opHOCniOUl. K. »•• xumuuiiuwicn., Wien St. 10. V Gorici, 4. niaja 1877 „Soca" izhaja vsak detvrtek in velja s poSto prejemana ali v Gorici na dom po&ljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 tfetvrt Jeta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ..po- slanicah" se placuje za navaduo tristop- no vrsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat 7 ........ 2 „ s ;, ;; » ;: 3 Za vefie crke po prostoru. SOČA Posamezne Stevilke se dobivsjo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici ? go-sposki ulici blizo „treh kron". ¦-**' v Trstu v tobakarnici „Via della &•* Naro&nina in dopisi naj se blago-voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Delalcem in drugftn nepre-moznim se naroSnina cniia, akose egla-Be pri uredniatva. Glasilo rieradug. politifcncga draStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Vojna v orijentu. Kakor srao uze v zadnjcm li.stu poroeali, zace-la se je vojna incj ltusi in Turci due 21. aprila s tein. da >o liusi preAtupili pusebno na tub straneb, pri Ja!>sYJu, Leoveni in ftolgradu, iiimuiisko oziroma tursko mejo. V nialo dnevih dospeli so Ilusi do Do-nave in pu.sedli so na dolnjt Donavi Kilijo, lzmail, Galar, Baibose in Ifrajlo. Pred veeraujim nahajal he je uze ruski glavni tabor v rutmiuskciu mestu Jassy, kateii se utegne v malo dnevih preseliti, kakor se danes poroca, v Ploje&ti nud Bukarestom. Isto taku prekoraeili so liusi tursko mejo v Aziji pod Kavka-zom due 2i. aprila. Mej tern pa, ko so imcli Rusi uze priliko na bojiscu v A/iji ujeriti se s Tuirini, se jiin iiUo na ouein v Kvropi se toliko priblizali, da bi jib bili zagrabili. Yondar simmo vsak trcuutek kaj ta-ci'jia tiidi na Donavi pmakovati, ce res mislijo liusi dolnjo Donavo prestopiii, kajti do danes je uze nad 80 tisnc'. llusov nabranih inej Kilijo in Brajlo, niej tern ko se za temi poinikajo biezstevilna kerdela rn>kili vojnikov. V mali Aziji bili so .se pri llatuin-n. Turska puroeila pravijo,, da bo izguhiii liusi okoii hOO 1110/ iii so bili nazaj ver/.eni; iz ru^kih virov pa po-muhiiuiiio, da je palo sanuh '»'J ilusuv. da so pa ilusi vjeli naii 1«»0 Turkuv in 7 tui>kib custmkov. V vclikfin stevilu pomikajo se sedaj Kusi proti nioeiii ivrdujavi Kara, za kuteni utegne v kiatkeiu vueti se hud Imj; bto tako krcuilu jo je diugo krdelo proti Ardaliau-u. Tuisiko brodovje niOemem morji nahaja m\ na azijatskiii obalih iu je bombaniiralo ruski tvidujavi l'oti in Nikolaj ter jib baje lnocno poskodovalo. Na porotila razndi dopi.snikov nem^kih listov ne sinciuo f?e veliko zaua^ati. Ti dopisniki fee ne zme-nijo veliko za to, ali se malo ali vee zlazejo. Tako je dnpisnik „Neue freie Pr^'sse" uze pred tednom ja-vil, da so Turd prestupili Donavo pri Viuiuu in pu-seli Kalatatf kar se pa do daues uij Se Hrusuicilo. Itumunija je popolnem na straui Kusije in je baje tudi uze napovedala vojno Turciji. Ysled teya porofa se tudi. da so se obernile ruuiuuske vojne Ce-te zi»pet proti Donavi, da bodo brauile Turkom pre-hod cez Donavo pri Kalafatu in Djurdjevu, dokler ne dospejo tja IJusi. Kaj vazna vest dosla je pred nekolikimi cluevi iz Serbije. po katerej utegne tudi Seibija udeleziti | se rusko-turnkoga boja. Turci hotfejo namrefi posesti I zahodno Serbijo, po.scbuo Kladovo na Donavi in Ne-gotin. Scrbija, se v6, je odloCno protestovala zoper te tunske naniere iu oboro^uje se na vse kriplje, da turSko silo odverue .se silo. NujboriEo bi bili Turci uze skusali polastiti se Serbije, ko no, bi bili niorali niiiogo svoje vidiusku vojsko poslatt proti dolnji Donavi. Perzija stoji tudi na strani liusije. Ona zahte-va uanirec od Tui'Lijc odstop Bagdada iu inenda eele Mezopotamije. V ta namen nabraJa je uze nad 30 ti-stie moz ob per/i.^ko-turskej ineji, da si so silo pri-svoji to, (csar bi jej ne botela dati radovoljno Tur-eija. Proti Perziji una TuiY'ija ua razpolag^nje komaj l(j tisuC vojakov, kakor poroCajo neiuski listi. Spjoh je turSkc vojske v Aziji komaj 90 tisufi mo^, mej ton ko jib una Kusija sama nad I'M) tisuC. Kakor smo uze zadnjifi poro6alir zaveruile so vse velesile Turcijo zarad naproSenega posredovanja. Na to razpo.-dala je TurOija okro^uico vsein velevhv .stiiu, v katerem dokazuje ueopraviOeuost ruskega po-stopanja iu se poselmo sklieuje na progla^eno konSti-tucijo, kutera je Jiberalnejsa od katero koli druge ev-ropske. Ti'ga nieuda nihCe ne taji, vendar pa jc tudi vsak Kvropejec piepriiau, da oua ufctava ostano v bi-stvu le na papirji, dokler jo bode jzverSevala Turii-ja sama. Kaj wdhno, kako se nam Slovanom pravica godi v Avstriji, koliko nianj se hrn: torej priftakova-ti od Tmfiije, e cvete vera? Al ne knjilevnost? Ki prva je za njo? Ne obrtaija? Sezidanih altarjev nij pravici? Omika mar zastaja, i Merkurij Ne kreta se spodobno i veselo ? Jezikovalo 1 Kje, kje isles' hibe ? OsreCiti ves narod kanim resno Pa tudi vse, kar gladki: „si« izreka, Pod eno iezlo spraviti 2elim: Kar nameravam, prava pravo je —.« Glej, komaj to izre6e Galantuomo Krog njega regnejo stebrovi v tla I ujegovih hi§ debele stene i njlmi* Pa zdajci zgine vse z ropotom groznlra, Ko zmilo h\ bilo zemlje irelo I ko na drug planet zmaknenega Se vidi, ptuje vse krog njega je. Oaupa kip Aliasverus alogi Pred njim s pokonanim prstvom ga svare I gilej, planet, rpljuten ne wlruje. riCni Turck, da bode mogoCe na Balkanu UBtanoviti novo zivljcnje in siriti kulturo, kajti dovolj so u2e preterpcli balkanski kristijani pod neznosnim turSkim jarmom iu barbarizem bi pa6 bil pustiti jih fie dalja tcrpcti in stokati pod turskim goapodstvom. Cernogorski knez Nikola odpotoval jo ravnokar skoz Bjelopavlicko v Albanijo. V svojem nagovom na Lernogorske junake omenil je, da ne bodo najberio imcli v bodoaem boju toliko priliko meriti sea Turci, kateii se bodo odsihmal le vsvojih tvrdnjavah branili. Hercegovski ustaSi bili so se uze na Nevesinj-skem polji e Turci in so bili zadnji ob potoku Bisina, kateii se izliva v Narento, precej hudo tepeni. 0 Miriditih se nic kaj dobrega neporoca. Nera-Ski tuikoiili listi pravijo namrec, da so Turci posell vso inii'idiSko kiijozevino. A v kratkem Jim utegnejo priti Cernogorci na pomoL, ki zapode brez dvombe vzajemuo z Miriditi Turke. liusi se Se vedno oboro^ujojo. Ravnokar cav-kazal je ruski car, naj se gbere vsa ruaka leverna vojska v itevilu 480 tisud mol Dunajski listi so uze izvohali, kaj namerava Ru-sija z balkanskimi deielami. Po teh listov poroCllih dobi namrea Rumunija DobruSo in postane popolnem neodvisno kraljestvo, Bulgarija postane sama svoja knjezevina, Serbija povekSa se se* staro Serbijo in Ceruejgori priklopi se vsa Hercegovina in en delgor-nje Albanije ter postane popolnem neodvisna knjtli-vina. Serbija in Cernagora sklenete mej seboj pogod-bo, po katerej pripade po izmerjenji jedne ten dveh dtnastij ccla knjezevina drugi dinastiji. Kaj se pa irna zgoditi z Bosno, o tern ne vedd nemski listi ni-aesa porocati. Moreda je namenjena Avstriji V da? za njeno dobrovoljno, prijateljsko neutraliteto? Dezelni zbor gori§ki. Sesta seja, 20. aprila. (Konec). — NaCert postave zastran razdelitve obfiinskih zemljiSC v Kopri-vi na Krasu se zavernc, ker je v mnogem oziru po-manjkljiv, in naroduje se dezelnemu odboru, naj Lu* panstvo poduCi, kako ga ima popraviti, da se bo mo-gel v prihodnji sesiji odobriti. Prosnja odvetniSke zbornice v Gorici in pol. drugtva „Sloge", da bi se za goriSko okolico ustano- Za mra6nim horizontom nerazlofino I v divjem lomu zahrumi, i zmir Grozneji biva hrup, i zmirom blil, Tak iz votlin Vezuvovih bobni Popotniku na splaSeno uh6; Tako iz dalje Mongibel i Hekla Pogodrnjata v srdu, ter s tulenjem Naznanjata notrajnih puntov sile. . , . Iz ncstevilnih grl se zdaj zaslisi: wGorje ti^ o gorje ti, bogoklevecl* I spet potihne hrum ko pred nevihto; A kuialu glas strasan ae oglasi, Donee ko tarn iz zvezdnih dalecm, Krepak i v mozeg se pogrezuje, Sibilinej slovesnosti primeren..... V koleno zgrudi zdaj Be Galantuomo, Ko bi gluiili ga vsi gromi v jezi. Tak pa bufii beseda sodnjedanja:— nPrijazno tod se ne kadi ognjiSce, Tod znancev te ne zgreje narocaj, Veselega vesel obraz ne iSCe NeizreCeno grozen gledas" kraj, Ter dol bledi otoznost ko v grobi^e; Tu s strupom vladata Skorpjon i zmaj j Narava se ne giblje, ko bi spala: Brezstraha smrt odtod bi clo zbezala*. „Nij nia, nij tisto ni5, da to pobota, Kar obkrozuje ^alostni ta breg, Clo Casa klonb se leno tu razmota, V proteku dne prestojje tuftR y«lfij vila posebna okrajna sodnija in da bi se, dokler se to ne zgodi, stevito uradnikov pri sedanji pretunpn-mento pomnoSilo, izroai se de^elnemu odboru z nalo: gem, da Jo una v zborovem imenu krepko podpirati nLY inSnisterstvu za pravosodje. - 0 pritozbi GradiSke obcme zoper neko rwsod-ba deielnega odbora zastran skladanja stroskwzano-ve axoo«ve * Brumi prestopi zbor na dnevnt red. Enaka osoda zadene pritozbo Kanalskeg* iupan-stva zoper dekrefc dezelnega odbora, s katerim je bil zaverojen itacert postave zastran razdelitve obcinskih zemlji^ ˇ Gorenji vasi, in to zastran tega, ker zavi-rajo razdelitev privatno pravni ugovori. Dalje se zaverne zarad fonnalnib pomanjkyivo-8t| proSaja Anbovskega ftipmiatva za poterjeije uie tenant razdelitve oMinskih zemlji§(5 v Plavab z 0-ptSo, da bo deielui zbor v prihodnji sesiji razdelitev --'tIH, ako zadosti iupanstvo doticuira postavnim do- Ysled proSwje, katero ste podali iupanstvi Ko-barisko in Krejsko, da bi se cesta kraj Nedize uver-itila med sklwdovnc, sklene zbor tako: t, Drtetatrniu odboru je naro*eno, naj Se enkrat visoko vlado naprosi, da sprejme omenjeno eosto med derfavne, tudi a*) se obeme do politiske oblastnye, fe ptvskerW v emislu §. 25 cestne postave od 20. aprtia 1864, da se cesta dostojno popravi; Z Ifczelni odbor je pooblaScen, da predplaca isti politiski oblastniji 2000 gld., ako ona izrece, da se 8 tero zneskora cesta za potrebo popravi. Prosnja politicnega drustva .Stoge", da bi se iz-veriitev potrebnih del za napravo aovih zemljiskih kajig izrocila posebnim komMjam v posameznih 0-Tsnfht izroci se deieluemu odboru z narofiilom, da to RW pittwae ia v prihodnji sesiji svoje predloge Petterja pol. drostva „Slogaa, da bi se podala ministerstvu nujna proSnja, naj davkov>kim uradom na Goriakera naroci, da imajo vse nepremakljine, hra-me in zemljisca prepisovaii v davkovskem katastru od prednika na ime novega posestnika koj po ulo2bi poverjenega odpisa doticnih prepodajuih pogodeb, izroci se deielnemu odboru, da 30 toplo priporoca. Pro§nja ravaattlja kmt't. Sole Angela dr. Mona, da bi bil pripaSfien k sluiheni prisegi, verne se de-ielnemu odboru v namen, da spolni svojo nalogo. ProSnja vpokojeitega ucitelja A:it, Val. Toman-a za veco penzijo se zaverne. Enako se zaverne prosnja pndufitvlja Fr. Mrcu-le*a iz av. Kriza za podclitev penzije. Dovolijo se podpore sledi^itn dijakom: Jozefu Petetni 100 gld., Siinonu Brie 100 gld.. Fr. Muuih 8Q gld., Alojziju Pelikan 60 gU., Ivauu Prelec 50 gM Avgustu Plosnicar 50 gold., Aat. Bergiuc 50 gld., Jo-sipu Tavoni 50 gld.— O prosnji sester Marije in Karline Simcid, h^e-ri ranjeega uiitelja, za podelitev letne pomoLi, presto-pi se na dnevni red. Gozdnarskemu visoko§olcu Ant. Fornasarig se dovoli 100 gld. podpore. Prosnja Audr. Butii-a, dijaka na kmet. §oli v Gorici, da bi se ma podelilo spriCevalo kot re'luemu dijaka, izroci se dez. odboru, da jo reSi v svojem podrocji. Druga proSnja istpga dijaka za podporo, da bi mogel obiskati zivinozdravnihko solo na Dunaji, se zaverne. Tak gluha dol obupnosti praznota Izdiha svoje groze v ta obseg, Da, kjer ko Aheront krog oba] pljivka, Ti angelj bi bila celo davivka." „Tu, tu mrtva§ka rupa je, kjer bljuje Cm veletok strativne tje vali, Da mrzlih zon gorje ga spreletuje, Ce le spomin ga nujui sem podi: Tu not obup ncmili, tu domuje, Stoplava tu po§ast besne rohni, Iz Cigar lie in ok dvesto zrfenih Ti strelja krog, od kar je svet, rojenih l" MCe pameti§, ta pohod je pravicen 1* Dvomecega zdaj kralja glas zavrne — .Lakomnosti nij tvojej morda picen ? Pac yem, da koj s taboj odtod se vrne, Sedaj bi rad; a zgovor vsak je niLen: To pravje, kakor mig z nebes obine. Zvenelih, znaj, je cvetek a! eveto&h Po djanj razmerji, v lonu dnij bodoclh*. nKi zdaj ti jo zgrmim, Le zraores sliko Prihodnjib tvojih dnij, v trepetu zvedi: Bazlajati pravieo, Stej si v dik*»; Poblepa ti sijaj ko z bliskov gledi, Ti kuhaj strup, ne prejde soluc veliko, I mec Nemezide te kar zasledi; Tedaj po setvi zob strupenih zmajev Bo§ peto svojo brusil sred teh krajev..* I zdaj v nadzeiuskej Lenska velikoti Se mu pribliza kakor bela Vila Korakov pristno meijenih naproti, (Po tilci zafrli jej irna svila.) »0 jenjaj — kUfie — jenjaj! Kaj te moti Po *1& fia^aOo? premnulna sjla? Tako se tndi ne usli§ljo prosnje za podporo vi-s«ko§olcev Jos. Telemaka GentilH, Stefana Steffimi 111 Mihaela Gabrijeliid. 0 proSojmb dveb babic iz Lokvi in Brestovice za podelitev nagrade prestopi se na dnevni red. Drustvu v podporo ubogim pravostovcem na du-najski oniverzi dov«»K se 25 gtd. podpore. Prosnja Fr. Kuralta. asfctenta na dez\ kmet. Soli v Gorici, da bi se stalno namestil. izroii se dei. odboru. da i njo ravna po dezdnozborskem skiepa 6. oktobra 1871. • ProSnja dijaka na kmet. Soli v Gorici Alojzija Baselli za pudporo se zaverne. S torn je koncan dnevni red. Sedm a seja, 20. aprila ob 5. zve5er. Pooblasti se d*>zelni o«ibor, da potrdi zapisnik sedanj** in prejSnje seje. 0 pern tocki dnevn^ga reda poroca poslanec Gorjnp v imenu dez\ odbora 0 proSnjt c^rkljanskega zupanstva za razdelitev obc, zem^isc cerkljaiuduh in zakri>kih, Ker se je enaka prosnja ze v lanski spsiji raz-pravljala in ker sta se letos doti^ita nacVrta p»stav samo ni'koliko popravila, da se je ustr* gl*> minister-stvenim zahtevam, predlaga ]N>slant>c Abram glasova-nje en bine. Ta predlog se spr«jtne in potrdita se nacerta postav. 0 drug! tocki podaja poslanec dr. Tonkli poro-Cilo dotifn^ga odseka po vladnem predlogo, po kare-rem naj bi prevzela de2ela garancijo za povrufilo 140000 gold., ki bi jib vlada poso*ii!a drustvu zaka-nalizovanjo terii.^kega moCvirja, in predlaga naj skleue zbor: rDezelni zbor izrekn, da je pripravljen prevzeti na rafim dez. zaloga pokneiJone profije gotiSke in gradiske garancljo za znesek 1HK000 gold., katerc bi cesarski erar posodil drustvu za kanalizovanje terzi-skega moevirja s po^oj^m. da se v postavni obliki. poterjeni od dez. zbora, zngotovi istiviim zalogu regres do omenjenega dru^tva ali do onega, ki bi njegove do12uosti prevzel; de2i>lnemu odboru jp naroteno, da dozeiie v ta namen vse potrebnc stopinje. D;i bi se koneAna reSitev te jako vaine zadeve prpdolgo ne odkladala, predlaga poslanec bar. Pino, naj se'iz odsekovega predloga izbrtSejo besede: Bpo-trjeiii od deL. zbora1*. Ta predlog zagovarjnjo poslanci Doftori, Deperis in posebno gorko tudi Winkler; proti njemu pa go-[ vorita poslanca Gorjup in Tonkli jako temeljito. Pri glasovanji ostane v maujsini bar. Pinov in sprejme se odsekov predlog. Poslanec Dottori poroLa ^r imenu dotiCncga od-seka 0 predlogu, kojega so podali v s«-ji 17. apr. t I. poslanci Kovatic in tovarsi zastran predclanja ceste po Sockej dolinx in predlaga, naj se uaroci tl<*2. odboru, da pn'dlozi omenjeni predlog z dotiCuimi raz-logi visoki vladi m ga prav krepko podpira. Predlog se sprejme soglasno. PoioOevalec finanSnega odseka dr. Tonkli predlaga, naj zbor prestopi na dnevni red 0 prosnji, s ka-tero pouujajo najeniniki erarske uzitnine v Kiinulskein okraji skupno placilo od 500 gold, na ime de^elne doklade od 20 0/0 na uzitnino vina in mesa. Predlog je sprt-jet. Poslanec Winkler poroCa v imenu pravnega odseka 0 prosnji kaiastralne obCine Kostanjevice, da bi se razdruzila od temniske zupanije, in 0 prosujahka- Ce kakor mislis, pravda bode tekla, Ti sreca bo sa zmir smehljaj odnkla." Kaj smrt je proti grozi, ki zdaj leni Stesni mu dull, ko sliLi te besede: Tak bojeviti konj, na zdir tepeni, Pred bieznoni spinja se, ter crez ne grede; Ki stokrat bil je v toci 2e svinfieni, V trepetu cruo grivo kvisku prede, Kopita v tla sadi, pa ogenj pi ha, I nosnici trepeci v grozi viha. Pobesi osramoceno zdaj celo Ko kvalj zrahlja si grd1 spomin; Na tici pozazna bledico velo, Ter streneta obsojen ko trpiti: Tak tuzno mu je v uhu zazvenelo Ko klenkauje mrtvasko z visocin; Torobni§e na grobe mesc ne sije, Ko zalost duso mu sedaj oblije. Sulze zdaj on v siaboti tud telesni: BNadzemskih volj ti svitla svecenica, Ki bivas, koder solace tihe vesni Ti barva milib 102 nedol^na lica, Glej, Vila, glej, neznanski strah i besni Trpinci mi zdaj duh, mi du§o vica: Zdaj cuj 1 Ko pijem sveti zrak i gledam, Tak spletkam se pred Tabo odpovedam*. Molcita. — Zdij priskili glej z jaruge, Ki onkraj veletoka se odpira, Pregrozoviten volk, ki v oceh mu kuga, Rezi, pa lakote mu tiebub hira, I neptijetna kakor on je struga, Na kterej postoji, i va-uj se ozira, Oci je zvijal, zibal se i skilil, Bence je proti njemu takraj silil, tastralnih obcin Suta, Volcji grad in Tomafievica, da bi se razdruzile od komenske zupanije, ter predlaga, naj sklene zbor: „KaIaga se dez. odboru, naj si prizadene od vi-soke vlade dosecj, da v izverSitev de2. postave od 20. dee. 1868 popravi nacert postave, pokaterej se imajo sestaviti novo iupanije v dezt-li in da ga predlozi po ostavni ppti v razpiavo de2. zboru v prih. sesiji; med tem pa naj ostaneti zgorej omenjeni prosnji med spisi, da se 0 svojem casu primerno resite.u Predlog se sprejme. Sledeporo&la peticijskega odseka. Cestnemu odboru za gorisko okolico se dovoli 1000 gold, podpore za predelanje klanca v Balab na skladovni cesti med Kviskim in St. Maitinom; ta znesek se izplaca leta 1678. U&teljskim pi ipi avnikom v Kopru: Mihael Ko-musdic, Josip Devetak, Bogoljub Xiederkorn, Anton Falkomer in Jakob Doria se dovoli po 50 gl. podpore. 0 prosnji Anhovskega iupanstva, da bi prevzel dezelni zalog povraL:Io 2000 gl., ki jih je prejela ob-tina predplacno iz der2avnega posojila 30.000 gld. za nov most cez SoCo v Plave, prestopi zbor na dnevni red. O prosnji FranciSke Scmontf, babice v Bresto-vici, za ]iodporo prestopi se na dnevni red. Cestnemu odboru konienskemii se dovoli za iz-delanje ceste od Zeleznib vrat proti Kotnnu 1000 gl. Narocuje se dez. odboru, da placa gospodarskim svetom v Lokah in Kronbergu 500 gold, podpore za popravo eeste med Kroubergoni in Ajsevico; ta znesek naj se razdeli niej omenjene obcine po primcri potrebe in naj deLelni odbor :»azi, da se cesta skozi in skozi dobro popravi. Petieija 2upanstva v Cbiopris, Viskonu in druga prosnja Medejskih sosedov, da bi se ktnalo prisker-belo za napravo mo.stacez potok Judri, izrocite se dei. odboru z uaroCilom, da je naglo resi v zmislu dezel-nozbookega skiepa od Ki. Jan. 1874. yrosnja dez. uradnika Ernesta Klav2arja, da bi se predplacno zalozili tiskovui stroski za italijansko in slovensko izdajo dez. postav, izroci se dcz\ odboru z narotflom, da izversi predlog, kakor se mu bode najboljse zdelo. Po;s|.iiiec Dottori poroca 0 prosnji obc\ zastopa Kobariskega. da tu se dovolilo posojilo 680U gol I. iz tlezclnega zaloga za izmocvirenje doline med Kjbati-dom in Slaiim selom in predlaga naj zbor sklene: „Dezelnemu odboru je narocVno, naj pre.skrbi iiapro-Seno posojilo 0S0O gold., pa da se izroci denar tisti korporaciji ali oblastniji, katera bo d.ila poprej zadostno garanctjo za letne. obresti in za toeno povrncilo kapi-tala v primeruih odplacilih, katere pogodi posojevalec. Poslanec Pagliaruzzi pa predlaga, naj dovtdi za omenjena dela 2000 gld. podpore iz de/elnega zaloga in 4800 gold, predpiace. Seja preneba, Aa se more odsek dogovoriti 0 tem predlogu, in ko se seja uadaljuje, nazuaui pred-sednik peticijskega odseka Dottori, da se je odsek zjedinil za sledeci predlog: eNakazuje se 2000 gold, podpore z uaroeilom deielnemu odboru. da placa ta znesek e. k. okraj»»e-mu glavarstvu v Tolnnnu po tistem naLinu, katerega bo za uajpriniernejsega spozual. Pooblastuje se dalje dezelni odbor, da preskerbi ostali potrebni znesek 4800 gold, po potu posojila, kateri denar se ima iz-rociti tisti koipotaciji ali obiastnijt, katera bi dala „.Joj Vda!" — zavpije se skrivaje Zdaj kralj z obupnim kiikom: „Evo ga I Rotun Te, ah jjomozi! — On je, ta je 1 Pomozi! Glej, ni dalcko?t ni tma Ne resi me pred njiin! A v ktere kraje Xaj noga se spred njega mi poda? Kje je pokoj ? Napuh je. ne miruje, Xaj koljckaj se oddahnem, me otruje 1" „Ne 6udi se, da mi obup i tuga V trepet razburkata vse tihe zice... Al nij ta Zojl i Belcebubov sluga Pomagai mi z obetvanjem v te vice? Poglej. kak zdaj, poglej, satanska vuga Igra mu v oceh, ker vidi moje lice; Pa naj ga...! — Xu molcnn, se ne spodobi Mi street mascevalnosti. togobi !....'4 Zravna se Vila, 1 'z ocij dve streli Zanicevanja zadrvi na zver, Ki ko migljae jej strepeta zdaj celi Zivot, da zdajti se nastavi v zdir: .Stoj volk; stoj volk, stoj volk I sicer tak smeli, Ki spletke tajno kujes i prepir Stoj men 1, stoj! Saj travo rasti cujp§, Tak po Italiji se narvefi slujes 1___* Konca. Tak tresk znenada sine Z grozecega neba v kosati drev, Da razleti se v treske z vist»cine, Da nij ga vec nikjer, kjer bil bi eel: Tak r stran obrnen, volk v trepetu gine> Pof/iuna v sebi ne vull ve^el: itonizin ves. v osabnosti ne tuli, Glej, smeSm jane, po thh na videz muli, Obrne v stran se Vila, da poskrije Sokd, ki jej veselja se zasveti, aeaeeagggs.; ,, , .„¦¦,'¦ „/asggggggBn,.,.',!......... jul'l^l.l popreje zadostno garancijo za letne obresti in za tofino povrafcilo kapitala v primemili odplacilih, ki jih po-godi posojevalec. Dezelnemu odboru je naroceno, naj si pri pri-stojni vi§i oblastniji kolikor mogoLe prizadene, da bo | pocetje, za katero se podeli podpora za leto 1878, ] po namenu pnstave koncano". ] Ta predlog se sprejme brcz ugovora. \ Dinrnistom dezelne pisavnice Aleksaudru Chiades, Josipu Kiegau in Albertu Plauiscek se dovoli vsakeinu 25 gold, podpore. Narofiuje ee dezelnemu odboru, da placa cestne-mu odboru v Gervinjanu iz dezolnega zaluga 2000 gold, pcdpore. da izdela kos skladovne ceste od Pra-dicijola do reke Taglio. Narocuje so dozelnemu odboru,da poSteje cest-nemu odboru tolmiiihkemu 2500 gold, podpore iz de-zelnega zaloga in sieer polovko za nadaijt'vanje dola na skladovni cesti po idrijski dolini, polovico pa za cesto kraj Baee. Naroeuje se na dalje dezelnemu odboru, da pre-tebta petieijo po). drustva ^Icga" za ustavitev o-krajnib posojilnic in da podsi v prihudnji sesiji svoje evcntualne predlogo. Zadnji predmet dncvnega rcda je volitrv udov in naimstnikov za dczolui odbur. Uili so voljoni. ka-kor smo uze zadnjfj steviiki poiocili, kot priseduiki d*~2. odhora: gg. svetovaleolrorjup. Oasser. dr. Abrain its dr. Deports, za iiame>tnike pa dr. Toukli, Nikolaj Benardolii, Jo>ip Faganel in Ant. pi. Dottori. Ker je iIiK'vni red kontan, sklone deztlni glavar s primcruim govore..ii zborovanje nazdravljajo Nj. Ve-litaustvn cesarjti Frane Josipu I. Poslanei odzdravljajo z Zivio in Kvvivaklici. Dopisi. V Gorici, ?,. maja 1H77, (Prvi dan maja. — Na5i Itaiijani in jutrovo piasanje, — Nasi slovenska drustva. — (ioriski magistrate — Tigo\>ko.) Prvi dan maja nij bil nie kaj pt ijeteri; vrome je nostano-vitno in pretnrzlo, Yn*me in tadi pomanjkanje peno/.a je n/rok, da i»jm» Mvvr /in'iom duhro/ivi (iurioaujc nic kaj prelum pra/tiovah pva^tika narave. Par pa so li.i-.i iiiiudu dokb'la rukitdtdskcga stauu tudi lotos v vi.'likt'in stcviiu idiiskalc Kontanjevuo in na&i ,.j»*u-nesse doiVi4 poi.ibila je to priliko za ubhgatue nruii* dezvons*4. Iz toga so vidi. da tudi gori>ka mladtna rada hodi v Cfi'ko.v, a iz postranskih nanienov, iz poboz-nossti pa (.jutovo no. l,V.c onkrat snro grajali gori^ko italijansko, li->t(\ kli'tikalue in libcrahic, da drzc s Tuiki vkljub tomu, da jo kristijausttvo i\i liboralstvo v najvfc'oin uaspiotji s koiauuin in iijegovimi vniiiuii. V btarib nusili pridi-gali so glavni stobri katoliskc cn'kvo y krizausko Tojsko proti Turkoin in Hboiaki se voduo trdc, da Turcin uij za Evropo. Kaj toroj zbada tako ns.se Italijauo, da ne morojo pn-baviti onvobojcnja pod tur-ski!:t jannoin zdihajotih Slovanov? Sv kuk vzviSi>ni princip, §e niauj pravicoljulijc ampak goli ogoizom, gola zavi^t in bojazm pivd i?iovaw>tvoin. Nasi Itaiijani, ki L0 v vedni dotiki so slovau.^kini svi-tom. pio-dobro vcdo, da na obahh Adnje v Istriji, Daimaciji, jBWi^jxiJBiPi'WuxJUJtuww.JLuiwioaa",.^ijUjiaiiLi„ Ko kdar danica v zariji sc wije, Jej plava zdaj «)ko v ^ol/a ob&ueti. 0 rajski zar mileco bimpatijo. Ki inn volja, jo nebez vpduo hinji. Da ko v itpoitdadiiih gajih znrr detinji. Zdaj Vila kralju, ko urn sinobljoj vglcda: rT\ maajsas krivdo hi, je vidtz mem; A svojo iiuoj vs»), drugaC je zineda, Ki nikdar i nikjer ne b<> ti v ceui. Ti nam si kriv. to zmir ti bodi veda, Zato vse druge sumnjc *z mislij dobi, To si zapomui!..." re>na Vila rece, Ter se v oblak s prikazuimi oblefie. — pNu, pri moj da — naj! Spravil Sire! Soin Vas s?pet gor. i poljal v pn'jjsoje stanje: Zidovi spot stojte, ko prod je vse. Ta skusnja, he, Vas je zmodrila'/ Kah? Presueto ho se tresle Ulace Yam!—a Tako nagovori Ahasverus Zdaj Galautuoina, ki na soft pot Si briSe s Cola sopihaje trudon. nO paft zinodrila! — refie kralj — zmodrila 1 Per Bacco! Kaj sein videl? Kaj sum felisai? Kodo dejal bi? Avstrija tnd v seen Z mogotnimi dukovi ? Iuteliee me !.... Kaj bo z mono], kaj bo'r Oime! Oinie! Adljo Trst, Primorski* i>n Thole I—* „I vse jiiuaStvo!-1 — vecni Zid piistavi, Ter vzanie nov osfepek s tobakire; Nato pritisne, odhajaje, so, 1 trebuh si drze demonifino: „0 the piaceie t Haluhahaha I... .* v Trstu in na Gori&kem bi bJlo konec nenaravnega gospodstva Italijanov, ko bi se slovaustvo na jugu o-svobodilo in okrepcalo, oni itnajo v tern obzird s Turki neke skupue interese. Turki namrcfe gospoda-rijo Slovanom v prijentu; Itaiijani pa segajo prav po takem kvivicnem gospodarstvu na avstrijskem jugu ;. eui in drugi so torej zbog svoje 2elje po gospodarstvu Cez Slovane najhujsi nasprotniki sluvanske ideje in 6e Itaiijani tudi vcasih povdarjajo princip narod-uosti in svobode, vendar stor6 to lc do neke I gotove ineje, dukler so strinjajo namre6 ti principi z njihovo koristijo. Mi povdarjauio s tend besedami po-sebno naSe avstrijske Ilalijane; onkraj moje so uze noktori bolj svobodoljubni in pravicni Itaiijani; vendar pa je znano, da so italijanskim diiavuikom sline cede po Dahnaciji, Istri in Piinior.skom, kar pa si lehko zbijojo iz glave, kajti slovaastvo na jugu nij voC za-puscono ; ono je po.^talo zavostuo in so kropi od duova do duova; Jugoslovan note biti voc rob na svoji zomlji in ko bi se Italiji tudi pusrodlo, da Se oukrat pozanje setev drugih, jo vendar gotovo, da bi bila vsika auok-sija slovanskih do2id voiika zadtega za Italijo saino, kajti slovanhtvo ae ne da vi>c potisniti v gorovje, ono sili do olialov Adiijo, do katonh imn naiavno pravico. I Doluo po/aiamo uzioko, zakaj nasi piunorski I Itaiijani posnomajo nokako Madjaro, avsu tonasnialo briga. Hlovanski moo zacel }a uajugu svojo nalogo in uobona nine ne inoro set zatroti mogoC«.oga gibanja; vsaka ziuaga Ilutov na b:ilkauskem polotoku poiueni zmago ^lovausLva; vsi Slovani to onako ftutijo in 6e tudi osoda nam v Avstriji iiveoim Slovanom nij possubuo inila, zboljsala he nam bode gotovo, kor bli-2aiui> se pruvratu uv.stnjhko, politike. Kot utra^niki na jugu stiazuno mi Slovouei in ilrvatje Avstrijo, pa tudi jslovansLvo. To naj si zapomuijo dobro Itaiijani, kateri dobro vodo^ kaka nioc je uaiodua zavost. Nasa Cituhnoa imela je zaunjo .soboto lopo, inoc-I no obi^kovano vi'solieo in hlisi se, da v kratkem na-piavi wipel prav lopo voselico pod lutlim uebom v I Citaluiskem vrtu. Tudi tltuge oitalnic.e po (lotiskoi;! se priprnvljajo na bosede in druge vosdioe. Prav lopo priliko pa imaju zdaj nasi iiiUdigeiiluojsi titaliii-caiji po dozoli, da privabijo IjmL^tvo v ciitalnioiie pr«i-sloa'.. Nasi lun.tje so namreo. moi'iio zamumjo za do-gwdko na llalkuuu; ali ne bi bilo prav, da l>i ol) ue-doljali v vvakt vaM ko.tlu kuiotoui OKal o (oh dogod ktb 'i i'ri^lo bi jdi povsod ua stotine in vuol bi so lazgoviM' o slovan.stvu ltd. in koiist v poht, obziru bi bila vclika. V iiokatcnli krajih se jo ta nasvet uzi-iansko leto izpotjal in z vehkim u.^pcliom; s torn l)o-de nase Ijudhlvo lu
  • uat zida pa podira vse ob eneiu. Prod ue dolg.ni je pioglasd postavo, da se mora vsak hisni poae&tuiR pofclu/evati pneumatiene si&ieuie za ciset-uje stiauise, zuaj pa je sopet pi'vkli-cal to naredbo do nedoloteioga ca»a, ker so hisni gospodaiji prevee gudrujah pioii mouopulu drusba za j ciscenje straiiisc, cos, da je to ueka siuckura itd. Nt vemo kaj bo dalje; a to smo zapazili, da hoOe magi-stiat ljudAtvo s tom potolaziti, da v svojem oigauu prinasa pop^e onakih zavoduv v drugih meslih, nam* I too. pa v luonufetu. Vendar pa jo, pominliii, da je ! gun-ska okohoa v&e kaj druzega, kakor pa okolica ti-iyi>lvry.t glavue^a me&ia; nasi .Standic/aI nioeno rabi-I jo btiunisce in ga tudi radi dobro platvijo iu tocno I odpeljejo. To bo toroj se prav trda kost za nas ma-I gistiat. I Draginja zinerom veca tare naSega kmeta; ko- I mza so prudaja zdaj v Gorici od gld. 2.40 do gld. 2.oO pulonik iu najbize bode se porastla. liela mo- ka je v 14 dueh poia^tlaza gld. 3 prikvintalu, riz gld. I 2 pri kviutalu, m spioh Vae ceiie so poskocile tako veliKausko, da nij bilo uz> miiogo let take draginje. I * Ctiio moije iu Donava in sploh Yse iuostiaiibke zitniee so zaprie iibog vojue; zatorej nij mogoce da- ues kalkuiirati, kuhko bodo se pora^tle ceue 2ivt'Zu. j Nasi kuictje pa uijso laui uiC priUelali iu morajo Zive- I ti za krajcarje. liogme, slabse ue more biti. Politi&ni pregled. V Gorici, 3. maja. V nasem derzavnem zboru god^ se sedaj vazne stvari. Na duevuem redu ja po&tava o zemljiscncm davku. Tirolski poslanec Lienbacher dobil je na svojo intcrpelacijo o zemljiscnih odkupljenjili za izdelanjc Giseline proge uepovoljen in nezado-steu odgovor ter je predlagal, naj bi se o tem odgovoru debatiralo, ker mu je mogoce dokazati> da se ministerstvo o krivicuostih, koje sosego* dile pri imenovanih odkupljenjih, nij dobro po* duiilo in preprifialo, da je vsled tega mini^teiv^ stva odgovor nezacjosten, ker je utemeljen\\'ilkr neresni6nostih. : " Predlo^ila se je der^avnemu zbora v pre-tresovanje cela avstro-ogerska nagodba. Ppslaiiec Herbst je predlagal, naj se v ta namen voli od!-sek 45 udov, kateri se je najberze uie vderaj izbral. V ta odbor bodo voljeni sami tri po-slanci desnice in tri Poljci. Naprednja§ki klub derzavne zbornice zafiel se je u2e rusiti, Izstopilo je namrefc iz tega kluba dvajset poslancev, kateri se kon§tituirajo kot uoyi naprednja§ki klub, ki se pa si-cer popolnem vjema v nagodbenem vpraSanji se starim uaprcdnjafikim klubom. Svoj izstop opra-viftujejo s tem, da so se prenaredila pravila naprednjaskega kluba ob 6asu vstopa grofa Oo-ronaiija in druzih v ta klub. Moj Francozko in Nemftijo priielo se je bilo vsled nekega govora generala Moltke-ja v ncw&kem derzavnem zboru neko mcr^enje, katero je pa uze ponehalo, ker je boje Franrozk» zagotovila, da ne misli ni^esa udiniti ob sedanjlh orijentalnih liomatijah naprara Nemcjji, Saj menda so imelo Moltkejevc besede le ta namen, da Nemcija za gotovo izve, ali se jej je treba^esa bati od strani Francije, ko bi morala v orijen-talnej vojni priskofiiti prijatcljici Eusiji. Naravno pa se mora iz tega sklepati, da se ltusija nifi kaj poHebno ne zanaSa na Avstrijo, kajti le I proti tej bi jej bilo treba nemSke pomodi v slu-6aji, da potegne Avstrija, to je Madjari, sTur-cijo. Nemfiija In Rusija stc pa6 praktlcni in providni; to bi bila tudi Avstrija tako nrevidna, potein bi nam Avstrijeem ne bilo treba bati so iiioesn, hudoga v ottgled reScnja orijciitalliega vpruAanja. Sicer nismo Se vsega upanja zgubili, da jo krone Avstrija v toh novarnih fiasih po pravl poti. Naj le rogovolijo Madjari proti Eusiji, kolikor jim drago, saj vendar vsak vd, da Madjari niso Avstrija, da so tudi fie drugi mogafinejSi narodi v Avstriji nogo so Madjari, s kojimi treba raouniti. A zanasamo se tudi na nadvojvodo Al-brocbta, kojemu so madjurske politifcne sanjarije deveta briga in katcremu so se pred par dnevi po svojem netaktnom obnasanji se bolj zamerili Madjari. Vtaknili so namrrft madjarski knlturo-nosei v isti hotel, kder bi imel nadvojvoda pre-nociti, iz Stambulc dosle zofte; a ker nij hotel nadvojvoda nikakor ne priti v dotiko s turskimi ne bodi jih treba, podal se je, komaj je do§e][ v PeSto, prenoiit na parobrod. na kojem se je rano drugi dan odpeljal v Esek. 0 ravno tem potovanji Albrcchtovem na jug lomijo si s^daj Madjari glave in ne nadojajo se nicesa dobrega za. se in svoje namere, kar mi zelimo polnim sercem. Francozka ostane kot do sedaj, kakor se je izjavil Decazes, minister zunanjih zadev, na* pram orijentainim dogodjajem pasivna in popolnem neutralna. To je tudi gotovo edina pametna misel, kajti preabotno bi bilo, da bi se onapo-tegovala za Tur6ijoin zertovala denarjev in ljudi za stvar, katera bi jej ne donesla nikake koristi, s cimer bi si pa nakopala sovrastvo slovanstva. Naj vaznisa politiina vest je pa gotovo, da je Anglija v svojih uradnih novinah proglasila svojo neutraliteto v rusko-tur§ketn boju. Tej vesti se bode pud vsakedo Cudil in skuM si jo tolmaditi vsak po svoji pameti. Nekaterji trde, da ostane Anglija le toliko casa neutralna, dokler ne prodcrc Ilusija Cez Dobruio in Bul-garijo se naprej proti Carigradu; toliko Lasa ostane baj6 tudi Avstrija neutralna. Ko hitrq bj pa bil Carigrad v nevarnosti pred Busi, potem se bodo vmesale tudi Anglija in Avstrija. Do-zdevalo se bo pa tudi, da je stvar raej Rusyo in Anglijo dogovorjena tako, da dobi Anglija otok Kreto in da posede in si znabiti prilasti tudi Egipet za vselej, ko hitro dobi RuBija Ga« rigrad v svojo oblast. Ta misel ny sicer nova, auriva se nam po sili, ie pomislimq, kakozpajQ biti Anglezi vselej prakti€ai in sebidni. Ko t^fj ne morejo zabraniti razdejauja turSkegft cesat-j stva, ker nixnajo nijednih zave^nikov, skusajoin gledajo kolikor mogofie se okoristiti brez kake posebne zertve pri tej priliki. V tern potrjuje nas lahko tadi poro&Io, da se poda anglesko brodovje k Kreti ter da v istini poscdejo An-glezi Kreto, ko hitro bi tarn poknila nstaja. Zactaje vest! iz vojnega polja v Aziji se poroca, da so se 28, 29 in 30 aprila precej hiido vojevali Rusi iu Torci pri nioSni tverdnjavi Kars: Turki aoteli so branitt Rusom prodiranje proti Kars-u, » bill so vedno nazaj verzeni. — Kusi presto-piii so v Aziji turSko mojo tudi pri Erivanu, kakor se poroca iz Tiflisa, in so prodcrli brez sapreke do Bajazida, cegar posadka 1700 moz je v oaglici pobegnila prepustivsi Rusom tverd-njavo in prav mnogo streliva in druzega vojne-ga orodja. — Najnovejga vest, koja je dosla iz Belgrada, nam pravi, da so Rusi bombardirali tnrSko tverdnjavo Ruscuk nasproti Djurdjevu in jo dobili v srojo oblast zgubiv&i 15.000 moz. Drnga 6ez Cernovice prihajajoda Test pa javi, da so Turci bombardirali Djurdjevo, da se pa uiso mogli mesta polastiti.— Perzijci marsirajo uze, kakor sejavi, 15.000 m. moeni proti Bagda-du in nameravajo tako dalec prodreti, da se asdruzijo z Rusi, prodirajocmii cez Bajazid proti Mezopotamiji. Danes dosel je brzojav, da so Turci iz brodovja hoteli bombardirati Braiio, da jib je pa rusko brodovje pognalo v beg. Razne vesti Iz Kanala se nam pi§e: Vdobili smouzepred enim mesecem tolikanj pricakovauega pomocnika v bolezni, zdravnika dr. Lisjaka. Dovoljeno naj nam bode torej javno zahvaliti se za to nasemu obciuskumu za-stopu, da nam jc priskrbet iakega zdravnika, da si me boljSega ne zelhno, kajti v tcm kratkem casu po-kazal se je uzc kot moza na pi a vein mestu. Kog ga torcj mnogo let mfcd nami ohrani in priporocen bodi prav gorko vsacemu boluiku! Pri tej priliki naj tudi omenimo, da se odsihmal dobe pri g. Pasagnolliju, lekarji \ Kanalu, prav dobre frisno napravljene medicine po euako nizkej ceni kakor v vsakej goriskej lekarnici. Tur§ke zofte prisle so se poklanjat svojini prijateljern madjarskim v Pesto za simpatije, kojejiin izrazujejo uze 6ez leto dnij na vse niogoce nacine. Ceravno je bilo slovesno sprejemaaje zoft po vstm i dolnjem Madjarskem policijsko prepovedano, delalo se je vendar povsod po mestib, v katera so prisli, obiluo hrupa in vresca, kakor bi hoteli Madjari svet preo-berniti. Najhrupnejse pa so se sprejele zofte v Pesti. Mi ne reeemo druzega na to, nego Bog daj noreem pametl Dostavljamo pa se, da naj vsi, kuji simpati-zujejo z nasiini slovanskimi brali Rusi, ob vsukej priliki tudi izrazujejo te svoje simpatije ter na vse do-voljene naCiue ucinujejo protideuionstracije. DoraberSka citalnica napraviob priliki vin-ske razstave v nedeljo (i. t. m. Besedo s tombolo, petjem in glediscno igro. Pri zadnji bodo iz uljud-nosti sodelovali gori§ki diletantje. Viuska razstava bo od 8 zjutraj do 4 popoludne. Tombola se zacue ob 6, Beseda pa ob 7 i/g zvecer. Eartela za tombolo stane 10 kr., vstopnina k Besedi za neude 20 kr. Kopersko uditeljsko izobrazevali^ce osta-ne za trduo v Kopru. ^aS dezeltii odbor je uamrec prosil, naj bi se preloziio zopet v Gorico, a mimster-stvo odgovoriio inu je, da to uij moguce. Ko izvemo razloge, koje navaja miuisterstvo, jili objavimo. Naj-berze povdarja, da je treba po Istri nied ucitelje ne koliko nemske kuiture uatrositi. Kopelji v Gorki, katere zida nas mestni magistral, so uze pod streho in bodo unjberze o pravem tosa §e doversene. Poslopje ima samo jedno nadstrop-je in je jako prakticno uredjeuo, kakor se nam po-zdeva. NaS magistral bode smel po pravici biti pouo-sen na to, kajti s tern vstregel je veliki potrebi na-Sill meScanov, da jim ne bode treba tako dalec v Soft v hudi poletni vrocini iskati si kopelji. Manj pre-mozni bodo moiali, se ve, hladiti se se vedno v Soci, kajti poslopje za kopelji stane niuogo deuaijev in ako bode hotel nag niagistrat dobivati ubre&ti putrusonega kapitala za kopelji, bode mora] za vsako kopdj viso-ko eeno postaviti, katero bodo mogli placevati le pre-mozaejsi meScauje. Iz Tolmina se nam poroca, da je tarn za zu-pana izvoljen g. Kacafura. Volitveni boj je bii hud; agitacija je bila zivahna. Uzrok prepira je bilo men-da le zidanje nove Sole, na katero dakarao aze leta in leta; bog ve\ ali jo dobimo pod noviin zupanstvom! Sploh bi morala pri nas zlata slcga Se marsikaj po-praviti; z vednimi prepiri in boji ne pridemo dalet Pri priloznosti denemo marsikaj aa re§eto in pred sodnji stol obCinstva. Povozila je Solarfika iz Podgore neka visoka dama, ki po Gorici navadno vozari s parom konjicev. Cudno je bilo videti, da to damo nij nesrefa prav niC ganila in da se nij za nesreLnega decka prav niL vee brigala, ampak podarila mu reven petak in s tern hoteia poravnati svoj dutg. — Aristokrati Se wdno mislijo, da kmedka radeca krv tie velja toliko, kakor plava arfetokrabka, Za svilorejce. — Prakticni in teoretiftni po-duk v svilo-t-ji na (ioriSkem svilor^jskcm poskusevali-Scu zattd bode lotos dne 14. maja. Poduk bode ob-segal sledpce predmete: 1) Anatomtja, nVioloaija iu jiatalogija sviloprejke; 2.) Sml>tva proti bolezni bvi-lupnojk'e. 3.) Knko od^ojevati praviiuo bvlloprejkp. <1.) I'raktinia vaja v piuvilni odgoji svil»pn>;k in raba mikioskopa za razdelitev semena po erlulai-^ki MStfbii. Poduk bode v&ak dan od 5 do 7 ure pop'dudne v dvidi cddflkih; v enem se bode podiurevalo ttstlijant-ko, v drugem uemsko. (Torej za Slovencc nij ta zavod;. Kedor se hoce vdeleziti, naj se oglasi pri omenjenem zavodu do 10. t. in. Sfcalnstuo v resuici, ila c. k. via-da povsod prezira Slovence, kakor da bi Slovencein ne bilo treba poduka. Iz Biljane se nam pise, da se ji* preteklo nedeljo, 211. t. m. vdelezilo prav mnogo obrinstva pre«la-vanja g. prof. J*ovseta o viaoieji. (*. prol'isor je v gSadki besedi in prav raziimljivo razlozil bolezni vina iu bolezni trie; obcinstvo pa se je hploh zaninmlo za ta podak iu nadejati se je, da se bo s takimi pogo-stimi predavanji probudiio v Brdih vesclje do obc-ne-ga kiuet. uapredka. Saj pa je zatinji cusT kajti na^a Brda bila so dozdaj v vsakem obziru jako zaucmar-jena. Vabilo.— P. n. gg. odbornikom, povcrjenikotnt pcvcuui in spluh prijateljeiu nHlav^evim". Vsled sklepu BSlavcevogau udbura dne 11*. aprila t. 1. bode „Sluveeu pel v i'etortek 10. maja t. 1. v Nabreziui pri siovesnej sv. masi ob 10. mi zjutraj in pri kouceriu ob 5. uri popoldne. Program koucertu: 1. aSIavcev" spev ; ugla.sbil Avg. Leban; 2. Pri zibelki; uglaabil Kam. Mi-jst-k; A. IJoti' zdtava; u-glasbil Dv. Ipavec; 4. Struuam ; liglaabtl l>av. Jenko; 5. Jadrausko morje; ugiasbii Ant. llajdnh ; 0. Put-nik; uglasbil V. Lisiuski; 7. „Ko zvezd itd.tt ; u^las-i>il Fr. Schubert; a. V sladkih sanjah; uglasbil Aut. llajdnh; 9. Nodii strazarji; uglasbil Iv. pi. Zaje. Med koncertom bode tombola se sledeeiini do-bitki: 1. Tombola 1 Kapoieoudor, 2. tombola 1 cekin v zlatu; ciukvina 2 tolarja, kvaterna 1 gold, v sre-bru. — Kartele se bodo prodajale v Nabrezini pri g. Tanze-tu. Prodaja kartel se bode zueela precej po masi in bode trajala do zacetka konceita; kesneje se bodo karteie dobivale samo se pri Slaveevt-m deikir-uicarju. Da se prihranijo postni stroski, se bodo razdeli-li programi se le v ^Iabiezini. Odbor Slavca se nadeja mnogo obi&kovakev iz Krasa, Tiata in sploh iz Goriskega ter prosi sloven-&ke liste, da pouatiauejo ta program. Fozorl ^fafr&&^^ Podpisani naznanja slovenskemu obcinstvo, da je vzcl v najem gospod Kupiiikovo palaco z vrtom v Sol-kauiij kder bode v nedeljo 6. t. m. odprl veliko gostilno „Pri Stadencu" in si bo po vsej mo6i prizadeval za-dovoliti obfiinstvo z dobrimi mnogo-vrstnimi najboljsimi pijafiami in jedili in tocno pa ceno postre^bo Anton Merlin. J& V SoSi st. 12 1.1. ponnja gospa \ Demscherjeva vdova iz ^eleznikov le- T pe krovajce (Brotdampfeln) po nizki A, ceni. Ker pa imenovana gospa krovaj- \ cev sama ne izdeluje, bi k vecemu J*, zamogla komu postreci s kupljeno robo. y Fabriko za izdelovanje izvrstnih kro- V vajcev, ki so poJ&gri§kem_ln_V|pav- iskem te dolgo dasa gg. trgovcem do-bro zoani in s katerimi se vsaki fias * urno in najbolj§e postrele, ima I Jozcf Potoiitik T v Zdeznikih (Eisnern in Oberkrain). f mmmmmm Podpisani naznanja, da ima svojo jl zalogo zvepla za zveplanje trt vdro-geriji Gliitter v RaStelu, ? Podgori |[ v lastni hiSi in v mlinu v Muii. A. Kocijandic. Velika zaloga oblek za gospode k „rim3kemu kralju" Adolfa Wellischa naliaja se sodaj samo na Dunaji, Wieden, Hauptstrasse 11, gi'gen.dcm Naschmarkte, (p&preje Koiler & Alt) in priporofa najelegantneje obleke za gospode in det'ke; na dalje za pomladansko dobo: Grave-lotte — sukiije po 12glM jednobarvne cele obleke po 18 gld., po nizkih in atalnih cenah. Eazpis uciteljske slu^ibe. Da se prazna sluzba ni-itelja HI verstc v Kukavcu hrvat^kim uniim jezikom in po zako-nu 3. novembra 1874 odmjurenoni placom. kakor i stauovanjein v naravi, rcdno napuni, razpisuje se natei-aj ooomenom, da prosnjc sa dukazi spusobnubtij starosti in dosedaujoga sluz-bovanja se imadu najdalje do 28. maja t. g. od onih prusiteljab, koji su jurve v sluzbi, tragom predpostavljene oblasti, a od onih, koji jos nisu sluzbuvali, ravnim potem na ovo c. k. vjece predloziti. C. k. kotar?ko skolsko vjece Voloska 26. aprila 1877. i 9 t $ Poskusite!! Podpisani naznanja p. n. obem-stvu, da je odprl 1. t. m. prodajal-nico v gospodski ulici Stev. 266 iu priporoeevaje se za motni obisk, ob-ljubija postrett vedno z najbolj§im blagom po najnizji ceni. Karol Makue. i i i i Lwtaik, izdavatelj in wedoik: VIKXVR DOLENEC. — Tiskar: MAILING v Gorici.