Mit ?Vhaja od olcforjra 1947 kot tednik - Od l. januarja 1958 kot poltednik — Od Jr Januarja 1960 trikrat te-densko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah KRANJ, PONEDELJEK, DNE I. APRILA 1963 LETO XVI. — ŠT. 38 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofija Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan GLAS ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA^EJUDSTVA ZA GORENJSKO Gradnja sodišča ^ Kraniu g Prvo zagotovilo za skorajšnji pričetek Težave kranjskih sodile zaradi •»rajno neprimernih prostorov so nam Mane, zato smo z nestrpnostjo pričakovali, kako se bo vPrašanje gradnje odvijalo ob de-J* *red*tev v letošnjem letu. ^važnejše priprave pred gsad-*/? 8°diSčne stavbe so bile nam- lik k0nČane že lan*ko ]oto> *° to~ ° da niso zastavili s kopanjem eWeIjev- Po združitvi okrajev je "^alo nekaj nejasnosti v zveri iranjem m načrti vse do-,leJ niso in,eli Se. materialne podla- v prihodnjem le-v večji meri, Več b^l kratkim Pa J« ° teh peo-Vršni razpravlJal republiški iz-** j »vet in sprejel sklep, da naj et°s nameni iz sklada sodnih *[ *a sodišče v Kranju simbo-jeTc2ne8ek 20 mi»Jonov dinar- Vezuf 86 izvršni svet ob" . " ' °o gradnjo pri delitvi •^tev sklada tu upošteval Jj^* letos niso mogli zagoto- •tva *° bUa akoraJ vsa 8red-rarn w ^^ciJe iz sodnih taks ^Jena *e prej. lice sudski odbor sedaj 8a DoPremOStitVenI kredit' ki bl PovrniU v prihodnjem letu, se- kakšT W 0mogočn' da bi že čez čeU Z«"16560 lahko z »radnjo za-kater kredlt obstajajo ne- e Možnosti in ga bo verjet T^°**e dobiti. t^b^LS?^** 12 skJada sodnih dar te10 kreditni značaj, ven-ugodnim.d0delJuJejo P°d dokaj kranUL?u POgoji' 0 Problematiki »kegaTT.80^ in nalogi občin-nji bosti 8a odbora Pri grad" tednu rtVerjetno že v prihodnjem na svott ravlJaIa Vegova zbora •V°J* redni seji. - M. S. Ob pomladanski setvi Dan in noč orjejo Traktorji rušijo mejnike nekdanjih malih njivic in odpirajo perspektive novim oblikam kmetijske proizvodnje Kakor hitro so izginila zadnje lise snega in se je zemlja za silo osušila, so se začela na njivah pomladanska dela. Po obsežnih po« vršinah kmetijskih posestev v Poljčah, na Sorskem polju in drugod pa so zabrneli traktorji. Ob vhodu na Jesenice Razgovor s predsednikom hortikularnega društva Tonetom Hafnerjem Urejeni nasadi - ogledalo kulturnosti £ Hortikulturno društvo je za 9 Kranjčane sorazmerno nova, a £ prepotrebna organizacija, ško-£ da je le, da se pomembnosti 0 društva premalo zavedamo. Ker se v kranjskem HORTI-KULTURNEM DRUŠTVU zavedajo pomepa hortikulture, so na svojem občnem zboru sprejeli obsežen program dela, da bi vzbudili v javnosti zanimanje in potrebo po kulturnem urejanju vrtov in pridobili čimveč aktivnih članov. Prirejali bodo strokovna predavanja, ekskurzije, dajali pobudo za smotrno in načrtno ure- janje vrtov, igrišč, nasadov ob cestah in stanovanjskih naseljih. Tonetu Hafnerju, predsedniku kranjskega HORTIKULTURNE-GA DRUŠTVA, smo zastavili nekaj vprašanj o delu i.n težavah, na katere je naletelo društvo pri svojem delu. ■ Kakšno je osnovno načelo pri delu vašega društva? — Naloga našega društva je, da dvignemo hortikulturo na raven ostale kulture našega občana, kajti urejeni vrtovi in ostale zelenice so neposreden odraz splošne (Nadaljevanje na 2. str.) Najživahnejši zagon pomladanskega dela je opaziti v ^ okolici Kranja in Žabnice. Kmetijsko gospodarstvo Kranj, ki je prevzelo tudi vse površine bivšega kmetijskega posestva Zabnica ima letos okrog 200 ha novih obdelovalnih površin. Pridobili so jdh v glavnem z arondacijo. Zato ob letošnji setvi orjejo velike površine in ob tem rušijo številne stare mejnike in meje nekdanjih številnih malih njivic. To opazujejo te dni zlasti ljudje okrog Šenčurja, La-hovč, Cerkelj in Žabnice. Prav isto je med cesto proti Golniku in Naklem naprej od Zlatega polja, kjer so male njivice in vrtovi pustili prostor velikim njivam, ki jih strojno obdelujejo. Zato je načrt letošnje setve tega posestva mnogo večji kot lani, zlasti pa je delo bolj mehanizirano in načrtno. Skupno bodo posejali okrog 120 ha ovsa, okrog 160 ha krompirja, okrog 200 ha krmnih rastlin itd. Večina teh površin je že zoranih in pripravljenih. Njive, ki so biJe določene za krompir, pa so v glavnem že jesena preorali in tudi pognojili. Latosnja huda zima je vsekakor zadržala pomladanska dela. Zato skušajo sedaj čim racionalneje razporejati vso mehanizacijo. Že več dni zaporedoma orjejo noč in dam okrog Lahovč, pri Kranju in drugod. Traktorji z močnimi reflektorji osvetljujejo njive in orjejo neprenehoma. Po dolgi zimi, ko je bil čas samo za popravila in urejevanje strojev, je sedaj napočil pravi trenutek največjih pomladanski del. — K. M. S SEJE SVETA ZA STANOVANJSKE ZADEVE IN STANOVANJSKE SKUPNOSTI PRI ObLO JESENICE iyet za blaprnvni promet o pekarni Kranj ^odajalne, kakovost *niha in nezdravi pojavi v kolektiva proučili bodo možnosti za ureditev prodajaln Montažnih paviljonih — Kaj bo res potrebna konstrukcija ?bL0 Kr^V* 23 bIagovni promet k^atiic/j f° opravljan o profila, g Pekarne na osnovi po-* Nh«, . 8a Pripravi« tržna CC,° vrst?* ^keUa in navaja Rajajo v pomanjkijlvosti, ki se J10 0 UbeJi« P.PeJel1 80 PriPoro- et *a hia sKtenili, da se bo S1*^*«*1 promet v bližnii ?!,av»kim 'Se9tal 2 razširjenim ?UPaj 7k»7Tm Pekarae- da bl J*drave " aU razčIstl« nekatere ™Jtl načhT iaVl V k<**tlv« ne ^ da W «e ti v e *^ krS kot ^primerne t J n-iih vsal ' raZCn te2* P8 nČkot tiso?knim/Vrsti tudi PO •1 sveta 1 Pašnikov, so čla- ,C treba t ?rejcli PonavljaU. in prihod- Priporočilo, da . ^° Peka'rn' 1ZIfc!oIišati Prodajno ^ ni naTiUStrCZnih lokaI<>v ^Ofit da^Ij.°' Pač Pa obstaja r?0ntažnih adl fV manJših ličnih V||„;;r^Un Davil ir.r,~.. o i> posta-takih pa- ltvi)o 1*« Pavil Jonov i^^bf"62^ razbremeni-2aOrli ajSlabšo la*ko ce- Vskim ?Sa bo Pr 'JO, za\hll tak PavilJon MS?' Proučn/I0^10 "a Jezer. Cllev tega rnožnosti predloga. za ures- Razprava se je še posebno zaostrila potem, ko je sanitarni inšpektor pokaza! članom sveta kos črne štnice, v katerem je bil za-1 pečon cigaretni ogorek. Očitno je j bilo, da ga je nekdo namerno potisnil v kruh. Zaradi nekaj delavcev, ki jim je i mogoče očitati popolno pamanj- J kanje odgovornosti do dela in po- ; trošni'ka kruha so prizadevanja j dobrih članov kolektiva neuspeš- i na. Deio močno ovira pogosto obolevanje in ni redko, da nekdo enostavno izostane z dela in šele po nekaj dneh se mu zdi vredno j sporočiti, da je bolan. Ker pa je pri peki vsaka minuta dragocena, je razumljivo, da zaradi pomanjkanja discipline utrpi škodo predvsem kvaliteta kruha oziroma tisti, ki ga mora uživati. Prisotni so ugotavljali, da je tako »tanje posledica nekakšnega monopoli zrna v pekarskem poklicu, saj nekaj let ni bilo pravega zanimanja zanj. Tako precej pekov misli, da so nenadomestljivi, z njimi pa se večkrat tudi tako ravna. Osebni dohodki v pekarni so dobri in bi sodili le v dobro stoječe podjetje. Na drugi strani pa res drži tudi to, da objekt pekarne ni brez napak. Verjetno ne bo šlo brez rekonstrukcije. Več pekarn, ki so bile zgrajene po podobnem načinu in z isto opremo kot kranjska, so že popravili ali vsaj za-«*W popravljati. — M. S. SMEĐEREVO, dne 1. aprila 1963 — Mladi graditelji avtomobilske ceste »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« — so poslednjič zasadili krampe in lopate na trasi od Osipaonice do Beograda. Gradnja mogočne, moderne magistrale gre h koncu, obenem pa poteka tudi petnajsto leto njenega »rojstva«. Pred petnajstimi leti se je mladina iz vseh krajev Jugoslavije zbrala na trasi od Beograda do Zagreba. Ob navdušenih brigadirskih pozdravih so nastajali novi kilometri modernega cestišča. Obljuba — dana tovarišu Titu — se je pričela uresničevati. Mladi graditelji so premagali številne prepreke in utrli pot novi prometni žili od Ljubljane do Djevdjelije. Na tem — 1070 kilometrov dolgem traku — je ostal le še nežna ten delček neobdelan. Tudi ta delček trase bo jeseni pokrivalo betonsko cestišče avtomobilske ceste BRATSTVA IN ENOTNOSTI«. Za racionalnejše trošenje sredstev JESENICE — Svet za stanovanjske zadeve in stanovanjske-skupnosti pri občinskem ljudskem odboru na Jesenicah je pretekli teden sprejel osnutek odloka o stanarini, hišnih skladih in stroških tekočega vzdrževanja stanovanj ter poslovnih prostorov v občini itd. V novem osnutku odloka o stanarini, hišnih skladih in stroških za tekoče vzdrževanje hiš in sta-. novanj ter poslovnih prostorov v * občini so združeni vsi o tej zadevi doslej izdani predpisi in odloki, kar bo evidenco nedvomno zelo poenostavilo, ekspeditivnost pa pospešilo. V prvem delu obravnava stanarino in najemnino po čl. 107 in 197 zakona o stanovanjskih razmerjih, v drugem delu pa smotrnost izkoriščanja stanovanjskih prostorov. Tretje poglavje zajema vprašanje delitve stanarine in najemnine, četrto pa obravnava oziroma razmejuje dolžnosti plačevanja stroškov vzdrževanja med nosivci stanovanja in skladom za vzdrževanje, obravnava in določuje pa tudi čas trajanja posameznih naprav v stanovanju, zaradi česar so bili danes najpogostejši spori med nosivci stanovanja in hišnimi sveti. Dalje urejuje odlok amortizacijo za hiše starega stanovanjskega fonda — ukinja npr. odvajanje amortizacije za hiše, ki so bile zgrajene pred 70 leti, kar pomeni vsako leto nekaj milijonov manj sredstev za občinski sklad. Odlok o podstanovanjskih razmerjih je prilagojen novim predpisom zakona o stanovanjskih razmerjih in bolj jasno formulira pristojnosti stanovanjskega organa pri ObLO, hišnih svetov itd., navaja vsebino podstanovalske pogodbe in sankcije za neizvajanje tega odloka. — Z. A. Obrazi in pojavi g Obrazi in pojavi g Obrazi in pojavi £ Obrazi in pojavi % Obrazi in pojavi 0 Obrazi in pojavi »Z balkonov naj stanovavci ne mečejo škatel, umazane vode in smeti!« »Otroke naj poučijo In pazijo nanje, da ne bodo uničevali nasadov po parku!« »Vrata v drvarnico naj vsak zapira za seboj, da ne bo prepiha po stopnišču.« In tako naprej. Zbor stanovavcev Velikega bloka je bil zelo živahen, čeprav ni bilo niti desetine odraslih. Zato so se zlasti zamislili ob predlogih, kako naj organizirajo sedanjo pomladansko delo za urejevanje okolja. AH naj uvedejo brezplačno delo, naj sprejmejo sankcije proil tistim, ki se tega ne bi udeležili, naj najamejo in plačajo delavce In zaračunajo te stroške k najemnini? Ali ml s odhranlenim denarjem uredijo In opremijo pralnico in otroško igrišče, ali »Odloči naj hišni svet, saj ne moremo drugače,« je predlagal n°.kdo. »Ne več. Lani smo jih slišali »Kaj hočete, sa] plačam!« naj se že letos odločijo, da bodo uredili novo pot do šole. Mnogo, mnogo stvari je bilo takih, ki zahtevajo pretehtano odločitev. In pri vsaki stvari so ugotavljali: »Kaj hočemo, ko pa nas je tu tako malo, ko ne moremo ničesar sklepati in odločati!« na vsakem koraku prav zaradi tega. Vsi morajo sodelovati, povedati svoje In soodločati,« je vztrajal predsednik. Tako so končali sestanek brez sklepov, brez odločitve, kaj in kako naj letos delajo. Ko so se vračali domov, so srečali na dvorišču tudi Matevža (tako naj mu bo tu Ime-. »Zakaj niste prišli na zbor sta-novavcev. Tako malo nas je bilo in važne stvari bi se morali pogovoriti in odločati. Prav vi ste se že lani toliko jezili zaradi hišnega reda, zaradi garaž in podob-rib,« mu je nekdo dejal. »Nikoli ne hodim na sestanke. Kaj hočete od mene, saj plačujem stanarino! Drugo me pa ne zanima,« Je osorno zavrnil Ma-tev in šel naprej. Le kaj bl ostalo od naše demokracije in samoupravljanja, če bi vsak tako dejal! pnvrnrr trt,* t. niMm.A 1963 TE DNI PO SVETU MEHIŠKI TISK O OBISKU V BEOGRADU Mehiški listi / velikimi simpatijami spremljajo potek obiska svojega predsednika Adolfa Lope-za Mateosa v naši državi. — Poudarjajo, da je srečanje obeh državnikov velik prispevek k prizadevanje m /;i mir, svobodo in pravico. ZBOROVANJE V SMEDEREVU Včeraj dopoldne je bilo v Srne-derevu svečano zborovanje pred začetkom letošnje mladinske akcije na odseku avtoceste od Osi-paonice do Beograda. Zborovanja se je udeležilo 12 mladinskih delovnih brigad, ki bodo delale v prvi izmeni od 1. apr. do 3. maja. Zborovanja se je udeležil tudi član ZIS Marin Cetimic. ROVARJENJE PROTI KONGRESU SOLIDARNOSTI S KUBO Brazilske zvezne oborožene sile ao v Rio de Janeiro prevzele nadzorstvo nad pristaniščem, letališčem in državnimi poslopji, da hi zatrle rovarjenjc guvernerja Lacerde zaradi kontinentalnega kongresa solidarnosti s Kubo. Po guvernerjevem ukazu so namreč zaprli desetine delavcev, ki so se hoteli udeležiti kongresa, samovoljno pa je ukinil nekatera ustavna jamstva. Kongres je včeraj končal delo. NEMIRI V KONGU V mestu Borna, ki ima 60 tisoč prebivavcev, so se spopadli meščani In vojaki. Poškodovanih je bilo 73 oseb. Vzroki in povodi še niso raziskani. Lfudle in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki O Ljudje in dogodki # Ljudje in dosodk Razdaljo med pariškim letali- nlh političnih teženj v mednarod- nitosti proti zlorabam, za enako- na njegova naloga je doseči mir Iz glavnih načel mehiške zuna-ščem Orlv in beograjskim letali- nlh odnosih, številni so primeri, pravne odnose med državami, za in razorožitev. Ob nekem njego- nje politike ni težko razbrati, da ščem v Surčlnu je letalo s pred- ko se Je Mehika odločno postavi- samoodločbo narodov in za pra- vem obisku na Japonskem, v de- se večina teh načel popolnoma sednikom mehiške republike Lo- la po robu nasilju v mednarod- vico do lastnega razvoja. Nepopu- želi jutranjega sonca, ki je edina sklada s stališči Jugoslavije v pezom Mateosom preletelo v ne- nem življenju. Čeprav je nemško stljiva pa so ostala mehiška sta- občutila posledice atomske voj- mednarodnih odnosih. Čeprav lokaj urah. Drugi pristanek mehi- nasilje ni v Izrazitejši obliki pri- Hšča, ko so obsojali napadalnost ne, Je dejal: »Prijateljstvo med čl obe deželi velika razdalja, *° n most Glasilo bodo izdajali Duplje — Krajevna organizacija SZDL v Dupljah je sklenila, da bo pričela z izdajanjem svojega glasila, ki naj bi izhajalo po potrebi in v obliki, kakor sd ga že uvedle številne druge organizacije v kranjski občini. V ta namen so sklenili imenovati tudi poseben uredniški odbor. V glasilu naj bi razpravljali o raznih lokalnih problemih, željah in potrebah kraja. — č. škega letala s predsednikom Ma- zadelo, je vendar leta 1942 napo- In hladno vojno, teosom na evropskem letališču je bil hkrati tudi prvi obisk mehiškega državnika v naši državi. Prvi uradni obisk pa nikakor ne pomeni, da sta Mehika In Jugoslavija naredili v medsebojnih odnosih prve korake, po katerih običajno ocenjujemo odnose zn dobre in prijateljske. Obe državi vedala Nemčiji vojno, da bi se Iz ameriške zaprtosti je Mehi-imata kljub redkim uradnim sti- postavila na stran demokracije in ka naredila drzen korak naprej — ko:n žo vrsto let trdne in vzorne napredka. posebno v času predsednika Lo- prijateijske vezi. To Je končno Po vojni so novi odnosi med peza Mateosa. Pod njegovim vod-potrdil že začetni vtis o sedanjem drŽavami prek Združenih narodov stvora je Mehika uspela, da se je obisku mehiškega predsednika v dali Mehiki proste roke, da na- znebila občutka, da je vezana na Beogradu. daljuje svojo tradicionalno poli- zahodno poloblo In se naglo Vzdušje na surčlnskem prista- tlko. Stališča Mehike so se v ste- vključila v tok dogodkov, ki Ima- narodi ne temelji samo na kori- še ne pomeni, da medsebojnih stih, temveč na zavesti za skupno odnosov ne bi mogli razvijati na stvar: na razorožitvi in prepovedi različnih področjih. Do sedaj smo jedrskih poskusov.« V razgovorih pravzaprav največ storili na kul- z Nehrujem je mehiški predsed- turnem področju, kjer občasno nik naredil trden sklep: »Mir je prihaja do izmenjave kulturnih najvažnejša naloga človeštva.« Ob dobrin in izkušenj. Trgovinska sestanku s Sukarnom je zaključek podoben: »Svet se lahko izogne vojni samo s popuščanjem.« Mehika ima tudi v diplomaciji na ameriški celini svoj politični kompas. Prizadeva si, da bl Latinsko Ameriko razglasili za brez-atomsko področje. Tudi v zaostrenih odnosih ameriških držav do Kube je zadržala trezno glavo. izmenjava zaostaja za kulturno Izmenjavo. Čeprav so se gospodarski stiki začeli razvijati razmeroma pozno, ni razloga za zastoj. Splošni vtis Je, da bl se gospodarsko sodelovanje lahko $e bolj razširilo. Najboljši pogoji T» trdno sodelovanje so prav gotovo na političnem torišču, kjer imata obe državi popolnoma usklajene poglede, zlasti glede miru in mir- jališču ni bilo samo Izraz dlplo- kleni palači vedno ujemala z na- jo svetovni pomen. Predsednik matske gostoljubnosti, ampak je prednlmi pojmovanji vselej ta- Lopez Mateos potuje po Ameriki, Njen odnos do kubanske revolu- nega sodelovanja med državami v sprejemu veliko primesi skup- krat, ko Je Šlo za varovanje zako- Aziji in po vsem svetu. Poglavit- cije se opira' na nevmešavanje. ZDRAVKO TOMAžEJ -———■--——--t--■—■-______----- Ljudje in dogodki O Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki # Liudfe in do^dk RS TRČENJE NA NEPREGLED-NEMO VINKU V petek popoldne sta na cesti 4. reda v vasi oDlinft nad Tržičem trčila osebni avto KR 24-22 (Ivan Gašpirc) in avtobus LJ 145-27 (Janez Meglic). Oba sta vozila z neprimerno hitrostjo in trčila na nepreglednem ovinku, kjer je cesta zelo ozka. škodo cenijo na 90 tisoč dinarjev-. ZDRKNIL JE S CESTE Tržič, 31. marca — Sinoči ob 21.30 je na Kolodvorski cesti pred hišo št. 3 zdrknil s ceste in se na toprevrnil osebni avtomobil LJ 176-98 (Miro Kramar). Vozil je proti železniški postaji in na nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zdrknil s ceste. — Škoda okoli 200 tisoč dinarjev. POŽAR NA KALVARIJI Kranj, 31. marca — Včeraj dopoldne ob 17.45 so poklicni gasilski četi v Kranju sporočili, da na Kalvariji, Bičkova 9, gori skedenj (last Ignaca Zupana). Ga-sivci so v nekaj minutah prispeli na kraj požara (njihovo vožnjo je močno oviral gost promet), vendar je bil skedenj, v katerem je bilo shranjeno seno, poljsko orodje in podobno že popolnoma v ognju in ga ni bilo mogoče rešiti. Gasivci so si več kot poldrugo uro prizadevali, da so pred ognjem obvarovali stanovanjsko hišo, ki je le 6 metrov proč od skednja. Potovanja internirancev Občinski odbori Združej borcev NOV so te dni prejeli navodila o organizaciji potovanja bivših internirancev v tri znana taborišča — Mauthausen, Buchcmvald In Dachau. Potovanje organizira podjetje Kompas v Ljubljani na predlog komisije za bivše poli. tične zapornike, internirance in deportirance pri predsedstvu Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Potovanje v Buchemvald je zvezano z ogledom Prage, Miinchna in drugih mest in bi trajalo šest dni z odhodom 24. aprila. Internirane! Dachaua naj bi odpotovali 4. maja in bl ob dvakratnem prenočevanju v Munchnu potovali tri dni. Tridnevno potovanje je prav tako predvideno za internirance Mauthausena, ki bl odpotovali 11. maja s prenočevanjem v Linzu in na Dunaju. Podatke in pojasnila o cenah in pogojih potovanja daje podjetje Kompas, v prvi vrsti pa občinski odbori Združenj borcev NOV. (Kandidati za potovanje v Buchcmvald bi se morali prijaviti že do srede, 3. aprila, za ostali dve potovanji pa do 10. aprila. K. M. UsneJa prireditev v Dijaškem domu Kranj, 31. marca — Sinoči so gojenci Dijaškega doma Kranj izvedli zelo uspelo prireditev »Pokaži, kaj znaš«. Nastopili so instrumentalisti, pevci in recitator-ji. Poslusavci so toplo pozdravljali nastopajoče gojence in njihovo izvajanje, zato upajmo, da se bodo ti kmalu spet spoprijeli z organizacijo take ali podobne prireditve. Datum nastopa je bil zelo posrečeno izbran, saj se ga je zaradi današnjega roditeljskega sestanka udeležilo tudi precej staršev gojencev. \adaljevanjjc s 1. strani Urejeni nasadi -ogledalo kn!tt.rnosti kulturne ravni nas vseh. V Kranju smo v tem pogledu šele na začetku poti, saj je večina vrtov naj bi bila ena plat medalje- F? drugi strani pa bo naš napredek večji ,ko bo nnša dejavnost vklju* cena v družbeni plan, tako da b° naše društvo razen večjih pravic dobilo tudi večje dolžnosti. P0" moč, ki nam jo občani pri našem delu lahko nudijo brez vseh žrtev* neurejenih, tistih nekaj pa kl ;so ( je y rfa JQ urejeni, pomeni izjemo, ki potr- . sadov Kq g& nam bQ posrecil0 juje pravilo. pr, našin ,judeh _ „aj prl -e- B Kako upate, da boste najla- j čini — vzbuditi občutek, da sta že uspeli? lepota in urejenost Javnih naša* - Mislim, da bo slik z ljudmi i dov njihova zadeva, da'so vrtovi, najlaže najti prav prek stanovanj, i P?™* "» zekni pasovi ogledal« skih skupnosti, ki bi se morale njihove civilizacije, tedaj bo de za tako delo zelo zanimati. Sta-' Iov™'e TO$e«a društva doseg* novanjske skupnosti naj bi same ! svo\ »amcn in "aS trud 00 oW poskrbele, da bi ob strokovni po- j Poplačan. — T. P. moči društva urejale svojo oko-1 , — lico. Seveda pa je taka oblika de- \ javnosti zaenkrat več ali manj le f^iKartio perspektivna. 1 VJ7 lJJCl,l 11? ■ Na kakšen način posredujete lanom strokovne nasvete? — Predvsem s strokovnimi pre-! davan jI, ki jih bomo organizirali j vsa':a dva meseca. Na ta način se | bodo slušatelji seznanil s cvet prebivavstva V KRANJU Poročili so se: Jože Oblak-uslužbenec in Stanislava Kobaj' 1 Študentka: Anton Mušič. vodovod- že pred časom smo poročali o elektrifikaciji gorenjske železniške proge, in sedaj je videti, da se bodo želje le uresničile. — Skupni stroški so predvideni na okoli U milijard dinarjev. Prva sredstva so zagotovili iz okrajnega in občinskih virov. V prvi letošnji fazi naj bi elektrificirali progo od Jesenic do Podnarta. — Na sliki: prva pripravljalna dela za elektrifikacijo proge med postajama Žirovnica in Javornik jem ki naj bi «r, v tistem raz- j m- instalaJer in Vida Pevc, del*" dobm uo)U, dobjli bodo napotke ka. y B,.,zar avtomehanik * za ne^o teh rastlin In por'obno. Skratka, Skušali Itm bomo posredovati vse, kar Je za posamezno obdobje zanimivo. Razen predavanj pa bomo organizirali tudi poučne ekskurzije v razne vrtnarije. Pri vsej tej vzgoji bi morali v prvi vrsti skrbeli, da bi tovrstno znanje otroci pridobivali'tudi v šoli. Prav sedaj zbiramo prijave za izlet v Trst In Benetke, kjer i si bodo udeleženci izleta ogledali j mednarodno razstavo pomladanskega cvetja. B Prav gotovo ste pri svojem delu, naleteli tudi na težave. Kaj je v vašem delu največja prepreka? — Mislim, da je to zastarela in ozka miselnost naših ljudi, zakaj mnogim višek življenjskega standarda pomeni še vedno le avtomobil, šele ko bomo prebili ta led, bomo lahko bolj uspevali. To „Spoznaj poklice in gospodarstvo komune" je imelo naslov četrtkovo javno tekmovanje mladink in mladincev v mesecu poklicnega usmerjanja na Jesenicah ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega dobrega dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA POLJANCA gostilničarja v Sebenjah na zadnji poti, darovali vence in izrazili sožaljc, prisrčna hvala. Družine Poljane, Tlšler m žibert Jesenice — Pod tem geslom je j grajeni sta bili s 50.000 dinarji, pripravil zavod za zaposlovanje vsak nastopajoči pa je prejel od delavcev pretekli četrtek tekmo- j KB Jesenice hranilno vlogo po vanje in prve nagrade (ostale so | 5.500 dinarjev. Tretje mesto sta podelila podjetja). Tekmovale so [ osvojili ekipi osnovne šole »Pre-osnovne šole Žirovnica, Koroška žihov Voranc« iz Jesenic in 30.000 Bela, »Prežihov Voranc« in Kranjska gora (po 2 ekipi s 3 učenci iz 7. in 8. razreda), na nekoliko zahtevnejša vprašanja pa sta odgovarjali tudi dve ekipi iz gimnazije. Za prvo mesto sta ekipi osnovne šole Žirovnica (72 točk) prejeli nagrado v znesku 70.000 dinarjev in vsak izmed nastopajočih /od KB Jesenice hranilno vlogo v višini 7.000 dinarjev, na drugem mestu sta bili ekipi osnovne šole Koroška Bela. Na- Vreme VREMENSKA SLIKA Področje nizkega zračnega pritiska, ki je te dni povzročalo slabo vreme v Sloveniji, se je pričelo polniti in umikati proti vzhodu. Prodor visokega zračnega pritiska je zajel Zahodno Evropo in _ Žibert — dečka; Ivana tikoćgf^ deklico; Jožefa Subic — dečK?-' Julijina Fende — deklico; Mar»^ Platovšek — dečka; Irena ?ctf£ — deklico; Pavla Jelene — de*11' co; Ema Traven — deklico; Dra gica Abramovič — deklico; Petrič r- deklico; Angela Koz^ — deklico; Frančiška Ca rman deklico; Marija Vidmar — deff* NeŽka Ku- ćo; Ivana Rant — dečka; železniški nadvoz čez cesto I. reda pri Vrbi bodo prihodnji mesec betonirali, ker železen, kot je bil doslej, ni več omogočal varnega železniškega prometa. Da bodo delo lahko opravili, bodo za nekaj časa tir speljali poleg sedanje proge Ogorevc — deklico; Marija h ar — deklico; Ivana Benedi*i dečka; Mihaela Rakovcc — dek"1' co Umrli so: Janez Bidovec, in^\ lidski upokojenec; Albina A^rJ gospodinja; Mirko Bedek, de vce; Andrej PavlovČič, ose^ upokojenec V TRŽIČU Poročili so se: Marijan R<*?g uslužbenec in Ana Stritih, "sI benka; Marijan Vodnik, delav ln Frančiška Praprotnik, delaj* Rodili sta se: Vida Tomšič. Vfc" na Perko Umrli so: Janez Rožič, osebij upokojenec; Jožef Srečmik, kojenec; Marija Zupan, upokoj ka; Franc Poljanec .gostili*1^ Iztok Stritih, dijak; Uršula bravc, oskrbovanka NA JESENICAH PoročiH so se: Jožef .Bla?j£ strojni delavec in Katarina ^ sterl. skladiščnica; Kari VuK, ^ varniški delavec in Ana Toic, ^ lavka; Andrej Abfam, Emilija Mavri, gospodinja; ^p,-Pirija, tov. delavec in Jožica bar, delavka; Izidor Zupan, » in Vida Domijan, natakarica Umrla sta: Mihael Mirtic *g 79 let in Marija Murntk stara let . Rodile so: Slavka Perico — g£ ka; Vera Bjegovič — dečka; . rija Kristan — dečka; Majda *^ nar — dečka; Anica Klancar deklico; Cecilija Oblak — .? p^i-Marta Jemc — deklico; Cirn** ka — dečka; Senija CrnojCj^ . dečka; Ivana Hrovat — d Julijana Jug — dečka; Vera w2 Kočevar — deklico; Antonija ^ kon — dečka; Marija R°blC dc deklico; Helena Bavdek ".,-lC0; klico; Draga Pogačnik — deK Terezija Borse — dečka; Rupar - dečka; Pavla MulO deklico; Julka Kunčič - ^\\co Miroslava Debelak Zofija Trojer — deklico; Gostič — deklico - klic0- \ v. PONEDFTJEK, 1. APRILA 19K prodam Prodam popolnoma novega MAKSIJA 175 ccm. Ogled vsak dan od 11. do 12. ure v Pekarni Kranj 988 Prodam 2 bikca stara 7 in 8 aiesecev. Oddati ponudbe v podružnico »GLASA« na Jesenicah pod »8+7« 1077 Prodam manjšo količino jabolk P žganja. Resman, PraproSe I, Podnart 1109 '< Prodam rabljeno štirioglato i gladko cementno strešno opeko in bobrovca. Nahtigal. Hrastje' i i ftid Iščem mlajšo upokojenko ali starejšo žensko za pomoč v go-spodfnjstvu v dopoldanskem času. Soba na razpolago. Naslov V oglasnem oddelku 1021 Stanovanjsko hišo na prometnem kraju Kranja, primerno za obrtnika, ugodno prodam. Poizve se v oglasnem oddelku 1084 Za vašo stavbo izdelam okna In vrata ali opravim mizarska dola. Oddati ponudbe pod »Solidno« 1016 Ženski, ki dela 02 2 Izmeni, ali upokojenki nudim hrano in stanovanje za varstvo enega otroka. Naslov v oglasnem oddelku 1111 Gorenjska oblafilnica Kranj obvešča vse poslovne stranke, da sta se s L aprilom 1963 preselila uprava podjetja in ženski oddelek po meri v središče mesta, in to na Prešernovo cesto 6/1 Moški oddelek po meri in trgovina poslujeta še nadalje na Cankarjevi cesti 10. Poslužite se oddelkov po meri, kjer vam hitro in solidno nudimo Vse uslu;ge. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij komunalnega podjetja »VODOVOD« KRANJ KOROŠKA CESTA 41 razpisuje prosta delovna mesta za: 20 nekvalificiranih delavcev za opravljanje težaških del V poštev pridejo samo delavci, ki stanujejo na območju občine Kranj, Medvode in škofja Loka. S stanovanji podjetje ne razpolaga. Nastop službe možen takoj. OBVESTILO občanom ter delovnim in drugim organizacijam občine Kranj Obveščamo, da se bo ODDELEK ZA GRADBENE IN KOMU-ALNe ZADEVE ObLO KRANJ, DNE 4. APRILA 1963 PRESELIL dosedanjih prostorov v Tomšičevi ulici 21 v občinsko stavbo na jsn revolucije številka 1 (prejšnja stavba OLO Kranj) Z NOVO LEF°NSKO ŠTEVILKO 39-01. zaradi preselitve oddelek za gradbene in komunalne zadeve 8re«o in četrtek, to je 3. in 4. aprila 1963, ne bo posloval za stran-' °d Petka, to je 5. aprila 1963, dalje pa bo posloval že v novih Prostorih. Kra°fbenem obveščamo, da ima OKROŽNO JAVNO TOZIVSTVO v n'u od 3. aprila 1963 dalje novo TELEFONSKO ŠTEVILKO 39-71. Občinski ljudski odbor Kranj Izdaj-, i " —"*"" Tek La t,ska cp »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — 24-7s !\Un prJ NB v Kranju 607-U-1-135 - Telefoni: glavni urednik ^rocni .0rnl uredn«k in uprava 21 90, uredništvo 24-37 - Letna *°*anie 'iSta *naša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, zna Številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev Naša humoreska t r/av liana Siratko — če se pršv sporniniam — ženike niso nikoli posebno obletavale. Toda nikar ne mi-slitey Ha je Siratka vzorec moškega brez vrednosti. Nikakor na! Še danes bi ga z mirno dušo lahko vpisali na seznam »užitnih« - možakarjev, pa čeprav je bli&k petdesetih. Da se ni mogel spraviti v »promet«, je bilo dejal: »Anastazija, se ti ne zdi, da z emancipacijo malce pretiravaš?« — Ubogi Siratka! Poslej je svoja s vprašanja vselej dobro pretehtal. Siratka ic bii svoji 'Ženi vseh petnajst let zakona povsem zvest. Bolj zaradi strahu pred ženo kot iz prepričanja, da ic njegova zakonska neoporečnos', povsem v skladu z moralnimi Njen nasmeh krivo predvsem to, da se je žensk in vsega, kar je bilo z njimi v neposredni zvezi, neznansko bal. In če se ljudje poročajo iz ljubezni, tedaj lahko rečemo, da sc je ubogi Siratka poročil z Anastazijo iz golega strahu. ■ Kmalu potem, ko sta se spoznala, ic lepega dne dejala: »Slišiš, odločila sem se,^ da te poročim!': Siratka pa ie le vdano prikimal in si mislil: »Srečno sem jo izvozil! Lahko bi bilo slabše .. .« — Le kdo bi dojel njegovo življenjsko filozofijo? In potem sc je plalyo in vdano fuzioniral (danes pravimo taki zvezi — zakonska integracija!) z Anastazijo. Ugriznil jc v jabolko ... Petnajst let zakona je Siratki vcepilo vendarle nekaj odločnosti. Odločno namreč zanika tezo o nespornem in historično dokazanem obstoianju patriar-hata. Prozoren Bluf! Kadar pa nanese beseda o ženskah, ki so morale in ki še žive v stadiju suženjstva, se prizanesljivo smehlja. Pojem o emancipaciji ženske pa ie strahotno poenostavil s sinonimom: diktatura žene v zakonu! Pravzaprav se ic Siratka dokopal do tega sinonima tistega dne, ko je svoji ženi očitajoče načeli. No, da — včasih io ic prevaral, toda listo je bilo le v mislih. Nekega nemirnega pomladnega dne pa ic njegovo nepotešeno pa zastrašeno kopr-nenjc po bližini druge ženske le stopilo na prepovedana pota. Vprcnapo In jeni amhulan t i sc je nehote zaplel v razgovor s svojo mikavno sosedo. Posledice so bile tu. »Ljubezen na prvi pogled,* je ves prestrašen ugotovil Siratka in tako) korigiral »ljubezen« »simpatijo«. Ko vsai ne bi bilo tistega njenega toliko obetajočega nasmeška! In njen nasmešek je bil kriv, da se je z njo domovi za sestanek; in njen nasmeh je bil tudi kriv, da ji je dan ali dva pazneie pisal pismo — prvo prepovedano ljubezensko pumo v zadnjih petnajstih letih. »Moia ljubljena Zofiial* jc pisal Siratka in si grizel nohte, zakaj tistega, kar je čutil kot enkratno in neponovljivo pesem svojega srca, ni mo<>,el preliti v besede. V sebi ni imel niti trohice pesniškega daru. Po vse) sili pa je hotel napisati, da je njegova 1'mbezen do nje kot labodji spev ali nekaj podobnega. Primaknil je še Amorm pa pomladno cvete v svetlih nočeh, polnih zvezdnega prahu. In po- tem: ti in jaz in jaz in ti, z roko v roki, srce ob srcu, in okrog tišina in ni? . • . »Ahat to zveni precej abstraktno in ne docela ceneno,« si je pomel roke. Siratka je pisal. . . pisal Nenadoma sc jc zdrznil in pre-hledel. Ne zato, ker bi ga utegnili zasačiti pri zasebnem opravilu (Pisal jc v službi in to jc naj prikladne jsi kraj za takšne zadeve!), temveč zato, ker se jc domislil svoje žene. Kdj če bi dobila to pismo v roke Anastazija? Siratka se jc v stralm ves zgrbil in v obraz jc postal prsteno siv. Ko sc jc otrescl prvega strahu, jc takole konča! svoje pisanje: »Hvala ti, drag:: Zofija, za žlahtnodehteče cvetje ljubezni, ki si mi ga poklonila na pragu moje jeseni.* Potem jc dodal Še obvezen poljub in svoje ime. Ves čas se ni mogel otresti privida žene, ki jc visel nad njim kot giljotina. I>i še potem, ko je izpolnjeval kuverto, \e drhtel ob misli: kaj bi bilo, če bi Tašlo to pismo v ženine roke! Nenasitno žrelo poštnega nabiralnika jc hlastnilo po niego-vih ljubezenskih izjavah. IV*" pozneje. Siratka se je II vrnil iz službe. »Dober dan, mami!« ic prihuljeno zapel. Ker ni dobil odgovora, je poškilil proti Anastaziji. Vsa naježena kot bodeča žica je stala ob štedilniku in iz oči so ji švigali ubijajoči pogledi. Potem sc je pomaknila proti Siratki in mu z bliskovito kretnjo potisnila pod nos rožnato pismo... Siratka jc zastokal in kolena S0y se mu zašibila. V brezumnem strahu se mu je vsililo vprašanje: »Pismo za Zofijo! Kako je prišlo v ženine roke? Misel mu je pretrgala velika zajemavka, ki je trdo pristala na niegovi lobanji. »Tu imaš svoio liubl'eno Zofijo!« je zaslišal od daleč.« Ti nesnaga ti, farizejska! Ti bom že dala labodji spev. Take ti bom naložila, da boš rigal kot osel... Pa po zvezdnati noči se ti toži, kaj, pa po Amorju in zvezdnem prahu... Po stanovanju ga boš lahko brisal, da boš črn.« — Potem je brala iz pisma: »Čudovito je koprnenjc srca, kadar se ga dotakne poljub ljubezni. ..« In spet je zajemavka priletela na Siratkovo glavo. »Ampak, poslušaj vendar!« se jc slabotno oglasil Siratka in s c spretno umaknil novemu udarcu. »Saj nisem jaz napisal tega pisma ...« »Kakopak, zdaj boš celo tajil svojo pisavo,« jc spet udarila Anastazija in vrgla na mizo izda javsko pismo. »Le to mi ni jasno, kako da si ga odposlal na moj naslov.« Siratka pa jc vse predobro vedel, kako je prišlo do te grozne pomote. Prav takrat, ko je pisal naslov, je mislil na ženo. »Ti bom ž c dala žlahtnodehteče cvetje na pragu tvoje jeseni, starina! S koprivami te bom, da boš ves bulast,« je spet nadaljevala Anastazija. »Pa čez prag te bom pognala ...« Siratkov pogled jc kot omo-tena muha poplesaval po pismu. Pozornost je pritegnil poštni žig. Bral je: 1. APRIL! Nikoli si hi domišljal, da je kaj prida igravec, tokrat pa je Čudovito pričaral razposajen smeh. Pfaml je k Anastazij: in jo zasukal po kuhinji. »Pa sem te •.. pa sem te...« jc vpil. »PRVI APRIL! Zraven pa se je tresel kot šiba na vodi. ženin nasmeh se jc razpotegnil v široko vse odpuščajoče rezanje in zajemavka je to pot ljubkujoče padla po Siratki: »Ti lump, ti, grdi! Kako si me potegnil!« »Pa sem te res!« sc jc oddahnil Siratka. »Takoj sem si mislila, da to ne more biti res,« se jc zdaj oddahnila tudi Anastazija. »Moi mož ni šema, da bi na tako pismo napisal ženin naslov ..»« ŠK. Ispeh škofjeloškega turizma škofja Loka, 1. aprila — Na pobudo gostinsko-turlstičnega združenja in komisije za poživitev turizma je bila tu izredna seja obč. ljudskega odbora. Razpravljali so in sprejeli vrsto pomembnih sklepov v zvezi z bližnjo turistično sezono. Spričo tega, da se gostinski družbeni sektor (beri: Krona) ni najbolje znašel v položaju, ki je nastal z ukinitvijo celotnega go- stinskega privatnega sektorja v lanskem letu- so le-tega rehabilitirali. Danes so namreč začela ponovno poslovati vsa ta gostišča, ki so jih med tem sodobno opremili. Zaradi ponovnega poslovanja gostišč pa jc ostala škofjeloška glasbena šola brez prostorov, zakaj kot je znano, je uspešno delovala v gostilni »Fbjkar«. Med drugim je posebna komisija razdelila 100 milijonov din turističnega kredita. Prav zaradi tega pa bodo danes ob 11. uri slavnostno začeli z adapta-cijskimi deli gostišča »Krona«. Ob koncu pa naj* še omenimo, da je bila rešena vloga neke skandinavske potovalne agencije. Le-ta jc namreč prosila /a triletni najem škofjeloškega kopališča (na sliki), za katerega je pripravljena odšteti 2000 dolarjev letno. Torej kot kaže, se bo škofjeloški turizem le premaknil z mrtve točke. — A. š; Čebelarska razstava škofja Loka — Čebelarsko društvo škofja Loka, ki ima v svojem sestavu 8 čebelarskih družin, je že letos pozimi nameravalo oi ganizirati samostojno razstavo, na kateri bi prikazali različne zanimivosti s področja čebelarstva. Čeprav tedaj do razstave ni prišlo i/, tehničnih in finančnih razlogov, je misel nanjo le ostala in vse kaže, da bomo v letošnjem letu videli tako razstavo v škof j i Loki. Razstava bo verjetno povezana s še kako drugo prireditvijo. — R. Delo krajevne skupnosti Podblica — Na dnevnem redu zadnje seje krajevne skupnosti jc bila tehnična vzgoja mladine, saj sc zlasti v letošnjem letu temi; vprašanju posveča precej pozor nosti spričo pionirskih iger. Ker v kraju ni organizacije, ki bi fi ukvarjala s to vzgojo (razen ne kaj malega na osnovni šoli), b< v tej zadevi težko storiti kaj več kot se je doslej. Skrb za načrtni ureditev dela na socialnem področju so poverili Janku Bergan tu. Pri razpravi o cesti Besnic; — Nemilje so sklenili, da jo b< letos nujno treba razširiti i, usposobiti z:\ avtobusni promet \ vseh letnih časih. V ta namen S< izvolili posebno komisijo, ki b< imela izvedbo na skrbi. •— R. afera S9 ime »Cerau ne?« »Vaša žena, Romberg in Mila so naju videli.« *U n,emberga ne štejemo, ker je tožnik. Mila in moja žena bi tr-** "»sprotno.« »rvf -je f0t°grafija?« Jjjjj jo ima.« *E?£^.morate fotografijo in negativ.« »Pav J-U tel datL<< »Pr-f70?!11 ste ^ spodrsljaj in zdaj morate...« trav nič ne morem zato!« h»ti«jeCy80,varjaJte mi! Preskrbeli boste fotografijo, in to kar naj- na'ot i?**1^01"" Cc *e ne bo ^ ~~ lepo' mu P°veJtc' saj tako »Go«JS « Se DO' toreJ' otroku kaj zgodilo.« """-»spod Brummer...« •Kaj je?« Ciaam1- Sem ,že,e1' da bi sprejeli mojo odpoved.« »Jaz ie- vzel iz ust i« me pogledal. dali denar t5 ^m St°ril 23 vas' kar sem moge1, In 2340 ste mi morati iroi.« bi si rad zgradil novo življenje. Razumeti me Pričel -JaZ '' lo- Med sm-v,G sme^ati> sprva neslišno. Zavaljeno telo mn je drhte- Usta> da m. ] °m se je ves tresel. Sapa je piskala skozi drobna zahrbten m? fsmejaniem Je astmatično sopihal kakor prasec, kakor • masten prasec. Pes sc je prebudil in začel cviliti. »Tiho, moja Lutkica, tiho.« Hehetaje je rekel: »Slabi živci, Hol-den, kaj? Razburjenja. Razumem. Vsi smo le ljudje. Poglejte si mojo ženo.« Spet se je zasmejal, debeli prasec se je zasmejal. »Mojo Nino. Bog ve, če me kdo ljubi, me ona. Povsem je zmedena. Razburjenje jo je strlo. Tako mi je prav zares predložila, da bi se ločila! Strmite, kaj? Da tako odkrito govorim, hočem reči. Cemu mi ne odgovarjate?« »Megla, gospod Brummer. Pošteno moram pazitL« »Dobro pazite, Holden.« Med smehom je renčal in prhal. »Tako je prav, le dobro pazite! Da, primer svoje žene omenjam, da bi vam pokazal, kako trenutno niste gospodarji položaja in svojih odločitev. Nina se hoče ločiti, vi želite odpovedati službo, človek bi skoraj pomislil, da sta se dogovorila!« Zategnjeno je zakrulil. »Nič drugega kot živci. Nino bom poslal na oddih, nekam na jug. Saj sploh nisem bil razburjen, ko mi je obrazložila svojo nenavadno odločitev. Nisem je vzel resno. Dejal sem ji, da jo razumem. Kaj drugega naj bi rekel? Sicer pa je bilo malce preveč. Resnejše skrbi imam. Ne bom se ločil. Za nič na tem svetu. Potrebujem jo. Najboljša žena je, kar jih obstaja. Toda z živci je na koncu, to je vse. Kakor vi, Holden. In zaradi tega tudi vas ne jemljem resno.« »Pa vendar vas prosim, da sprejmete mojo odpoved, gospod Brummer. Odšel bi rad.« »Nazaj v 2apor?« je vprašal in prisrčno zakrulil. »Kaj neki počnete, Holden? Človek, pazite vendar na avtomobil, saj bi sc skoraj zapeljali na zeleno progo.« »Veste, čemu sem bil v zaporu?« »Kajpada.« »Kako dolgo?« »že dolgo. Zakaj?« Ustnice so se mi lepile druga na drugo. S težavo sem izustil, sklonjen nad krmilom: »Doktor Zorn je sodil, da ne veste...« »Dobri Zorn.« »Toda navzlic temu ste mi podarili kot nagrado trideset tisoč mark. J.« »Pravite.« t »Prosim?« »Ah, Holden, mar ste menili, da smo vsi bedaki?« Turobni gla« je spet sitnaril. »Ste podpisali potrdilo o prejemu tridesetih tiso. cev mark, da ali ne?« »Da.« »Tudi to sem pričakoval. Niste boljši od mene, Holden. Tod.i kaj neki bi se zgodilo, če bi vas takrat v zaporu nahrulil? Ime! bi sodelavca manj, sicer pa ničesar, dragocenega sodelavca, ki mi jc zatem napravil marsikatero dragoceno uslugo. Zaradi tega ni sem kričal!« Zdaj smo plavali v megli, tako da sem vozil le s hitrostjo desetih kilometrov na uro. Za pol ure nismo srečali nobenega avtomobila. »In kako premeteno sem storil, če pomislim na tiste dni, kako. premeteno! Kajti — vidite, Holden, če nam zdaj hočete pobegniti, in to na vsak način, bomo sporočili javnosti, da ste nas hoteli izsiljevati za trideset tisoč mark. S tem, da bi nam izročili nekatere dokumente. V tem primeru bi lahko marsikaj trdili. Toda dokazali? Dokazati ne morete ničesar. Dokumentov nimate več. Toda mi, Holden, mi imamo še vedno vaš podpis na potrdilu. Ko ste jemali denar, ste vprašali doktorja Zorna, čemu ga prejemate. Tedaj je dejal, da vas bo nekoč morda prosil za uslugo. Danes vas prosi za to uslugo. Prosi vas, naj od Petra Romberga priskrbite omenjeno fotografijo. In negativ.« , »Tega ne morem... lega nočem...« »Morate. In boste storili.« »Dovolite mi, da odidem, gospod Brummer.« »Ostali boste prav tako, kot bo ostala moja uboga žena! Saj ne veste, kako vam bo koristilo.« ■»Kako dolgo... kako dolgo me boste šiloma zadrževali, da bom ostal pri vas?« »Dokler vas bom potreboval, Holden. Ne bodite otročji. Mar vam je slabo? No. torej, kaj takšnega-« 1»0\T.r)Ft.TF,ir, T. ATOILA IMS 14. meddruštveno tekmovanje na Krvavcu ekipo Triglava Slalom v snežnem metežu — Lakota, ki je premočno zmagal v slalomu, je v veleslalomu padel — Bolni Šumi zmagovavec veleslaloma Krvavec, 31. marca — Včeraj se Je tu pričel 14. meddruštvenl slalom in veleslalom, ki ga vsako leto za pokal kranjskega planinskega društva prireja smučarski klub Triglav. Sprva Je kazalo, da tekmovanja sploh ne bodo mogli v redu Izpeljati, ker je dopoldne začelo močno snežiti., pihal pa je tudi hud veter. Tako so včeraj lahko izvedli le en tek slaloma, drugega pa so preložili stopilo več kot 150 tekmovavcev, med njimi tudi vsi naši repre-zentantje in smučarji ASKO iz Beljaka in spodnje dravske doline (Bistrice). Italijani se tekmovanja iz neznanih vzrokov niso udeležili. Danes smo na startu in tako dalje; članice: 1. Fanedl (E) 105,4, 2. Tindl (ASKO) 116,3, 3. Jamnik (T) 121,3 itd.; mladinci: 1. Zajec (E) 110,9, 2. Jakopič (J) 113,0, 3. Ošabnik (T) 113,5 itd.; mladinke: 1. M. Fainedl (F) 85.5, 2. Ude (T) 91,4, 3. Kurnik (T) 92,2 itd. . Veleslalom — člani: 1. ŠUMI (T) 1:26,6, 2. A. Klinar (J) 1:30,0, 3. Pustoslemšek (M) 1:30,9, 4. Zu-ger (ASKO) 1:31,1, 5. Križaj (T) 1:31,5 itd.: članice: 1. Ankele (T) Republiška liga Druga zmaga Tržiča TRŽIČ : PIRAN 14:13 (10:3) Gorenjska liga na danes, ko je bilo vreme lepo, le kdaj pa kdaj je megla zakrila | pogrešali tudi Kranjsko2orčana j l:31.3 (peti čas med člani!), 2. smučišča. Najprej je bil danes zjutraj na i vrha Krvavca in je imela cilj bli-sporedu drug tek slaloma, za ka- zu zgornje postaje žičnice. Naj-terega je na 405 metrov dolgi prej so vozile članice in mkulin- Detička, ki je nastopil v včeraj- Fanedl (E) 1:33.6, 3. Rutar (T) šnjem slalomu. Zvedeli smo, da | 1:39,7 itd.; mladinci: 1. Posautz progi s 120' metri višinske razlike 6 5vralic postavil Kranjčan Bla-žič. Proga je bila lahka (preveč »odprta«), saj jo je najboljši — državni prvak Lakota prevozil v 45 sekundah, ne dosti počasneje pa tudi drugi tekmovavci. Ker je Lakota zmagal že v včerajšnjem slalomu, mu prvega mesta ni nihče odvzel; nasprotno: v obeh vožnjah skupaj je zmagal za več kot 6 sekund! Naslednji dve mesti sta presenetljivo osvojila tržiški veteran Križaj in Pustoslemšek iz Mežice. — Pri članicah je v slalomu zmagala Krista Fanedl, pri mladincih Zajec (oba Enotnost), pri mladinkah pa Milka Fanedl (Fužinar). Ob 11. uri je bil start veleslaloma za prehodni pokal PD Kranj. Proga je bila speljana z Na Čr- [ Veleslalom na Črnem vrhu Jesenice, 31. marca - nem vrhu nad Jesenicami so bile danes modobratne tekme Železarne Jesenice v veleslalomu. Nastopilo je 58 železarjev (prijavljenih je bilo 79). Na progi, ki je imela 24 vratic in višinskorazliko 210 m, so dosegli takele rezultate: 1. skupina (aktivni smučarji) — 1. Jože Kunšič 46,2, 2. Pavel Smolej 48,9, 3. Mitja Gorjup 49,1; 2. skupina (tekmovavci stari nad 40 let) — 1, Ciril Praček 49,9, 2. Rado Ravnikar 53,9, 3. Lojzka Praček 58.0; 3. skupina (neaktivni smučarji pod 40 let) — 1. Zvone Rutar 49,4, 2. Zvone špom 49,5, 3. Franc Koblar 50,2. i V tekmovanju ekip je prvo mesto osvojila ekipa obrata mehanične, drugo pa ekipa glavnih pisarn. Organizator tekmovanja je bila komisija zašport pri sindikalni organizaciji, izvedel pa Jo je smučarski klub Jesenice. — U. Športno tekmovanje gorenjskih tabornikov Bled, 31. marca — Na izbirnem tekmovanju taborniških enot Gorenjske je sodelovalo okoli 200 tekmovavcev. Pomerilo se je 12 ekip v šahu, 2 3v namiznem tenisu, 14 v streljanju in 9 v odbojki. V šahu so premočno zmagali člani Partizanskega odreda Stražnih ognjev iz Kranja, pred četo Sivih jastrebov, prav tako iz Kranja. — Člani te čete paso zmagali v namiznem tenisu pred Partizanskim odredom Jeklarjev z Jesenic in v streljanju prod četo Sive skale iz Mošenj. Najbolj razburljivo je bilo tekmovanje v odbojki, kjer je zmagala četa Pod Stolom iz Žirovnice pred PO S Kranj. — Med ženskimi ekipami so članice PO-SO Kranj osvojile prvo mesto pred odredom Triglavskih jezer iz Bohinja. Strelke POJ Jesenice so kot edine tekmovavke v tej panogi dosegle zelo dober rezultat. Po dve prvouvrščeni ekipi sta se uvrstili v republiško tekmovanje, ki bo 14. aprila v Ljubljani. Organizatorji tekmovanja so bili blejski taborniki, ki pa so imeli precej težav predvsem z zagotovitvijo prostora v telovadnici, ker so naleteli na nerazumevanje pri nekaterih odgovornih ljudeh. — B. S. Jesenice : Partizan Železniki 7:2 (3:0) Jesenice, 31. marca — V nogometni tekmi za prvenstvo Gorenjske je danes popoldne novi nogometni klub Jesenice premagal nogometni klub Partizan iz Železnikov z 7:2(3:0). Za Jesenice je bil najuspešnejši Lu/,nar ), Kočar in Kralj sta dala po en go!. Tekmo, ki zaradi mokrega terena ni bila lepa, je sodil Sardanovič. — U. Zadnje športne vesti Slovenska liga Ilirija : Rudar (Trb) 0:1 (0:1) Celje : Svoboda 1:1 (1:0) Ljubljana : .Tejezničar 3:1 (2:1) Dclamarls : Sobota 2:1 Triglav : Rudar (Velenje 5:1 (1:1) Slovan : Gorica 3:0 (1:0) Odred-Krlm : Kladivar 4:2 Cetrtfinalno srečanje za pokal ivropskih narodov: Belgija : Jugoslavija 0:1 (0:1) ke, med katerimi je daleč najboljši čas dosegla Majda Ankeie. Včeraj je imela ta tekmovavka smolo in je kar dvakrat padla, v današnjem slalomu pa tudi enkrat. Za njo so se uvrstile Fa-nedlova, Rutar jeva in Zupančičeva, ki smo jo po enem letu spet videli na smučeh. — Potem so prišli na vrsto člani. Z izredno vožnjo v zanimivem »žabjem slogu« je najboljši čas dosegel Janez šumi. čeprav je šel na progo bolan (zato tudi ni nastopil v slalomu), je tekmece prehitel kar za 4 sekunde. Drugi je bil Andrej Klinar, tretji pa dobro razpoloženi Pustoslemšek. Peter Lakota je tričetrt proge prevozil izredno hitro in smo mu že napovedovali drugo zmago; nenadoma pa ga je na »preseki« vrglo v vrata. Hudo je padel, pri tem pa sev mu je odpela voz in vožnje ni mogel več nadaljevati. — Med mladinci je zmagal Avstrijec Posautz pred Jeseničanom Jakopičem. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, v čast si kvečjemu ne morejo šteti napovedovavca, ki je malokatero besedo povedal po slovensko. — Skupaj je na- ga je začel boleti zob in je moral včeraj v Kranj k zdravniku. REZULTATI Slalom — član;: 1. Lakota (J) (Bistrica) 1:33,2, 2. Jakopič (J) 1:35,2, 3. VVeiss (ASKO) 1:35,9, 4. Zajec (E) 1:37,3, 5. Laibacher (T) 1:39,8 itd. Prehodni pokal PD Kranj je 90,5, 2. Križaj (T) 96,7, 3. Pusto- j osvojila ekipa Triglava v postavi slemšek (M) 98,2, 4. Luzner ' šumi, Jamnik, Rakovič, Ankele, (ASKO) 99,9, 5. Jemc (E) 100,9, j Rutar, Zupan' in Leben. — J. 2. Te*me za Istenicev memorial Rateče, 31. marca — Na 13, 7 in ! ca (Gorje) 58,03, 4. Alojz Kerštajn 5 kilometrskih progah je bilo danes dopoldne tekmovanje smučarskih tekačev za Isteničev memorial. Tekme so bile istočasno za klubsko prvenstvo. Pomerilo se je 93 članov, starejših in mlajših mladincev, članic in mladink. — Proga je bila dobro pripravljena, organizator tekmovanja pa je bil smučarski klub Enotnost iz Ljubljane. Rezultati: člani, 13 km, 13 tekmovalcev - 1. Janez Pavčič (Enotnost) 53,28, 2. Jaka Reš (E) 55,10, 3. Janko Kobentar (Jes.) 56,22, 4. Franc Lakota (Mojstrana) 56,46, 5. Franc Gfegorič (Bohinj) 58,34. Starejši mladinci, 13 km, 7 udeležencev - 1. Mirko Kranjčan (Fužinar Ravne) 55,48, 2.Egon Kar-pač (F. R.) 57,35, 3. Pavel Kobili- (Rateče) 59,49, 5. Ljubo Marjon (E) 1,08,27. Mlajši mladinci, 7 km, 16 tekmovavcev — 1. Milan Dretnik (F. R.) 29,13, 2. Franc Mrzlikar (E) 29,16, 3. Drago Pretnar (Žirovnica) 29,34, 4. Franc Krišelj (F. R.) 31,36, 5.1van Alič (Idrija) 32,02. Članice, 7 km — na cilj je prispela samo Marjanca Lipovšek (Enotnost) 40,53. Mladinke, 5 km, 13 tekmovavk — 1. MarjetaMatej (F) 37,53, 2. Marija šimnic (Gorje) 38,05, 3. Tončka Petrič (Rateče) 41,19. Po zaključku tekmovanja je Enotnost Ljubljana podelila zlate, srebrne in bronaste spominske plakete. — U. Član ekipe Triglava, ki Je prejela prehodni pokal, je bil tudi TOMAŽ JAMNIK, Id ga tu vidimo med vožnjo v veleslalomu. V slalomu je bil šesti Tržič,31. marca — Kljub temu, da je rezultat današnje tekme tesen, so Tržičani nadigrali nasprotnika, ki jam je v jeseni zadal ' največji poraz. Najprej so poved-li Pirančani, toda moštvo Tržiča, ki je nastopilo brez Godnova in čadeža (oba sta se poškodovala na treningu) se je kmalu otreslo začetne nervoze. Do odmora je bil rezultat 10:3. V drugem polčasu so Tržičani podcenjevali nasprotnika, kar bi se jim kmalu maščevalo. Gledavci so navdušeno pozdravili zmago Tržiča nad drugim neposrednim nasprotnikom za vstop v enotno republiško ligo (Ajdovščina, Piran). Sodnik Kren iz Ljubljane je odlično izvedel svojo nalogo. Za Tržič so nastopili: Hafner, Dolžan, Eržen, Vidovič 5, Jane, Hladnik 4, Furlan, Gros 3, Jakšič 2, Ude, Dolhar. Piran: štibelj, Potokar 2, Morgan, Ravnik, Rozman, Koljšek, Slapernik, Orač 6, Brezovee, Fur-jan. — K. Mladost : Iskra 15:14 (6:9) Kranj — V domačem derbiju, ki je bil obenem prvi nastop igravcev Mladosti pred domačim občinstvom, so domačini zmagali in osvojili obe točki. Moštvi, ki sta prezimili v drugi polovici prvenstvene lestvice, sta se odličnemu sodniku Vidicu iz Ljubljane predstavili takole: MLADOST: Čebulj, Sotelšek 5, Jaklič, Bregar J. 1, Arh, Polka 1, Krampelj 5, Bevk, Bašar 3, Bernard in Zupan. ISKRA: Fprznarič, Ferfolja 3, Blažič 6, Požek 1, Hvasti 3, Bartol, Savli 1 in Brezigar. Pričakovali smo, da bodo igrav-ci Mladosti gladko odpravila svoje sosede iz Iskre, vendar bi kmalu prišlo do neprijetnega presenečenja. Igravci Iskre so zaigrali zares dobro in se požrtvovalno borili vse do konca tekme. — Nasprotno pa so domačini razočarali. Igrali so zelo ležerno in šele v začetku drugega polčasa so zaigrali lepo in učinkovito. Z golom, ki so ga dali v zadnjih minutah, so zmagali in s tem osvojili dve novi dragoceni točki. — F. Bašar START GORENJSKIH ROKOMETAŠEV Kranj, 31. marca — Prvo nedeljo v spomladanski rokometni ligi so dali gorenjski rokometaši kar obilico golov. 2e takoj n? začetku tega dela tekmovanja lahko vidimo, kateri klubi so iz-koristili mrtvo zimsko sezono za čimboljšo pripravljenost svojih igravcev. Najvišji rezultat so za-beležlii rokometaši Dupelj v zmagi nad III. moštvom Tržiča. SAVICA : SAVA 10:28 (7:15) SAVICA: Petek, Humar, Peter-nelj, Šuštaršič 2, Slapar 2, Kutin 5, Hrovat 1. t SAVA: Korenjak Horvat 2, Pen 1, Rebolj 1, Piri" 4. Bambič 2, Dolšak 3, Zorman 5, Bohinc 4, Klavora 6, Feher. Sodil je šparovec iz Kranja. STORŽIČ : TRŽIČ B 12:8 STOR2IČ: Terk, Bizjak, Fenk, Ribnikar 4, Urankar 1„ Lapuh, LLikar 4, Kavčič 2. — TR2IC B: Košir, Terovski, Gašporlin, Eržen 1, Grm, Tabornik 4, Kristo-fek, Knific 3. Sodil je Vidmar iz Kranja. • \ , ■■ ' v-jji ■■ _ r-% ■ ' MLADOST B : ŽABNICA 28:18 (13:5) MLADOST: Zavrl 1, Bregar. 7, Suhi, česen 3, 2un 10, šemerel h černigoj, Triler 2, šifrer 2, Gros 1, Djordjevič 1. — 2ABNICA: Mahle, Tanja 4, Kalan, Oblak, 4, Piipp I 7, Pipp II 3, Plestenjak, Mihelič. Sodnik Jože šparovec iz Sta**1 žišča. TRŽIČ C : DUPLJE 15:29 TR2IČ: Roblek, Regojs 2, Hladnik 3, Majcen 1, Meglic 7, Sedaj, Perno V., Perno P., Eler, Zavozal-— DUPLJE: Rakovec, Jemc 10, Kenda 3, Grašič I 1, Grasič II*2; Boncelj I 1, Boncelj II 3, Boncelj III 2, Vrtač, rhovc. Sodnik Božinovič z Golnika. ISKRA B : KRIŽE 18:22 (6:2) ISKRA B: Kajič, Čubej 4, Pron-do 5, Klemenčič 5, Stare 2, Piču-lin 2. — KRIZE: Stritar I, Ješ« I 8, Teran I 2, Nunar 1, Teran*!* 3, Sitar II 5, Ješe II 3. TRGLAV : RADOVLJICA 24:15 (11:8) Smučarski skoki za Zalokarjev memorial Zaje, Smole], Štefančič Javornik, 31. marca — Danes je smučarska sekcija Partizana Javornik izvedla prvo spominsko tekmovanje za Zalokarjev memorial v spomin na znanega športnika in smučarja-skakavca Jožeta Zalokarja. Tekmovanje je bilo na 35-metrskl skakalnici in se ga je udeležilo tudi nekaj naših najboljših tekmovavcev. Med člani se je najbolj odlikoval slovenski prvak Ludvik Zaje z Jesenic. — Med starejšimi ■ v. p -c; o nv ć t Prvenstveno srečanje za točke slovenske lige Zmaga v drugem polčasu Triglav: Rudar (V) S: 1 (1:1) Kranj, 31. marca — Kranjski Triglav je z goli Bajžlja 2, Bln-kovskega Gošteja in Ugrice presnagal moštvo Rudarja iz Velenja s 5:1. Tekmi slovenske conske lige je na stadionu Mladosti v Stra-žišču prisostvovalo nekaj več kot 1000 gledavcev, vodil pa jo je solidno sodnik Klican iz Ljubljane. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: RUDAR — Devčič, Oblak, Pistotnik, Topčlč, Ivečnlk, Rednak, Vodeb, Kurjan, Majdak, Zagore, Cafuta;, TRIGLAV "— Vagaja (—), šenk (6), Brezar II (8), Verbič I (7), Jerman (6), Perkovič (7), Norčič (8), Goste (7), Verbič II (7), Bajželj (8), Ugrica (7), Binkovski (7). — (Igravce Triglava je ocenil trener Stane Brezar.) Na razmočenem igrišču so se igravci Rudarja prvi znašli in so že v 1. minuti imeli prvo priložnost, ki pa je Vodeb ni izkoristil. V prvih minutah so se vrstili napadi obeh moštev, ki pa niso dali zaželenega rezultata. Nato so prevzeli pobudo Kranjčani in v 17. minuti je Bajželj dosegel prvi gol. Akcijo je začel Binkovski po levem kriiu, podal žo,70 Ugrici, ki je lepo podaljšal do Bajžlja — 1:0. Prejeti gol je dal gostom novih moči in igravci Triglava posebno Vagaja so s težavo zaustavljali napade, kljub temu pa so še našli moči za nevarne protinapade. V 37. minuti je Verbič I napravil prekršek na desnem robu kazenskega prostora in gostje so streljali prosti strel. Obramba Triglava je za hip zaspala, žogo je dobil Majdak in jo mimo nemočnega Vagaje plasiral v mrežo — 1:1. Triglavani so po prejetem golu prevzeli pobudo, vendar sta Bajželj in Ugrica zastreljala stoodstotni priložnosti. Nekaj minut pred koncem je Brezar II zamenjal Šenka. V drugem polčasu je Triglav popolnoma zagospodaril na igri-šu in gostje so dobili popolnoma podrejeno vlogo. Priložnosti za dosego gola so se vrstile ena za drugo in že v 51. minuti Binkovski potem ko je izmenjal dvojni pas z Bajžljem dosegel vodilni gol — 2:1. Po vodilnem golu je kranjski ligaš začel še ostreje napadati, imel je zopet nekaj odličnih priložnosti, ki pa jih Binkovski in Verbič II nista znala izkoristiti. V sredini drugega polčasa sta obe moštvi nekoliko popustili, vendar je po nekaj minutni igri na sredini igrišča Triglav zopet prevzel pobudo in v 68. minuti je Goste povečal vodstvo. Danes zelo dobri Bajželj mu je podano žogo vrnil in desnemu krilu ni bilo težko prevariti gostujočega vratarja — 3:1. Po tem golu so gostje izgubili še zadnjo voljo do igre in priložnosti Triglavovih napadavcev so se vrstile ena za drugo, vendar vodstva zaradi nespretnosti in odlične obrambe vratarja Devčiča niso povečali vse do 87. minute, ko je Ugrica na predložek Bajžlja dosegel četrti gol za domačine — 4:1. Ko so gledavci že zadovoljno zapuščali igrišče, so Triglavani dosegli še peti gol. Branilec Verbič I je preigral nekoliko igravcev Rudarja, centriral in Bajžlju se ni bilo težko še drugič vpisati med strelce — 5:1. Nekaj sekund za tem je sodnik zaključil tekmo. Kranjčani so danes zaigrali vredno svojega slovesa le v drugem polčasu, najboljša v moštvu pa sta bila Norčič in Bajželj. — Vratar Vagaja je imel zelo malo dela, vendar ga je solidno opravil. V moštvu gostov je bil daleč najboljši vratar DevčiČ, ostali pa razen grobosti niso prikazali ničesar. Sodnik Kučan se je veliko gibal, energično kaznoval prekr- ške, Imel pa je tudi nekaj nerazumljivih odločitev. V predtekmi so mladinci Triglava premagali ustrezno moštvo iz Velenja s 3:2 (1:2). V domačem moštvu je bil daleč najboljši strelec vseh treh golov Cvirn. M. J. mladinci je brez posebnih teža« zasedel prvo mesto Stanko Sm<> lej (državni prvak z Javonvika) V konkurenci mjajših mladi« cev je to pot Kranjčan Stefanč« drugič premagal državnega rej>re zenitanta, domačina Andreja Mu leja. Pohvaliti moramo organi^3 torje, ki so kljub slabim?snežnim razmeram izvedli to spominsk« tekmovanje, saj vse naokrog ■ bilo videti snežne odeje. SkakaJ niča pa je bila dobro priprav ljena. Prehodni pokal pokrovitelji SZDL Javornik je osvojila ekip? domačega Partizana pred kraro skim Triglavom. Rezultati — člani: Zaje (Jes* nice)214,6 točk, Zidar (Javorn* 2009,2 Majstorovič (Begunje) 167,/ Svetina (Javornik) 166,1, Dagan«1 (Triglav Kranj) 160,l;mlajši mladinci: Štefančič (Triglav) 20*p. Male j (Javornik) 198,5, Pagpfl (Javornik) 177,0, Bogataj (Trl' glav) 174,5, Vrtačnik (TriglavJ 173,5; starejši mladinci: Smol« (Javornik) 217, Rozman (Jesenice) 175,6, Miiklič (Javornik)' 15%' Gros (Triglav) 155;3, Podlij*«* (Blejska Dobrava) 152£. — MJ* Kranjski ligaš Je včeraj slavil Rudarjem. — Na levi Bajželj - visoko zmago nad veleti}«*101 •strelec dveh golov