izkopavanjem — ali pa, kakor bi se dalo sklepati iz besedila svetega pisma, utrdbo vrh griča. Gotovo je, da je bil to močno utrjen ostrog, morebiti trdnjava Jebuzejccv, o kateri pravi sveto pismo: «David je osvojil trdnjavo Zion, to je mesto Davidovo».
Razlagalci pisma so mnenja, da sta bili na griču Ofel dve zgradbi. Ena se je imenovala «Millo», ki je, kakor dokazano, v dobi kralja Davida še obstojala; kralj Salomon jo je prezidal In preuredil. NI pa dognano, jc-li bila to trdnjava, ali le trd-
Ako boš izvrševal te zapovedi, ohra-
niš, kar ostane, ako izgineta čast in
bogastvo: mir svoje duše in postaneš blagoslov vsem. ki poznajo tvoje ime.
la če te pokliče sinrt, pojdeš pogumen
v večnost.
K vsaki zapovedi je dr. Bjerre na-Trisal tudi kratek komentar. N. pr. k 7. zapovedi:
Če je tvoja noga nečista, je bržčas Sečista tudi tvoja roka; tako s« razširja tudi skrita zloba srca lahko na ono. kar je odkrito in očito. Ako daš prijatelju nečisto roko. se ne čudi, ako ne dobiš zvesto dosnice. Ako pa mu daš povrhu še grdo besedo, stori prav, da se obrne od tebe. Kajti kakor osat raste grda beseda orni i, kjer ne more rasti nič drugega, in kakor osat ne iztrebiš grde besede oudi, kjer je pognala korenine! Ali k 8. zapovedi: Modrijan štedi besede, ne Iz sko-posti, nego zato. da vsaka beseda iz njegovih ust odtehta zjato in zaleže. Slab umetnik je. kdor razmetava izrazna srodstva. Denar, ki ga |wištcdiš, priča o tvoji volji, delati prav zase in -¿a svoice. V denarjn. ki ga podeduješ, leži znoj in trurl tvojih prednikov ter njih skrb za. bodočnost. Ako <y. čuvaš, e.noštuieš svoje prednike. Glej. Stedlji-vost je prijateljica modrosti, lepote, pravičnosti in spoštovanja. Kdor ie s itedljivostjo prijatelj, lahki, zmerom daje. in kdor zmerom daj' je vsem prijatelj!
Dr. Bjerre je napisal te zapovedi kot ¡podlago veronauku J*> švedskih žolah.
njavsko obzidje. Drago zgradbo Imenuje
sveto pismo «Akra». Dila Je to močna trdnjava, ki Je, kakor poroča Jossphus Plavili.. severno ležeči tempelj ali svetišče tako obvladala, da so Jo končno iz strategičnih razlogov ne le popolnoma i porušili, nego celo cdkopali vrh griča, na katerem je bila zgrajena. Dr. Masterman, ki obširno poroča o nalogah nameravanega raziskavanja v časopisu družbe «Palestine Exploration Fund», omenja več nejasnih mest sv. pisma, ki Jih utegnejo pojasniti raziskavanja, ki se v kratkem prično.
Upati Je, da bo ekspedicija razkrila trd-njavsko obzklje Jebuzejcev ter točno dognala kraj, kjer Je stal nekdaj v svetem pismu omenjeni «Millo» in «Akra», grad kralja Davida in grobovi Judejskih kraljev. Na griču Ofel so stale ponosne zgradbe, na njegovi višavi se Je odigral del svetovne zgodovine: ruševine nekdanjih krasnih zgradb bodo glasno govorile o kulturni stopnji starodavnega Jeruzalema.
Brke in brade
Doslej so si moški po amerikanskl modi brke popolnoma brili ali po angleški kratko strigli. Zdaj poročajo, da postajajo v Parizu brke zopet moderne. Ali se bo nova moda razširila in vzdržala. Je še dvomljivo. Včasih si lepega moža brez brk ni bilo mogoče misliti. V romanih, ki niso stari niti pol stoletja, so Imeli vsi junaki In ljubimci navite in namazane brke. Dečki so jih natezaH in vlekli izpod kože. Moški so si morali na vse zgodaj privezovati brke, da so jim stale preko dneva trdo pokonci. Nemški cesai je uvedel svojo «Doseženo Jc!»-modo, ki Jo Je posnemal ves nemški moški svet. Sport pa je moške obril.
Gol obraz Je čistejši in mlajši. To Je odločilno. Tudi ženstvo Je bilo zadovoljno, najbolj pa brivci. Ko pa so se zače'1 moški večinoma sami brlti z novimi strojčki, so postajali brivci nezadovoljni, ker so imeli čim dalje manj dela In zaslužka. Zdaj se brivci vesele, ker bodo zopet lahko brke z razbeljenim železom zvijali v najsmelejše oblike. Nekateri listi trdijo, da so rezila brivskih strojčkov čim dalje slabša in manj uporabna. Človek se brije vsak dan težje. Tako baje vse kaže, da se vračajo ne le brke, nego tudi brade. Ker končno je brkato In bradato lice — najcenejše.
Konservativnost pa Je ttidl velesila. Zato športniki in vsi oni, ki hočejo ostati mladi, ne bodo odnehali. Vprašanje pa je tudi, kaj poreče ženstvo. Trdijo, da se razdeli v dve stranki: starejša bo za bradate in brkate, mlajša za gole obraze. Tako se zgodi nova abnormalnost, da bodo mlade ženske konservativne in sta-rokopitne, stare pa — moderne.
Svatbene svečanosti v Pekingu
Koma] 161ctnl kitajski cesar se Je pred kratkim poročil z enako staro prince-zinjo. Angleški vzgojitelj mladega cesarja, Jolinston, ki Je Izdal že več knjig o Kitajski in je na polju kitajske religije, umetnosti in literture priznana avtoriteta v Evropi, Je objavil v londonskih «Times» zanimivo poročilo o tej poroki, ki je tembolj znamenito, ker na svatbo ni bil povabljen noben Evropejec.
Poročna svečanost je pričela že v noči od 30. novembra na 1. decembra v tako-zvanem «Prepovedanem mestu». Jolinston je prišel ob dveh zjutraj k vhodu v prepovedano mesto, kjer Je bil trg že nabito poln avtomobilov in vozov mongolskih In mandžurskih knezov, članov cesarske rodbine In uradnikov bivšega starega cesarstva. Skozi razna druga vrata je prispel Jolinston končno v pre-stolno dvorano, v katero so morali prin-cezinio prinesti v nosilnici. Po svatbenem obedu je mladi cesar pričakoval na prestolu nevesto pri vhodu v palačo «Brezoblačnega neba». Ko je zagledal no-silnico s p.incezinjo, se je podal tako) peš v zakonsko sobo. Nevesta je stopila iz nosilnice v prcstolni sobi, nakar Je sledila peš ženinu v zakonsko sobo. Pred ženinom so korakali dvorni uslužbenci iz ženinom so korakali dvorni uslužbenci in koniorniki s svetilkami in vrčki z raznimi kadili. Moški priče teli preddogod-kov so se nato umaknili iz prestoine dvorane, ker po dvornih predpisih niso smeli prisostvovati nato sledečim obredom.
Cesarica, obdana od 6 princezinj :n dvornih dam. Je odkorakala Iz prestoine dvorane. Na čelu sprevoda nahajajoče se dame so glasno klicale: «Nan to!» (Moški proč!) Jolinston Je še vide!, kako je sprevod izginil v temi in Je opazil slabotno postavo lfiletne princezinle v krasni obleki z giobokim palčoianom. Počasi, molče In bojazljivo se Je približevala IGlctnemti ženinu. Pri vratih palače «Zemskesa miru» so priccczinie
jfn dvome dame polddmife pred nevesto.
I Ko Je prispel sprevod v palačo, so se i vrata zaprla, svetiljke zunaj so bile u. as-njene in v palači Je zavladala grobna tišina. Nato sledečim obredom so p ^o-stvovale le dvorne dame In službujoči evnuhi.
TI obred! gotovo §e niso bili nikdar opisani in bodo zaradi izredne redkosti gotovo vzbudili zanimanje. Na pragu, na katerega je nevesta stopila, Je morala najprej skočiti preko konjskega sedla, pod katerim ste bili dve Jabolki — zn.i-monje miru v zakonskem življenju. Nato so dvorne dame dvignile nevestin klobuk, ženin pa ji je potegnil z obraza pa|čo-lan. Prvič v svojem življenju Je videl v trenntku pred seboj žensko bitje, ki mu Je bilo določeno za ženo. 2enin In nevesta sta se zatem vsedla na posteljo: cesarica na desni, cesar na levi strani. Dvorne dame so prinesle sklodo, polno malih kolačev, od katerih sta oba nekoliko pokusila. Toda to Je le uvod za svatbeno pojedino, ki se vrši nato na tleh. Glavni obred pri tej pojedini Je Izpraznitev svatbene čaSe s strani ženina In neveste, V trenutku, ko dvigne zakonska dvojica čašo, zadoni zunaj zakonske sobe poročna pesem, ki jo zapojeta dva zelo stara zakonca, ki sta si ohranila zvestobo vse življenje. Sledi vrsta manjšin obredov, kakor «zaužitev kruha blagega življenja» itd. Toda svatbeno svečanosti s tem nikakor še niso končane, ker trajajo nič manj kakor 53 dnu
X Tutankamenov grob. Kakor smo nedavno poročali, je Anglež lord Carnar-voon odkril v bližini Ltiksorja v Egiptu grob egiptovskega faraona Tutankamena v takozvani dolini krallev. Doslej so od-
TcopafT nrnanle prostora pred grobom fn[ Dobava modro gallce In salmlaka.
našli celo množico arheološko velevažnili Pri ravnateljstvu državnih železnic v Su-in dragocenih predmetov, ki se bodo scve botid se bo vršila dne 3. marca t. 1. ofer-spravili v londonski Britlsh Museum, kjer talna licitacija glede dobave 5000 kg moje spravi].nili najmanj polovico doslej dre galice in 300 kg saliniaka. Predinet-najdenih arheoloških predmetov v Egiptu, ni oglas le v pisarni trgovske In obnnl-Lord Camarvoon se je nedavno odpeljal j ške zbornice v Ljubljani iateiescutoir v London, da poskrbi za transport najde- na vpogled.
nih stvari, med tem pa njegovi ljudje še i Dobava moke. Odelenje za mornar!»
vedno kopljejo dalje. Okrog kopačev v dolini kraljev se Je nabrala velika množica ljudi, ki hočejo absolutno počakati, kdaj izkopljejo Tutankamenov sarkofag, o katerem se govori po vsem Egiptu. Okolica nalikuje po svoji obljudcnosti dirkališču ali športnemu prostoru. Ko Je Carnavoonov asistent dr. Carter nedavno potegnil iz zemlje bizarno žival Iz marmorja in zlata, ki Je Izgledala kakor pes dakl, pa je imela gazclino glavo In trom-bast rep, so egipčanski gledale! tulili začudenja. T3 žival je tvorila podnožje kraljeve postelje. Sodijo, da Tutankamc-nov sarkofag ne more biti več daleč
co v Zemunu sprejema do 25. februarla t. I. ponudbe za dobavo 8 vagonov pšo-nične moke tipa 80 odst. Predmetni ogla» ie v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava novih vreč In ovojneg» papirja. V pisarni upravnika državr.ib monopolov v Beogradu se bo vršila dne 3. marca t. 1. ob 11. url dopoldne oler-talna licitacija glede dobave 400.000 ko-madov vreč za sol. dne 15. marca t. L ob 11. url dopoldne pa ofertalna licitacija glede dobave ovojnega papirja za tobak. Predmetna oglasa sta v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljulilja-
X Ločitve zakonov v Berlinu so v
prošlem letu dosegle število 2000. Značil- 1 nI interesentom na vpogled.
ni so sledeči slučaji: neki mož se je dalj	-:	,
ločiti devetič, osem drugih pa četrtič. Sil-1 ~ K poročila o metliškem vlnskeO ri žene ob ločitvi še niso dopolnile 20, in scimu> * pnoUeno v «Jutru», smo dvajset mož še ne 25. leta. Pač pa je 24 nenadno prejeli ie naslednje podrob-mož prekoračilo 00, 101 žena pa 50. leto. I no8tl,:. ^stavljenih je bilo 130 vrst vi-Trinajst zakonov nI trajalo niti leto dni,	bilo natočeno vse - Pravdne
triindvajset pa že od 30 do 40 let	! plenice. Med v,m ene inistevrste
v	i j	... i je bilo precej razliko, ki pa je Cesto od-
X Patron vseh novinarjev in puhli- £sna J, kIoJtarstva. Ljuj:e ?e bodo mo-
clstov. Papež ie o priliki 300lttnice smrti Frančiška Šaleškega proglasil svetnika za patrona vseh publicistov in Sv. Frančišek Šaleški sicer ni bil novinar napisal pa je veliko število religioznih knjig In Je zapustil 900 pisem. Tako imajo sedaj tudi novinarji svojega patrona v nebesih.
Gospodarska vprašanja
Trst in sporazum
z Jugoslavijo
Trst, 15. februarja.
PoStm vsa ftalivinska javnost kaže zadovoljstvo s končno ureditvijo laško-ju-goslovanskih odnoJajuv, se v Trstu samem, ki naj bi imel po mnenju rimskih vladnih krogov največ dobička od te ureditve, stvar presoja dnignče. Seveda ne mislim tu laškega tržaškega tiska, temveč tisti Trst, ki si samostojno ustvnra svoje mnenje, katero se narodno ra7likuje od tistega, ki ga narekuje Itiin. Imel feiii priliko govoriti t nekaterimi tržaškimi Italijani, o katerih se ne more dvomnitl.da bi no bili dobri italijanski rodoljubi, Silj sta bila dva od njih pod Avstrijo zaradi svojega iredentiz.ma preganjana. Sicor so vsi ti uiožjo odkrito priznavali, da jo bil skrajni čas, da so so uredila med Italijo in Jugoslavijo nesrečna sporna vprašan.a, ki so ovirala občevanje med obema državama, ali obenem so poudarjali, da se Itim moti, če misli, da je z ratifikacijo santa marghe-ritskih konvencij napočila nekaka zlata doba za Trst.
«Olejte», mi je dejal wlen teh mož, «rimska vlada misli, da je t ratifikacijo laško jugoslovanskega sporazuma vrnila Trstu ono zaledje, ki pa je imel pred vojno; če ne v celoti, da pa vendar v veliki meri. En sam pogled na zemljevid že zadostne, da se uvidi ta zmota. Od vse Jugoslavijo teži proti Trstu edi-noie njen severozapadni kotič, Slovenija, kolikor je v prometnem območju glavne proge južne železnice. Kes je. da bi mogel Trst pričakovati znatnega porasta svojega prometa od bodočo laško-jugoslo-venske trgovinsko pogodbe, ki prinese gotovo znatne olajšave za zvezo Češkoslovaške, Poljske. Avstrije in Madžarske s Trstom preko Jugoslavije, to so pravi potom južne železnice preko Slovenije, ali tak tranzitni promet ne bo donaša! bogve kakšnih koristi tržaški splošnostu temveč predvsem le državi v n«nih železniških in pristaniških napravah in pa , , , ,	, ,., parohrodtiim podjetjem, v kolikor se bo- i P<"iW eem J° do češkoslovaški poljski, avstrijski in j madžarski izvozniki in uvozniki poslu- (
že val i italijanske tonaže. Glede Jugosla- i	TRŽNA PGROČTV4
vije pa odpada celo ta dobiček, ker se
hotela s primernimi tarifami ohraniti promet svojim lastnim železnicam, ki vodijo v Reko-Sušak prav do motja, ne pa da bi prevoz delal ovinke preko Zidanega mosta in potem še v Postojni prehajal na inozemsko železnico. Vge ozemlje južno Zidanega mosta spada že danes v re>ško-sušaško območje, a te dni smo čitali, da se tudi že začne trasirati zveza Ljubljane za lieko s podaljšanjem dolenjske železnice. Kaj ostane potem Trstu? Logatec in Cerknica, dokler se Itakek no zveže z dolcn'*kn progo in če ne bodo ti kraji rajši hodili preko St. 1'elra v Iteko kot pa v Trst.
Tolažijo nas sicer s tem. da za sedaj Jugoslavija še ne dobi Delete in Baroševe luke, da bo torej navezana na reško pristanišče, ne pa svoje lastno, kar da bo gotovo odvračalo znaten de! jugosloven-skega prometa od Iteke. toda ta tolažba je jalova. Jugoslovenskemu izvoznemu in uvoznemu prometu Baroševa luka itak ne zadostuje in Kečani so trezni ra^ čunarji, da si znajo izračunati, da je prijateljstvo z Jugoslavijo voč vredno kot pa Delta in Barošcva luka, da so prav lahko odrečejo temu dvojemu, ker si na-domeste to izgubo s trgovinskim za. led.em. ki sega od Kvarnerja do Karpatov. V ostalem pa mi tudi lahko vcrj.v mete, da najdete med sto Ilečani, seveda pristnimi, morda komaj enega, ki bi bil iz prepričanja nasproten taki rešitvi tega vprašanja, celo že tedaj, ko se je prvič čulo o prepustitvi Delte in Baroševe luke Jugoslaviji, in če bi se bila prepustila ureditev odnošajev med Kcko in Jugosla. vijo Itečanom samim, bi bila stvar te zdavnaj rešena in marsikateri tržaški trgovec bi bil ravno tako že zdavnaj tamkaj, kamor se pač sedaj prične preseljevanje, namreč na Reki!
Kakor bo rastla Reka, tako bo padal Trst in to padanje je nezadržljivo, ker
rali privaditi modernemu kletarstvu, ds bodo uspešno konkurirali, kar bo zara. novinarjev. di naravne dol>rot8 belokranjskih vin prav lahko. Člani se bodo morali priviv diti tudi temu, da bodo oddajali grozd> zadrugi za takojšnje strokovno ravnanje. Kajti le potem bo mogočo z uspehom delovati in dati belokranjskim vi-
nom tudi dolier glas. Opažamo pa, da prihaja v ruiše vinogradništvo kriza in to zaradi splošnega zastoja v kupčiji Zbog splošne draginje se mora človek odreči najprej nepotrebnim, potem manj potrebnim — da celo potrebnim stvarem Zalo se sedaj pije manj vina. Nastop» pa tudi ie «ptašno pomanikanjo denarja. kar istotako ovira vinsko kupčije in ki bo povzročalo padanje vinskih cen Gotovo je, da privoščimo vsakomur, da dobro proda svoje vino, ali današnji položaj na vinskem trgu je tak, da bodo začele cene padati. Tisti, ki soda} ne popustijo pri ceni in čakajo, imajo-lahko občutno škodo In jim lihko vino ostane, ker so nnše cene tudi za inozemstvo previsoke.
■= Dunajski mednarodni pomladanski sejem se vrši v dobi od 18. do 24. marca 1923. Avstrijski konzulat v Ljubljani je pooblaščen od 25. februarja dalje dajati vizume na podlagi sejmskih izkaznic r veljavo do 25. aprila 1023. za polovico pristojbine, to je za 25 Din. Pri konzulatu se dobe tudi sejmski izkazi po 20 D in naročilni listi za stanovanja po 4 Din. Pojasnila glede tega sejma so dajejo točno pismeno in ustineno. Akoravno je že potekel rok za zglasitev k pomladanskemu sejmu, prihajajo še vedno vprv šanja zaradi dodelitve sejmskih prosto rov iz Avstrijo in iz inozemstva. Po dosedanjih prijavah se lahko sklepa, da bo pomladanski sejem, kar se tiče števila razstavljaleev in obsega, enak jesenskemu 1922. 80% razstavljaleev pri jesenskem sejinu se je prijavilo tudi za pomladni sejem. Razstavljale! zahtevajo splošno tudi več prostora kot jeseni Posebno močno zastopane so 6kupin6 tekstilij in obuval, draguljev, ilatnine. srebrnine in lišpa, dalje ure. usnjati izdelki in potno potrebščine, igrače, god-boni Instrumenti, medicinsko-kirurgično, gumijevo in dent.ilno blago. V pnpirn» stroki in za vozila jo bil tako veiik naval, da v to svtho namenjeni prostori ni-so več zadostovali in se je moralo skrbeti za nove prostore. Živahno zanimanje I)er technisehr
je bil Trst vedno le posredovalec, no pa proizvajalec in torej tudi kot dobavitelj j se kaie za razstavo
Ik> za svoj prevoz pač predvsem poslu-
za Reko ne prihaja v poštev.c	j Fortschritt», ki se bo nahajala v rotund:
Menim, da bi vsaka pripomba le kva- v okvirju pomladnega se ma. Ta razstava rila pomembnost te izjave in vam jo zato ! bo najbrž s svojimi številnimi tehničnimi
i novostmi in izumi tvorila glavno točko Ekar. 1 zanimanja tehničnega sejma.
i =■ Naraščanje cen sladkorju na sve i tovnem trgu. Iz Prage poročajo: Cen< i ameriškemu in kubanskemu sladkorju ec Celje, (15. t. m.): Govedina: v mesni- tekom februarja znatno poskočilo. Temi-
, . •,.■„, t	cah . vrste 6, II. 15, na trgu I. 13, II. 12: zvišanju cen sledijo tudi ostala sladkorna
ževala svoje lastne in še|p v drugem re- I .. ,	..	„ „ „„ , 1(1 :. *
'	1 teletina: I. 18.50, II. 17.50 svinjina I. 30, , tržišča.
du tujo tonaže. Iz Poljske se nam obeta prevoz izseljencev, enako tudi iz Madžarske. Ali kaj bo imel Trst od tega prevoza? Izseljenci za Severno Ameriko pridejo pač preko Trsta iii bo služila z njimi Cosulicheva parobrodna družba prej «Austro-Americana»), Izseljenci za Južno Ameriko pa se ne ukrcavajo v Trstu, temveč v Genovi. V ostalem pa silno dvomim, da bi se sploh dal promet iz sudetskih in zakarpitskih dežela zopet napeljati v Trst, ker imajo na eni strani Cehi svojo znatno cenejšo vodno pot po Labi do Hamburga, kar je nedavno poudarjal češkoslovaški generalni konzul v Hamburgu Šeba. ki je sedaj češkoslovaški poslanik v Beogradu in je bil pred svojim prihodom v Hamburg kot generalni konzul v Trstu ustanovitelj tržaške italijansko-češkoslovaške trgovinske zbornice. On bo torej dobro poznal Trst in njegovo prikladnost za češkoslovaški izvoz in uvoz. Na drugi strani pa imajo ravnotako tudi Toljaki svojo vodno pot po Visli do G danskega, svoje lastne luke. Ostali bi n.-m edino'e Avstrija in Madžarska in 5e ti dve v zelo ozkih mejah, zlasti poslednja, ki ima na eni strani svojo donavsko vodno pot na drugi strani pn pot preko Reke. ki bo tudi glede Jugoslavije odnesla Trstu gospodarsko najmočnejše neposredno zaledje.
Ogromen del Jugoslavije teži itak proti Reki in bilo bi nezmiselno misliti, da bi tudi oddaljenejši kraji ne uporabljali
II. 25, slanina I. 38, II. 36, na debelo 34.5,! = Slabi Izgledi madžarske krone. Ir. mast 40, na debelo 38: prekajeno mesa ! Budimpešte poročajo, da je zavladala r?
1. 37.50, II. 35; 1 1 mleka 3.50, 1 kg su-i Madžarskem občutno pomanjkanje tujib rovega masla 50, čajnega 05, masla 45, plačilnih sredstev. Inozemski upniki mad-kruh: 1 kg belega 7.50, črnega 6.50; 1 žarskih trgovcev zahtevajo neprestana kg kave Portoriko 65, Santos 50, Rio j da jim ti poravnajo svoje dolgove. Fi-42, pražene I. 70, II. 64, lil. 50, kristal- nančna uprava je bila zaradi tega pri-nega sladkorja 22, sladkorja v kockah | sil ena poveriti devizni centrali izplačik-24; rlž I. 14, II. 9, I I namiznega olja 30 teli upnikov, neglede na to. kako bo tc
— 32, bučnega 32 — 33; 1 kg moke «r00» 7.70, «0» 7.60, «2» 7.20, «4» 6.60, «6» 5.80; m* trdih drv 125, cent 37.50, m3 mehkih 100, cent 30; krma: cent sladkega sena 225, pol sladkega sena 200, kislega sena 175, slame 125. Cene v dinarjih.
Alaribor (15. t m.): goveje meso I. vrste 17, II. 16, III. vrste 14; teletina I. 19, II. 17.50, svinjsko meso 22.50 — 28, salo 37.50, črevna mast 30, slanina 35 — 37, mast 40, prekajeno meso 35 — 40,
vplivalo na tečaj madžarske krone.
*= Padanje rumunskega leja. Tudi ni-munski lej je v zadnjem času močno nazadoval. Padanje leja povzroča v Prv; vrsti še vedno nezadostno urejen promet, zaradi česar se rumunski izdelki ne morejo izvažati v oni meri, kakor bi to odgovarjalo romunski produkciji. RazeL tega so se pojavile na euriškem tržišču ponarc ene novč.iniee po 500 lejev in to v višini od okoli 400 do 500 milijonov lejev. Rttmunska vlada je zaradi tej; omejila promet t devizami le na borze, v
konjsko meso I. 9. IIL 8; kokoš I komad ; bor7e bodo smeli poslovati z devi-40 - 50, gosi 60 - 90; 11 mleka 4.50	7J1 t0 pooblaščeni denarni zavodi
5, 1 kg surovega masla 52, 1 jajce 1.75 Razen tr;!.3 namerava rumunska vladi
1. t 1. _ Unlnivt Irruni 3 CA Xc. Si• 1	, ,	. ,
«braniti uvoz luksuznega blaga.
2; 1 kg belega kruha 7.50, črnega 6.50 Cene v dinarjih.
RAZNE DOBAVE.
Prodaja stare pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotiei se bo vršila dne 2. marca t. 1. prodaja stare pločevine. Predmetni cglas je v pisar-
ni trgovske in obrtniške zbornice v Liub-te poti, ko bo Jugoslavija brez dvona 1 liani Interesentom na vpogled.
•Sü2DíiA< i	'	1
• kki ¡¡¡kí^MUitÉm fei
ltt /Hit
TRADEHWK C
l tWL	i______,
ar. Zevacof
„Krvavi kardinal"
Zgodovinski roman
V hiši, kjer bi se morala sestati samo dva nasprotnika, je bilo torej dovolj gostov, poleg Trencavela še Mau!uys in Montariol, Saint-Priac s svojimi hlapci, Corignan in Rascasse sta že tudi v svojih skrivališčih. V pritlični sobi pa je oseba, ki pričakuje dogodkov že od desete ure dalje. To je... Annais.
2e zjutraj je prejela sela od voj-vodinje de Chevreu.se, plemiča, ki jej je prinesel vest: «Že včeraj zjutraj
smo dobili poročilo, da on pride----
Poročal nam je njegov tajnik ...»
Ob desetih se je zato podala na svoje mesto in si izbrala veliko dvorano. Na desno in na levo vodita iz te velike dvorane vrata v dve manjši sobici, ki sta prazni.
Annais je gotova, da je sama, zato potegne svoj meč, švistne z njim po vzdului, tipogne njegovo jeklo, da se prepriča o prožnosti, ter ga potem položi pred seboj čez mizo. Bleda je. Iz črnih oči jej sije neupogljiva od-Šočnost. Plemiška obleka, ki si jo je nadela, jej dovoljuje vse potrebne bojne gibe in kretnje. Tako pričakuje bitko, oči uprte skozi okno na pro-
stran« zapuščeno iobravo. Naenkrat
se zdrzne in zavzdihne: Tamkaj prihaja Richelieu, njegov konj koraka polagoma...
«Evo ga!»
In vendar prihajač ni pravi Richelieu, tamkaj prihaja samo njegova obleka, v njej pa — Saint-Priac!
Nekaj minut opazuje Annais prihajajočega, ki ga obseva solnce, in kmalu razločuje podrobnosti: črnega konja, prekritega s črno šabrako, vijoličasto obleko, škrlatni plašč... Njen pogled postaja vedno ostreji in njena ndsel je osredotočena na prihod Richclieuov, ki ga nobena sila na svetu več ne bo zadržala, da bi ne šel svoji usodi nasproti... Spopad se bliža. Annais se še naglo prepriča, da sta sobici na desni in levi velike dvorane zares prazni, potem se iz-nova poigra s svojim mečem, dragim svojim orožjem, potem pa prekriža roki in — čaka.
Ustnice so jej stisnjene, grudi se jej dvigajo v kratkem, naglem, nekoliko razburjenem dihanju. Maščevanje prihaja, maščevanje, kateremu je bila posvetila vse svoje življenje!
«Da ga ubijem!» zašepeta. «Ali da bi me vsaj on ubil! Če podležem, saj me bo maščeval Trencavel! On bo nadaljeval borbo s tem mojim mečem ...»
In se stresne.
«Prfde T! lares? KJo J« Drav m
prav on? Zakaj mu tako zaupam, če pa govori vendarle vse proti njemu in čeprav dokazuje vsak njegov čin, da je mož v kardinalov! službi?... Pride Ii? Toda... zakaj prihaja Richelieu tako zarana, Trencavela pa še ni tukaj?»
Strašen dvom in strašna sumnja se je polasti. Ta hip zasliši peket konjskih kopit. Sliši viteza, ki razjaše in priveze konja. Nato skloni glavo.
«Evo ga! Richelieu je že tukaj! Kako to? Zakaj?
In jame drgetati. Na vratih se pojavi senca, za njo visoka postava, ki zatemni svetlobo, prihajajočo od tod. Annais prime za meč, ki leži na mizi, ter polagoma dvigne oči. Te oči se jej razširijo, kakor v presenečenju in grozi, in kakor lahen vzklik izustijo njene posanele ustnice ime došlečevo:
«Saint-Priac!»
Strah je povsem zagospodoval nad njo. Pa niti od presenečenja niti resnične groze, marveč od strašne misli: «Richelieua so posvarili! Trencavel je to storil!»
Saint-Priac se ne gane. Pri prvem pogledu jc v tem mladem plemiču, ki sedi pri mizi in drži za ročaj meča, spoznal Annais. Tudi njega je začudenje napravilo izprva povsem negibnega. In strah, kaj bi utegnilo
?e sJeifli! fenra Jatfo nepričakovanemu svidenju ... Kardinal ga je poslal k Chalalsu. Namesto njega najde tukaj Annais de Lespars. Kako to? Zakaj? Kaj namerava Richelieu? Toda strast se v njem kmalu oglasi in ogluši vse druge pomisleke. Saint-Priac zamrmra:
«Bogami! Naj je nameraval njegova emincnca karkoli, vse se izteka v moj prid! Ker sem jo našel, si jo vzamem, samo zase...!»
Oglušcn žvižg brlizgne. Pripravljeni v njegovo obrambo, bodo sedaj njegovi zločinski hlapci in plačanci služili v druge svrlie, to je vse. In stopi v sobo.
Z mečem v roki stopi Annais najprej k levim vratom, ki jih je nekoliko poprej preiskala in našla otvorjene. Sedaj niso več! Ravno tako na desni strani! Zaseda je torej
jasna
Saint-Priac zapusti vhod in stopi med Annais in stopnice, ki mu dajejo možnost umika v zgorajšnje nadstropje. Ona pa pogleda okrog sebe, obupno, kakor antilopa, ki je zašla v past, iz katere ne najde izhoda. Vhodna vrata so svobodna, Saint-Priac hrope ob stopnicah. Annais se približuje vratom, toda ta hip zasliši galop deseterih konj, in naenkrat se pojavijo pred njo na vratih pajdaši Saint-Priacovi z golim orožjem:
«Smrt! Smrt! Koza naj nbljemo?* «Ven odtod!» zagrmi Saint-Priac nad njimi. «Čuvajte zunaj dostop, ne
pustite nikogar veukaj in čakajte, da vas pokličem!»
Annais vtakne meč v nožnico in I grenkim nasmehom reče brez glasu: «Ta Trencavel je pripravil zasedo zares občudovanja vredno!»
Saint-Priac je ne razume. Toda približa se jej in s tresočim glasom izpregovori:
«Z mečem v roki ste bili tako lepil Nikdar vas nisem videl tako očaru-joče! Koga ste hoteli najti tukaj? Koga ste hoteli ubiti?»
Ona iztegne roko ter se dotakne s koncem kazalca rdečega plašča: «Zakaj nosite rdeči kardinalov plašč? Vaš gospodar dokazuje, da sta drug drugega vredna!»
On se strese, z jezno kretnjo se osvobodi kardinalovega plašča, vrž* ga v kot in vpraša:
«Torej ste hoteli ubiti njega? Je-li? Biti ste se hoteli z Richelicuom? Oj, kako ste lepi! No, prav! Evo moje prsi!... Ce se hočete biti, križajte svoj meč z mojim!» Ona vzklikne s studom. «Res je!» nadaljuje Saint-Priac gluho. «Preveč me zaničujete. Da. vem! Prenizek sem za vaše sovraštvo... Kdo sem jaz?»
(Dalje prihodnji!)
ceneje En tralnijs bo keko; usnenol Najbolje varstvo preti viagl i mraza I
7 odobren iem Upravo driarnih monopolov od 31. jauuarja 1923, E. M. broj 1787 fSipilujemo na dau 12. marca t. 1. ol» II. uri dopoliino
o i*© ^"talimo
za dobavo sledečih desk iz mehkega lesa Tobačni tovarui r Ljubljani
1.) Deske 12 mm debeline, 4 m dolžine:
iiriue 15 cm.....................20 000 kom.
17 19 21 23 25 27 29 31 33
20 000 20 O 0 20 000 iOilOO 15000 15 (XX) 15.000 15.(00 10.000
skupno . , 17u.0U) kom.
2.) Deske 18 mm debeline, 4 m dolžine:
iiriuu 16 cm................4 000 »
» ........................ »
» 25 » ............... . 2.0Qi> »
skupno . . . 10.000 kom. Pogoji dražbe so ni razpolago v ekonomiji Tobačne tovarne v Ljubljani. i5S	Direktor: Mandelj.
Dražba.
Dne 21. februarja 1922. ob 9. nri dopoldne se bo vršila v jahaluiei državne žrebčarno na selu dražba
0	toplokrvnih žrebcev,
1	mrzlokrvnega žrebca,
3 mrziokrvnih in i toplokrvnega žrebeta.	257
Zdražitelj mora poleg kupnine plačati 2 •/, takso, 2 % za ubožni sklad ter stroške objave dražbe v
»opiMh. Državna žre&iarns S^lo.
Lokomotive, tračnice
in osiale
potrebščine za industrijske že.eznice.
817
9)
d. z o. a.
LJUBLJANA.
Miklošičeva cesta itev. 15.
kafcor jopice, zimsko perilo, nogavice, rokavice t veliki izberi pri	iv
B. Mm ml P,. Boss
Ljubljana, Mestni trg štev. 19.
Posorl	Pozor t
Pravi ,GoisQ7'-SeviJi, čevlji za smuii ter (ovski čevlji
vseh trsi aa izdelujejo t znani solidni čev-
ljarski delavnici
W5
Union in lož. Brajsr
Ljubljana, Turjašfoi trg (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo tudi rse Trste drugih obuval, od najpreprostejše do najfiuej&e izdala ve.
Cene solidne I Postrežba točna!
w 50 vagonov bukovega oglja
po Din 140"— franko Postojna, takoj prodamo.
Blago je prima, suho, vilano, riniuzo v zaprtih Taponih. Dobava takoj sukcesivno. Interesenti naj se javijo pod šifro „EKSPOIlTKO 255 OGLJE ' na upravništvo „Jutra,,, Ljubljana.
242
rešuje vsako računsko nalogo vsaki mahljaj eden rezultat
Preko ViinllJoBa v uporabi. Sijajna priznavanja iz vseh krogo?. Zahtevpfte ob?sk zastopnika
BERGMAKN UNIVERSAL DRUŠTVO
Generalno zastopstvo za kraljevino SHS.
ZAGREB, Dalmatinska ul. 7.
Ljubljanska gradbena družba
1	Ljubljana, Rimska cesta št. 13 ^^^^
na novo ustanovljena
se priporoča p. n. oblastim, uradom, korporacijam in občinstvu za projektiranje in izvršitev zgradb vseh vrst
Brzojavni naslov: LJUBA, Ljubljana.
mMmm mMmSmi
1
Ob priliki prebridke izgube našega nepozabnega očeta, gospoda
ANTONA
izkazalo se nam jo toliko iskrenega sočutja, da ni mogoče izreči vsakemu posameznika naše zahvale. Zato se zahvaljujemo tem poti m onim, ki so dragega pokojnika tpremili v tako veličastnem številu na zadnji poti, posebno njegovim mnogobrojnim tovarišem gasilcem iz Rajhenburga, Krškega (z godbo). Vidina, Brežic, Sevnice, Loke, Radeč in Trbovelj. — Nadalje izrekamo zahvalo čast. duhovščini, zdravniku gusp. dr. ¿kofu, preč. gosp. župniku Tratniku za njegove v srce segajoče besede ob odprtem grobu, rajlienburškiin pevcem za gao-Ijiro žalo.>tmko, vsein darovalcem krasnih vencev iu končno onim, ki so nas pismeno ali ustuo tolažili v teh bridkih urah.
Stolovnlk pri Rajhenburgu, dne 15. febmarja 1923.
263
Žalujoči ostali.
MM M tO Uli« Oto. r—, •••«» W4>l|«l» • o—» < Ol«. - TrgM* «•«I mnW >Mkw «. 80 «••«•H 6 CHfc. w«lt ..d.il.H» • »•••» 3 Oto - »M* •• W«	<*# •
1 MUKI N« .»'.t»j. M •*(•»•»!• ••• » «•»•»«•I»	«UM* M •du«" "
Strojepisko
»e*?© slovenščine in popolne italijanščine, p» možnosti m»ra (Dati tudi nekoliko knjico jodmvu. Nastop * 1. ali 15. (narrem, proti dobri plaži. l'onudl>«> s navedbo referenc in mhte.kov je poslati pod «Št. 171» poitnnleiece >'ovo mesto.	6'Jo
»
Jiveibaneg» mlekarja
ie «prejme. Našlo» se p<>iy, e
pri upravi «Jutra». 692 —--
Brivski nöeneo, ¿SI
ariden in ubogljiv, se sprejme, lir na, stanovanje in per lo » hiti. Naslov: Josip Rak er, brivec v Ilrastuiku, ob Savi. 'V-__
88 letal tržačan,
t? je služil na postaji t Mi tamatu, želi službe kot s uga, rrit.ra ali čuvaja. Zmožen gWeuta.Be. nemščine, hrvaščine in italijanščine. Ponudbe ca «glasni aavod l»o SuMiik, Maribor, Slovenska ulica 15 r.9i
Elaibo mailniita,
Oziroma eiektmmonterja, razpisuje Kranjskogorska elektrarna Ozira se na izku ene b»ij priletne moči i dobriuii ¿¿pričevali. Nastop služ'>e s 1. marcem. Vse druze podrobnost, se izvedo pri g Josipu Koširju * Kraujski gori.
Šteparloa 663
v čevljarskem obriu. rmnžba vsakega tlela, se »preme za večje podeij« * industrij tkem kraju pod »godnimi pogoji. l'lad» po dogovoru. Hrana in stauovauje v h M i ouuilbe pol «K C. I304-, poituoltžeie Trbovlje 11.
Kopi se otoman,
dobro obranj' n Ponudbe pod «O.oman» na upravuistvo «Jutra». 6' 8
Akacljevlh blodov
kupim 300 m', v dol«ni 30n, 3H», 320 830, 340, 350. 360, 370 in lOOera ter o I 15 eni v premeru dalje. !>ol>avat koi II ¡čljivo potom nepreklicnega akrednivaali pri prevzemanju. 1'onmlbe s navedbo liijniže ccn« franku Ta «on pod «Akacija 1U23» na upravniSt-n «Jutra». 6 9
Planino.
Prodate pe ugodni ceni dolro ohranjen pianino. Naslov * upravi «Jutra». 557
FoMJtvo. 670
Spalniea, Jedilnice, kuhinje, poceui napro I»'. S p rej me va vsakovrstna mizar k» dela. Ernisn A Arbar, mizarstvo, Št Vid 4 ual Liubljano.
£ohaU
Prodata 613
za vsak obrat. (Uiti za stro jariio, pripravni* staro tvor-nico. Več se pouve pri Karelu Boh i, Trliovlje ].
Kupim
20 rajonov lepih bukovih, cepanili , popolnoma suhih bukovih drv. meter i.olge. z takojšnjo dobav.. Obvezne pi.uudbe m Fr. Drobnica.
L»*ko.	675
Papirna In manah*, «arua trgovina
v večjem industrijskem krain. dobro vpeljan», poleg večjih .-M, se proda Ponudbe pod «Ttgovina» na upra»niftvo «Jutra». 651
Krojaikt pomoöclk
liče mesta za veliko delo v LjuMjaui. Na-lov pri upravi «Jutra». 6 7
Gospodična, 680
iobro izurjena ilamska kro jačica kostumov, in vseh drugih toalet kakor tud> poprave, gre na dum. 1'ostnnležece, branj,
pod «Kiita eivilja». *-
Kl-vlrja 642
in piauine kupujem. Ponudbe I navedbo ceue. znamka. •Iilžina klavirja ter opisom notra je konstrukcije ( eli železn i ali lesena) na M. Čjp», Zagreb, Urazovičev» ulica it. 12/IH. nadstr.
Vrečo,
rabljene, dobro ohranjene, kupi Joj. Bih» ec, Ljubljana. Sv Jakoba ti g i. b

Dijakinja
6'J'J
se sprejme na stanovan;e in dobro domačo brano. Plača po dogovoru. — Naslov pove ram «Jutra» poti «Zračna soba».
Knjigovodja • bilaaoist,
obenem koresponde-it, samostojen v vseh načinih knjigovodstva, z večletno prakso, ieli premeniii »iužbo. Po-audi>e pod «1'rva mor» na ¿loma Company, ani nčua m reklamna diuž a v Ljubljani.
Kongresni trg 3 Gu3
PlsarJilike a užbo
tli kake druge primerne flužiie i4če gospodična, /možna Stenografije in »tiojepisja ter sloveu-čiue in nemščine. Natt' pi lahko takui. Ponudi« pod «Z. J.» na upras ništvo «Jutra».
Trgovski akademik
t prvovrstnimi priporočili, smožea češkega, nemškega, italijanskega francoskega iu ingliškega jezika, i«oe kot korespondent v ka i banki ali železni stroki, primerne službe. Pouuilbe ua upravo «Jutra» pod «Celiosluvak». __S"«
Mehanično orodlo,
vsakovrstno, kakot tudi stroji, su proJa.o. 1'ojasuil • d'je A-Uelak, Cankarjeva Ulica 33, Mar i or. 6i6
Žaga ln mlin ter prei«
za u je nv tui oinoiu piro lesni kraj, K 2,200X1X1; vi a z prostim s>anovau'cm; gostilna, «obakarua, trgo
\in» m pos; stvo; poies VJ, giajičinica pri Mani» ru, kak r posestva d i 15(1 ora'ov; tovarna kaitonaž z modernimi Siriji, pri pistaji; trgovska blia z velikim st ivlii-ccni;	6'J7
hiša, kavarna, ni lokop — proda pisarna Zagorski, Slarlbor. barvaisKu uiii-a 3.
Prevzamom trgovino
z mešanim blagom na deželi v niouietnrm kraju sli kopim hišo, ntiiiieriio za trgovino. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Tigovee». 005
Primere!, Sorelef,
posor I 673
Proda t« hi »a, popolnem» v dobrem stanju s pet sta oo>.nji, pralno kuhinjo, k etjo in preeei velikim vrtom. Lokal pripraven s« trgovino ali obit Na lepem, prometnem kraju v Studencih pti Msriluiru, Ciril io Metodova ulica ttev. 4. Cena 125.100 I'm. Kupčij» se lan ko »klene v trgovini g Julija Fischlneh«, Mati or. Gospv «k» nliet 6, kjer je nt razpolago tudi naslov lastnika

HK
Ova vsssla mladsal&a
iščeta dopisovanje s 17 do tO let starima gospodičnama. U piti pod «Trnek - Tonek» postoolck-če Šmarje pri Jel*sh. __s»o
Gospodld-a 688
blondiaa s svetlo- ro »vi krap-ubleki, s imenom « t'sn Is» se nujno prosi, ds prde v nedeljo med 9 do 10. dop. preti Nsrodni tlom. V svtbo
fSRIMlvS «T»
sitni pjsrot S dežele».
VtAjs posojilo 681
se IWe na prvo mesto vknjižbe na novobixi. V se drugo o ebno 1'ouudbe pol «Varno« ls«3» na upravo «Jutra».
Dvokotssa, Z6
mali motorji, otiočji voiički iivalni stroji in pnevmatika najceneje. «TKIUUNA> Ljub Ijans, Karlov»ka ee»to 4
Oglasni cenik „Jutra"
»¿o so lokal, GOJ
primeren za memo ruskim akademikom, tudi veri» kb t ali d 'bro obramen hlev sli si.ladiice in tudi baraka, v obsegu od 60 m* in več. Eventualne ada taciie utr e akademiki sami. Ponudbe na opravo «Jutra» pod «Mensa»
Trgovino 677
z mešanim blagom, s gospodarskim poslopj m in neko-I ko posestva na štajerskrm, kupim l'ouudlw poti «Trotteten kraj» na upravnutvo «Jutra».
obstoje«1« is dveh. event, treh sob, kuhinje iu ptiti linann se U e za takoj. Ponudbe prosim po I «Takoj 536» ua up avo «Jutra».
Koraiko orodjo,
kompletno, kakor stroj , žele je, »o* in sani, s« po nizki ccni proda 8po.luji liudina St. 7 pri Colju. (iOti
Prodam otomano,
železu" postejo, peresne zim-uice itd. Na lov se iive pri upravi «Jutra». 6 0
Knharloa,
68C)
Spretna in samostojna, se {¿e proti visoki plaCi. Naslov pove uprava .Jutra».
Trgovski sotrndalk
{bivši trgovec), mlad, agilen. išče primerne službe kot po slo vodja, sklailišiuik ali pol sik p i kakem večjem pt>J jetju. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod «/a neslji* 1923» na upravoi-tvo «Jutra». 67'J
V Absolvent 671
trgaTske tole išče pr merne služI»«, najraje v Ljubi ani Nastop takoj ali » I. matcem 1'outldbe p d «l»< bra moč» na upravo «Jutra».
Kostna teh'nioa.
ivrdke Schemlier Söhne Wien se proda Naslov pove upri a
«Jutra»
t.ild
Ved vago-iov
lep ga konjskega sen» in dva vagona sladkega seua ima uaprotlaj Kianjo Mastuak Sv Jurij j. ž. 627
Proda se
za električni pianino kompletni mebaui eni, cventi'oluo po dogovoru cel eloktrimi piauiuo terskoron v «S ngei » šivalni s roj s kabinetno mizo Ugleda se vsa dan od 11 ure dop. do 2 ure pop^ Stre I tika ulica št 22 L n-dst . vrata št i). 64<
Stanovanja. 634
Oženjon uradnik z enim otrokom išče stanovanja v Ljub liani predmestju ali v bližnji okolici nb železniški progi l ism ne pouiidbe ns upravo «Jutra» pod «St novanjC».
Zamenjam stanovanja
v Mariboiu, obstoječe is sobe in kuhiuie ter električno ras svetljavo z enakim v Liub l aui. Mirodav Z>tič, Ötri'sr-jeva lo/i., M iriltor. Cu7
Dnevnik «Jutro» Ima trikrat na teden
prilogo 4 strani.
List prinaša: Narodno . gospodarske članke na podlagi izvirnih Informacij.
Politične članke, v prvi vrsti one, kateri se nanašajo na gospodarski položaj naše države.
Podučne spise tudi za najširše sloje.
Najnovejie telegramske vesti in borzna poročila.
Originalne leposlovne spise ln prevode romanov svetovnega slovesa.
Poročila o književnosti in druge zanimivosti.
Mali oglasnik omogoča oglaševanje s prav majhnimi izdatki ter |e posebno zanimiv vsled svoje raznoličnostl. Posebno priporočljiv za službe, stanovanja, nakup, prodajo itd.
Ker prekaša tudi v številu vsakodnevnih iztisov vse druge liste v Sloveniji fn, kcT ima tnnogo naročnikov tudi po Hrvatski in Srbiji, je uspeh oglasov nad vse ugoden.
Oglase v «Jutro» je nemogoče prezreti, ker so uvrščeni vedno mod tekstom ali pa na zadnji strani.
Nizka naročnina, 10 Din mesečno, omogoča naročitev tista tudi najrevnejšim.
Kljub Izrednim prednostim lista niso
oglasi nič dražji kot v dragih dnevnikih, in sicer stane:
'/, stran Din 1.550. '/t strani Din 775.! tapetnlk. rodom Iz Budimpešte, madžarski
Sodnlfa
Madžarski vohuni pred «tffrcb. Sklm sodiščem. Te dni je vodil v Zagre. bu sodni svetnik g. Derkos dve r* i praproti dvetna madžarskima vohun ena. i vi je Medjimurec Imbro Horvat iz Dcka. novca, nepridiprav, ki je živel z nekako problematično žensko osebo, kradel pri svoji materi in sosedih in ko je zapazil, da so prišli na sled njegovim tatvinam, ie zbežal na Madžarsko in stopil v Sv. Go-thardu v madžarsko obmejno trupo. Od-tant se le vrnil v Jugoslavijo v svrho vohunstva. pa je bil prijet takoj pri prestopu meje. Svojo krivdo priznava In se kesa. a opravičuje se s tem. da Je vse to posledica odnošaja s pokvarjeno žensko. Obljublja, da postane po prestani kazni pošten delavec in državljan. Obsojen je na štiri mesece zapora. — Josip Hioška.
Vi strani Din 387.50. Stran je visoka 45 centimetrov, široka 30 cm ter razdeljena na 5 oglasnih stolpov v širini po 60 mm.
Osnovna oglasna cena Je 2 Din za petitno oglasno vrsto (t. j. za 3 mm visok In I stolp (60 mm) širok prostor).
Popusti se dovolijo le pri takoJ<nJem plačilu pri naročilu. In sicer pri priobče-nju od 13 do 24 krat 3%, od 25 do 36 krat 10%. od 36 do 52 krat 15%. za več kot 52 krat 20%.
Inserati, kateri niso plačani v naprej, so podvrženi vsem premembam cenika, t. U ako se cene zvišajo, se zviša tudi cena og'asu od dneva zvišanja naprej.
Cene so stalne ter se ne smejo na podlagi medesebnjnih pogodb svojevoljno znižavatl ali zvišavati.
Oglasni zavodi, kateri bi se določenih ccn ne držali, izgube pravico zbiranja oglasov.
Za zbiranje oglasov so pooblaščeni:
Aloma Company, anončna ln reklamna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3 ln nična podružnica v Beogradu. Sremska ulica br. 9 ter estale annnčne ekspedlclje. katere imajo od nas izstavljena pooblastila za zbiranje oglasov.
Vremensko
Llnhljsim. 17 febm<ri» t»23
poroči lo
I.lobltaoa .HK ni nid m"f ism
Kraj ona iu >vanja	ob	/.rarni tisk	/rac na 'emoeratur»	Veter	Oblačno 0-10	1'adaviue mm
Ljubljana .	7.	7bS>»	8H	jm vab.	ooisCuo	
Ljubljana .	i«.	1M-J	47	vtbixl		_
Ljubljana .	*!	767-S	SS	breavcu«		_
Zapreb . .	7	"«0-2	-8 0		megla	- I
lieovtad .	7.	751)7	-3-0			-
i ttnsj . .	7	Jfc 7 3	SO	zapad	del	8-0 1
Prag» . .	7	756 ¿	1-0	n	•	ID
luoniost. .	7.	—	—	—		—
V Ljubljani barometer nitji temper vitoV». Solne« «abaja ob 7 01 sablja ob I7'29
Južno vreme, ki se je napovedovalo
prejšnji teden, ni nastopilo takoj. Zgndilo se je proti pričakovanju, da se ic maksimum. ki Je odpotoval z zapadne Evrope na centralno Rusijo, ustavil, se pomaknil na sever in sc nato ustavil tamkaj, s središčem nad Pinlandijo. Tako je zastavil veliki depresiji, ki se je nahajala koncem preteklega tedna nad Anglijo, pot. da ni mogla proti vzhodu. Obtičala ie na svojem mestu: od vzhoda so prihajali vanjo hladni vetrovi, jo napolnili, tako da Je sknro poginila. Njen zadnji neznatni ostanek se je nato umaknil proti zapadu, od Irske nad Atlantski ocean.
Taka nepričakovana izprememba se
zgodi zelo redko. Nje posledica Je bila, da so topli južnozapadnl vetrovi oblivali Ic Francijo, Švico, zapadno Nemčijo, dalje proti vzhodu pa niso mogli prodreti. Pri nas so se pojavili le v večjih višinah, kmalu pa Jih je popolnima Izpodrinila mrzla vzhodna struja. prihajajoča Iz centralne Rusije, pod vplivom velikega mak-sima. Mi ob Adriji pa smo imeli vrh tega posebno manjšo depresijo, ki se je držala nad Italijo in sosednimi morji ter povzročala sneg v prvi polovici tedna. Ta manjša depresija je povsem normalno odšla sredi tedna proti vzhodu čez Jonsko in Rgcjsko morje in povzročila snežni metež tudi v Južni Srbiji.
Prašno sobo
(eno »li dve) išče gospod sa takoj. 1'laia dobro,eveutueluo !>jr uiesccev nopiej. 1'oiiuuoe poJ «Nagiada» ua upra o «Jutra»	<-01
6000 kron nagrade
d bi, kdor rdstopi dve prazni sobi takoj ali piziiej«. l'o-uuilbe na upravo «Jutra» p'd «Sredini mesta». ,S8J
Eaodrnilnska hlia,
lična, s vrtom, v predmestju
v Ljubljani, se prtUa. I »opisi na Franjo Trupe, Sti f uso nova ulica it. G v Mariboru.
s.
Pisalni stroj,
dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe s navedbo znamke in cene pod «1'isalni stroj» na upravo «Jutra». 667
močno »liana hUa,
nova, s opeko krita s drugimi potrebnimi prostori in svinj.ikom, tik glavna ceste, pet minut od kolodvora, v prijaznem obl udeuim kraju, pripravna za kakega obrtnika ali prit a ni*» naprodaj. Enako te na željo lahko zraven te hiš« dobil« tudi iri njive na nairoilov.tnješih tleh. Ustno ali pismeno se je zglasiti pri: Francu V .h-icu, pose-tniku. Stara v^s 45, p. Videm Urško.
61«
Za Izdelovanje nojmaifersejiiri oblek
po jako ngodni ccni so priporoča
Jakob SmeraJc
ts IcroJaSkl mo star Opekarska cesta st. 31.
Na željo grem tudi na dom k meri.
Opalograph i5
vvseh velikostih
THE REX Co, Ljubljana
Razširjajte „JUTRO
»*r
fllSBiSISIlOUlitu«'--	.---.MiaMatSttUKtMSMIM
P = Najstarejša ipedicijska tvrdka v Sloveniji === "
■ I
R. RANZINGERi
iM¡ka pisarna	Jesenice	f
jufue telezmea Urzovozni is tovorni Mturalni	a
Avstrija io » Avstrija Zaearinji.-nj«. Podjetj« sa prevalanj« pohUtv»	■
■	Skladišč» s posebnimi sapruiai kabinami s» pohištvo	|
Rnojavt Bansin*«*.	Interorban talaros «0.
Ljubljana
Pod j «tj* ta pravatanje blagi praiaal
/
PENSION VILA SOFIJA

i otoku Rab (Arba) Dalmacija
NaJkrasneJSI otok AdrlJe, vila v neposrednjl bližini borovega go_'da. — Najlepši Izlatl po morju In po suhem. — Direkten pogled na morje Iz sob z balkonom. — Priznano
Izvrstna kuhinja. — Zmerne cene.	228
Natančna pojasnila daje restavraclia Juinl kolodvor Zagreb.
državljan. Je obtožen radi Istega prestopka, ker je tudi on vohunil. Hl<»Ska govor! saino madžarsko ln pravi, da Je samo zato. da se izogne neki vojaški kazni, privolil v to, da gre v Jugoslavijo v svrho Spionaže. Madžarska oficirja Sustar ln I.ukač sta ga stavila pred alternativo: ali v zapor, ali v Jugoslavijo na Jpijnnažo. Ako se poda na špijonažo, dobi Se 25.000 madžarskih kron. Da se izogne kazni ln vojaški dolžnosti ter da preko Jugoslavije pride do žene in otroka, ki se nahajate na Češkoslovaškem. Je sprejel pogoj, ali kakor hitro Je prestopil mejo. se je prijavil v vojaški obleki ln z bajonetom naš? obmejni straži. Ker se ni moglo dokazati nič proti njemu, je bil Hloška oproščen.
Končna obsodba. V petek bi se brta morala vršiti pred deželnim sodiščem vzklicna razprava v zadevi bivšega klerikalnega župana Korbarja iz Hrušice proti Antonu Anžiču, posestniku v Stepanji vasi. Razprava je odpadla, ker Je Korbar pred razpravo umaknil vzklic proti sodbi okrajnega sodišča, s katero Je bil Anžič oproščen obtožbe, da ie L 1921. o priliki zadnjih občinskih volittv očital v gostiln! Antona Novaka Korbarju. ki je zopet kandidiral v občinski odbor, da je eciga-nll in ogoljufal občane pri denarju, sladkorju in moki. O tej zadevi smo svoje-časno obširno poročali. Vršilo se Je več razprav. Obtoženi Anžič Je možato priznal svojo obdolžltev in zbral po svojem zagovorniku obširen dokazilni materijal. kako Je gospodaril Korbar kot župan, kot načelnik cestnega odbora, kot predsednik krajnega šolskega sveta in kot vodja občinske aprovi/acije. Na podlagi tega rai-terijala pravi oprostilna sodba, da je Anžiču uspel dokaz resnice za vse njegove obdulžitve. Tako se podirajo zadnji klerikalni stebri ljubljanske okolice. Korbar je dolgo časa nemoteno paševal v dobriml-skl občini pod zaščito klerikalnih mogotcev. Napredni ljudje v dobrunjski občini so morali marsikaj pretrpeti pod klerikalno strahovlado, ki je šla Korbarju na roke. Med vojno se Jih Je celo ovajalo, da so člani štepanjskega Sokcla. Srbofili itd. Sedaj Je končno izrečena stroga, objektivna sodba sodišča, da je Korbar ociga-nil In ogoljnfal občino pri denarju. slaJ-koriu in moki. Gre za večje svote denarja. Nekaj je Korbar občini že povrnil, vsega še ne. Sedaj ne opravlja več nobene Javne funkcije, le poštar je še. Cedimo se, kako more uživati zaupanje poštne uprave mož, glede katerega je sodišče Izreklo tako sodbo. Ta Je gotove vsem občanom dobrunjske občine, ki sc okusili Korbarjevo gospodarstvo, v veliko zadoščenje.
Pobegli kaznjenec ln Ječ2r. Tz za.
porov okrajnega sodišča v Cerknici je pobegnil svoječasno begunec Filip Jager. k! je ukradel na Primorskem 1000 lir in prišel v našo državo, da jih ugodno zamenja. Jager je pretkan in navihan tat in ima v tem poslu že dobro prakso. Vzci je železen drog od postelje, ga segreJ y j peči, prežgal vrata v podbojih, odprl z ' lahkoto ključavnico-žabico ln pobegnil Iz zapora. Radi tega bega Je bil sodni slugi Ciril Gerjol obtožen malomarnosti v izvrševanju službe. Obravnava, ki se Je vršila i včeraj pred sodiščem v Llubljanl. pa je ; dognala, da ječarja ne zadene toliko krivda, da bi bil kazniv, ker Je sicer vesten in priden in naredi kako lahkomiselnost le vsled njemu lastne slabe presoje konkretnega položaja. Tudi so zapori v Cerknici precej pomanjkljivi glede varnosti, kar je dokazalo že več podobnih slučajev. Ker je Gerjol tudi v obče na dobrem glasu. Je bfl oproščen.
Pisarniška moč. s
Gospodična, vešča slovenske in nem-ike korespondence in strojepisja, sa"1® stojna pisarniška moč z veiletno prakso. želi vstopiti v kako tvrdko takoj ali pozneje. Ponudbe pid «Samostojna moč» na upravo «Jutra».
SP «»¡Bi
S

VI. mednarodni vzorčni velesejem v Pragi
| Ugodnosti za poselnike:	' * , V/ ^ ,\ V * / .
75 % popusta pri vldiranju pofnth listov: —, - .	.
33 £ popusta pri osebnih vlakih in brzo.lakih SsL žeTcznte pri potovanja vfrago lo nazaj.
Lcgttlmacljc In fnformac'fc:	1
Češkoslovaški konzulat v Ljubljani na Cregn St. S; Aloma Company v LJubljani na Kongresnem trg št 3.