134
Iz državnega zbora.
Govor poslanca viteza Schneida
v zbornici poslancev 23. aprila.
Osobnim opombam gospoda predgovornika (dr. Du-hača) me ni volja nasledovati. (Dobro!)
Pri naslovi 14, §. 8 sem se oglasil za besedo , govoriti o vzdržanji gimnazije Kranjske.
Ko sta v tem obravnavala država in mesto kranjsko in je malo da ne utrjen obstoj gimnazije kranjske, omejiti hočem svoje opomnje o učnem jezici po kranjskih gimnazijah.
Gospoda moja! Na besede, ki jih tu govorim, ni uplivala narodna skupnost, niti ne osobni oziri.
Kar tu povem, izročam Vaši presodbi jedino iz tega namena, da ustrezam pravici in mirno razlagam vprašanje, katero se živo tiče razvnetega življenja naroda, in ki navzlic vsemu prejšnjemu odobravanju one strani te slavne zbornice dobi in mora dobiti svoje potrdilo.
Na Kranjskem, gospoda moja, kjer je nad 90 slovanskega stanovništva, nahajate, odštevši čisto nemško spodnjo gimnazijo v Kočevji, tri gimnazije, na katerih je po nekoliko tudi slovenščina učni jezik. (Čujte, čujte!)
To so višji gimnaziji v Ljubljani in Novomestu in spodnja gimnazija v Kranji.
Ako pa na tanko presodite razmere predmetov in učnih ur, razvidite, da se sicer formalno jemlje ozir na nauk v maternem jezici, a da bistveno slovenščina pogreša primerne gojitve. Uvideli bodete, da se od razreda do razreda čedalje bolj krči nauk v slovenščini kot učnem jezici in tudi nji odmerjeni čas, da, na višji gimnaziji skoraj nima prostora. (Resnično! — na desnici.) Proglašenemu učnemu jeziku se pa v presežnem načinu stavi nasproti drugi deželni jezik, kateri nikakor ni materni jezik učencem.
Gospoda moja! Ako se ne daje na gimnaziji dovolj prilike, nabrati se obilice besed iz jezikovega bogastva in razumeti njega duh ter vaditi se v njega spi-sovanji, kje sicer bi se mogel Sloven temeljito naučiti materinščine svoje? (Tako je! na desnici.) V ljudski šoli, katera se ne bavi z drugim nego s slovnico in analizo-vanjem besed, kjer se nauči komaj 1000 besed, nikakor ne!   V srednji šoli še le prejme učenec novih pojmov.
Pojmi, katerim se tu priuči v svojem mater nem jezici, ti obogate njemu duh, kajti pojmi, katere značijo besede jednega jezika, niso ravno tisti, katere izražajo besede druzega jezika.
S poukom v svojem maternem jezici se dijak ne nauči samih besed, nego tudi pojmov. Dovoljeno mi bodi, da se tu sklicujem na besede cesarja Karola V.: „Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš."
Uže tem načinom bi bili dosegli gimnaziji, kakoršni sti v Kranji in v Novomestu, vzviševalni svoj vpliv na izobraženost, kajti, naslanjajoči se na nemškega in goječa slovenski nauk, dajali ste učencu najlepšo priliko, da se pripravlja gladkemu in popolnemu izražanju svojih misli v maternem jezici.
A dosle se je, žalibog, ravno nasprotno godilo, kar je žalostna posledica samo formalne in navidezne izvršitve principij , katerim je porok državna temeljna postava. (Dobro! dobro! na desnici.)
V resnici nahajte po uradih in v privatnem življenji med uradniki, učitelji, pravdniki in njih pomožnim osobstvom mnogo takošmh, kateri so se šolali po kranjskih srednjih šolah, vendar ne umejo svoje materinščine dovolj , zatorej v njej morejo le s težo ali nezadostno občevati. A prav ti ljudje so, kateri nočejo v slovenščini niti uradovati, niti učiti in ki sicer ne marajo za slovenski jezik v javnem življenji. (Na desnici: Resnično!) Prav ti ljudje so tudi, kateri, prisiljeni po osobnih vzrokih , se vedno protivijo željam stanovništva in podpihujejo oni narodni raz p or, kateri stalno vlada po deželi.  (Res je! na desnici.)
A kar še bolj greni to britkost, je krivično očitanje, da jezik ni dosta razvit, da ni sposoben za uradovanje, Češ, da še celo domači uradniki, učitelji in pravdniki, zato sami rajši občujejo v nemščini.
Gospoda moja! Ljudstvo uže davno dobro zna, da jeziku ne manjka sposobnosti, ampak to ve, da se dosle ni zadostno gojil.
Ako zatorej po jedni strani ni bilo moči, naobražiti se v svojem jezici, a se to hoče vpotrebljati v dokaz proti rabnosti tega jezika, potem se nam ni Čuditi o neprestanih obžalovanja vrednih agitacijah in o uporu razžaljene narodne zavesti. (Dobro! na desnici.)
Gospoda moja! Jezik le daje narodu zavest samoću tj a.
Ako kak narod žalostnega — pritrditi moram — sramotilnega svojega stanja ne more trpeti, da je po nedolžnem ali po administrativnem razjerobstvu izgubil svojo zvezo s prošlimi rodovi, bode Vam ii moči, za-branjevati mu napore, govoriti svojim naslednikom in poznejšim vnukom in staviti se njim vzpored ?
Spoznal sem, da narodne resnične in resne želje Slovencev ne presezajo mere, katera bi se jim ne mogla dovoliti. Ce tudi so neprestani borilci proti načelu germanizacije, vendar ne bodo nikdar pozabili državnih interesov. Narodi so prelojalni in navzlic svoji narodni razvnetosti premodri, da ne bi spoznali potrebe in koristi modernega kulturnega jezika in državne volje.
Tako daleč ne bode prišlo in ne sme priti in tega tudi ne žele Sloveni, da bi dijaki kranjski prihodnjič menj sposobni bili za više šole in za javno življenje nego dijaki druzih kronovin. (Dobro! na desnici.)
Nasprotno hote, da njih otroci s kmetov uže pripravljeni, ne nahajajo v jezičnih razmerah vzrokov, biti izključeni velikim avstrijskim hramom znanosti.
Ako zatorej slavna zbornica meni pritrdi, d a s e bode v prihodnje po srednjih šolah v deželi obračala jednaka pozornost na potrebno in pravično gojitev slovenščine, stori se tako važen  korak  za  odstranitev   narodnega   razpora  vsaj   v
kranjski deželi. Umolknila bode agitacija in vrne se zopet mir.
A se neka druga stvar, ki se tiče državnih interesov, je temelj mojim opomnjam.
Na južnem kraji Save smo prevzeli oskrbništvo razprostrane dežele in dolžnost nam je, tamkaj postaviti nov velik administrativni aparat.
Mnogo let bode še minulo, predno bode moči dobiti v tej deželi sami dovolj funkcijonarjev, zatorej bi treba bilo uže zdaj pri umestovanji v tej deželi jemati poseben ozir na uradnike kranjske in bližnjih slovenskih krajev.
Uže zaradi sorodstva po jezici in krvi in vkljub temu sorodstvu zato, ker niso še navdani tam vladajočih versko političnih načel.
Slovenski mladini bi se po takem odprl vesel izgled, sijajna svojstva neutrudenosti, stanovitnega hrepenenja po viših uzorih in zlate poštenosti, katerih ima slovensko ljudstvo v tako obili meri, porabiti v tej deželi na čast avstrijskemu upravništvu. (Dobro! dobro! na desnici.)
A tudi zato je treba, da se tisti, ki imajo iti tja, dobro izuče v slovenščini. Izobraženost, opirajoča se na staroslovenščino in na natančno poznanje korenik daje vsacemu naobraženemu Slovenu sposobnost, takoj premagati ovire ter uradovati v srbsko hrvatskem jezici.
Pogoji takemu pouku imajo se pa dati na gimnazijah tistih krajev, kjer bivajo Sloveni.
Ne jemljite zatorej deželi srednjih šol, v katerih ima jezik narodov dobivati potrebno gojitev , in dajte tudi tako državi priliko, uvesti v pridobljenih deželah sposobnih in zvestih uradnikov.
Gospoda moja! Storite, da se slovenščina po kranjskih gimnazijah boljše goji in, kjer se je moči, tudi mladini novih od nas pridobljenih dežel pripravljati za avstrijske višje šole! (Veselost na levici.) A vkljub temu moram prav na to obrniti Vašo pozornost in prepustiti Vaši sodbi, ali ne bi jako koristno bilo , ko bi ne le hrvatske in srbske, nego tudi slovenske srednje šole bile učilišča mladini pridobljenega ozemlja. (Dolgotrajno ploskanje na desnici. Govornika pozdravljajo mnogi udje na desnici.)
135