Štev. 13. Polteh« »Ww» » piOTlnl.
Ljubljana, 26. marca 1930.
Leto XI.
Kmetski list
O »gospodarski kriz k govorimo pri posameznem gospodarstvu takrat, kadar gospodar »ne more več naprej«. To se zgodi, če začne zastajati izmenjava blaga. Izmenjava blaga lahko zastane iz več vzrokov. Oe je n. pr. gospodar zapravljiivec, da potroši za svoj pridelek pridobljeni denar samo za svojo zabavo, ne sknbi pa za obnovo svojega inventarja in orodja, mora nastati v gospodarstvu zastoj in takrat govorimo o »krizi« dn pravimo, <da je prišel kmet (trgovec, obrtnik itd.) v »kritičen« (usoden) položaj.
Dandanes govore in pišejo ljudje o splošni gospodarski krizi. To se pravi, da so prišle vse gospodarske ipanoge brez izjeme v težave. V krizi se nahaja kmetijstvo, v krizi je obrt, v krizi je industrija. Da pa je kriza splošna, temu se ni čuditi. Dandanes so vse panoge gospodarstva tako tesno povezane med seboj, kakor so zvezani imed seboj udje človeškega telesa: če te boli zob, te boli cela glava in z glavo vred celo telo. Če pride torej v »krizo« kmetijstvo, čuti to tudi obrt in industrija in obratno. Kakor pa skušajo pri boleznih človeškega telesa zdravniki ugotoviti sedež bolezni, tako je treba tudi bolnemu gospodarstvu ugotoviti, odkod bolezen prihaja in kje je njen sedež in izvor.
Med vojno.
Današnja gospodarska kriza prihaja od udarca, ki ga je zadala vsemu svetu dolgoletna svetovna vojna. Mi vemo, da so v vojni streljali in vemo tudi, da je vsak strel nekaj veljal. Materija! za municijo in njega izdelovanje je bilo treba plačati. Municija, puške in topovi pa niso služili človeštvu v napredek, ampak smo vse delo, ki ga je opravljalo stotisoče ljudi dan na dan skoraj pet let, kratkomalo pognali v zrak! V zrak pognani materijal in v zrak pognano delo pa nam danes manjka, ker ga moramo še danes plačevati v obliki raznih vojnih dolgov. Tu se je zgodilo v velikem to, kar se dogaja tudi v navadnem življenju v malem: Kdor sedi ves dan v gostilni in zapravlja, mora priti na kan.t in mnogo novega dela je treba, da pride tako zavoženo gospodarstvo zopet v red!
Nismo pa med vojno vsi skupaj samo zapravljali svojega navadnega premoženja v zrak, ampak smo tudi na milijone ljudi ustvarjajočemu delu odtegnili. Tudi tukaj smo delali, kakor zapravljivci: Zapravljivec ne zapravlja samo denarja, ampak odtegne gospodarstvu tudi eno delovno silo. Delovna sila pa v gospodarstvu že nekaj pomeni.
Posledica spuščanja pridobljenega premoženja v zrak in odtegnitev milijonov delovnih sil iz produktivnega in ustvarjajočega gospodarstva pa je bilo velikansko pomanjkanje blaga že med vojno. Zmanjkovalo je živeža, ker so bile delovne moči leta in leta na fronti, zmanjkovalo pa je tudi obrtnih in industrijskih izdelkov. Pušk in topov ni bilo mogoče jesti, pa tudi orati se ž njimi ni dalo in tudi ne izdelovati potrebnega orodja. Pomanjkanje blaga je pa imelo za posledico ogromno draginjo, ki se je še vsi spominjamo.
Po vojni.
Po vojni je bil drag živež, dragi so pa bili tudi industrijski in obrtmi izdelki. Od leta do leta pa se je pridelovanje živeža in izdelovanje obrtnih in industrijskih izdelkov množilo, ker so se ljudje iz fronte zopet vrnili na produktivno delo. Kolikor več pa je bilo zapet blaga na razpolago, toliko bolj bi bile morale cene živeža in obrtnih izdelkov pada-di, in sicer na celi črti. Tako bi človek sicer pričakoval, zgodilo se pa to ni na celi črti.
Mogoče se še nikdar ni tako pokazala razlika v organizaciji poljedelskega in industrijskega dela, kakor v povojnih letih. Zaradi pomanjkljive organizacije so cene kmečkih pridelkov stalno padale, ker se je množina pridelka stalno dvigala, cene industrijskih proizvodov pa so se držale in se še drže zelo na stari višini, čeprav razpoložljiva množina fabrikatov nič manj ne raste, kakor raste množina kmečkih pridelkov.
Ker je bilo po vojni pomanjkanje živeža po vseh evropskih državah naravnost katastrofalno, se je takrat vse vrglo na pridelovanje živeža. Velike dele prej nerodovitnega sveta so obdelali, že obdelano zemljo so izboljšali, iz tujih dežel so nakupili mnogo živine za razplod. Države so podpirale domačo produkcijo z vsemi sredstvi in vsaka dežela je stremela za tem, da sama sebe prehrani. To se je tudi v veliki meri posrečilo doseči, vsaj danes že hribovita Avstrija sama sebe redi. V tujih deželah pa so tudi hoteli položaj v Evropi izkoristiti in zato se je produkcija žita silno dvignila tudi v Ameriki (Argen-tinija, Kanada itd.) Ker pa ves ta napredek ni bil organiziran, so morale cene seveda začeti padati in padajo še danes.
Drugače pa je bilo v industriji. Industrija je bila že zdavnaj organizirana in njena organizacija se še vedno bolj spopolnjuje. — Produkcija se je res tudi v industriji silno dvignila, toda organizirana industrija s cenami svojih izdelkov ni hotela navzdol in tega še danes noče, ampak cene trdovratno drži. Na ta način je nastala med padajočimi cenami kmečkih pridelkov in pa med precej stalnimi cenami industrijskih proizvodov vedno večja napetost in danes smo tako daleč, da je kmetu pri padajočih cenah njegovih pridelkov že skoro nemogoče nakupovati vedno enako drage industrijske produkte (orodje, obleko), čeprav jih krvavo potrebuje.
Ker pa kmet ne more več kupovati industrijskih in obrtnih izdelkov, nastaja v kmečkemu gospodarstvu zastoj. Znaki zastoja se kažejo že tudi pri nas, in tudi naši kmetje so začeli govoriti: Čemu naj pa kupujem umetna gnojila in čemu stroje in čemu naj izboljšujem zemljo, če pa za pridelek komaj toliko dobim, ali pa niti toliko, kolikor me umetni gnoj velja? Možnost, da bo začela višina kmečkega pridelka padati, torej ni izključena! Nenaraven tak proces ne bi bil — ampak zelo — razumljiv.
Kje je rešitev?
Zgoraj smo že rekli, da je industrija močno organizirana in da vsled svoje močne organizacije cene tudi mnogo lažje drži na neki gotovi višini, kakor popolnoma neorganizirano kmetijstvo. Večno pa to ne bo moglo trajati, in če bi bili industrijci nekoliko pametnejši in uvidevnejši kot so, bi oni sami morali biti prvi, ki bi delali na to, da njihov najboljši odjemalec (to je kmet) ne propade. Industrija dobro ve, da je živež danes mnogo cenejši, kot je bil pred par leti. Iz tega dejstva pa oni ne izvajajo edino pravilne posledice, da bi tudi oni pocenili svoje blago, ampak znižujejo plače delavcem, da bi bil njihov profit še večji! Tako ubijajo ne samo enega svojega odjemalca — 'kaneta, ampak tudi druzega svojega važnega odjemalca — delavca! Zato pa se blago v fabriških maga-cinih kopiči in kopiči, ker ga nihče ne more kupovati. Čim bolj pa se kopiči neprodano blago, tem bolj trdovratni so industrijci v svojih cenah, ker se nikakor ne morejo vživeti v to, da bi dajali svoje blago cenejše. Naša (evropska) industrija nikakor ne more razumeti znanega Forda, ki pravi, da je treba delavca dobro plačati in blago čim cenejše prodajati, talko da ga ljudje lahko kupujejo in da masa dobiček prinese, ampak se drži še vedno starega načela, da je boljše narediti in prodati na teden le eno obleko za 2000 dinarjev, z dobičkom 100 dinarjev, kakor pa narediti in prodati na teden 10 oblek po 1800 dinarjev, z dobičkom po 60 Din pri obleki.
Vidimo torej, da bistvo današnje gospodarske krize ne obstoji več v pomanjkanju blaga, kakor med vojno in prva leta po vojni, ampak le v trdovratni obrambi prekomernih industrijskih dobičkov in prekomerno visokih obresti tistih bank, ki stoje za industrijo.
Neorganizirani kmetje so cene svojih pridelkov že zdavnaj morali znižati, kakor je to pač zahteval naraven razvoj in položaj na svetovnem trgu. Temu položaju bo morala slediti tudi industrija in se zadovoljiti z manjšimi dobički pri kosu prodanega blaga in se zanašati na ddbiček od prodaje v masah, ali pa bo morala začeti zapirati svoje obrate. — Dobički po 100 do 200 procentov ne morejo biti večni.
Ves današnji gospodarski položaj pa nam ' kaže strahovito gospodarsko odvisnost neorganiziranega kmetijstva od organizirane industrije. Vprašati pa se moramo: Ali je ta odvisnost potrebna? Ali je ni mogoče streti?
Mi smo mnenja, da je to mogoče. Mi vsi vemo — in to smo že dostikrat pisali in znanstveno vtemeljevali v našem listu, da prihaja vse življenje iz zemlje in od zemlje in da brez kmeta ni nič, ker ima ves živež v rokah. Ma-šin ne more nihče jesti, če so še tako lepe. Danes pa gremo še dalje in pravimo: Kdor ima živež v svojih rokah, je lahko tudi gospodar strojev in gospodar industrije, če le hoče. Tisti namreč, ki res ustvarja kapital, je v prvi vrsti kmet. Kdor pa ima kapital, temu se ni potreba podajati v tujo odvisnost, ampak lahko s svojim kapitalom ustvarja sam za se-
be in za svoj račun vse, kar potrebuje. In kar ne zmore eden sam, jih zmore več, če se organizirajo.
Take organizacije že imamo in to so zadruge. Zakaj ne bi bilo n. pr. mogoče ustvariti zadrug, ki bi. izdelovale vse, kar kmetje potrebujejo, s kmečkim zadružnim denarjem? Zakaj bi ves dobiček od industrije požiral le en sam industrijski ali bančni mogotec. Ali ne zmorejo kmetje tega sami? Če so se na Češkem kmetje osvobodili raznih »sladkornih« in podobnih »baronov«, bi ne bil vrag, da se ne bi mogli otresti vsaj nekoliko tega jarma tudi mi! Če posamezen kmet lahko izdeluje grablje v svoji režiji, zakaj ne bi mogle kmečke zadruge izdelovati na svoj račun in za svoje člane tudi železnih plugov? Po našem prepričanju je to injogoče, treba bo le najti pravo in primerno pot, da se to izvrši.
Zagrebački Zbor
5. -14. IV. 1930
VII. SALON AUTOHOBILOV
vseh vrst, motornih vozil itd.
XIII. SPECIJALNI VELIKI SEJEN POLJEOELSTVA
stroji, gnoj va, potrebščine
PEROTNINA (5.-8. IV. 1930)
LETNIH, TURISTIČNIH IN ŠPORTNIH POTREBŠČIN
NEON. FOTOGRAFSKA IZLOŽBA
Z legitimacijo Zbora na železnicah brezplačni povratek, na jadranskih parobrodih višji razred za ceno nižjega.
Občni zbor Zveze slovenskih zadrug.
Dne 24. t. m. se je vršil v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani občni zbor Zveze slovenskih zadrug, ki se ga je udeležila po svojih delegatih 109 zadrug od 165, kolikor jih je včlanjenih v Zvezi. Občnemu zboru je predsedoval predsednik inž. Zupančič, ki je pozdravil navzoče zastopnike Oblasti, zatem pa predlagal, da se pošljejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in pa ministru za kmetijstvo dr. Otonu Frangešu.
Zborovanje je pozdravilo tudi predsedstvo Glavne zadružne zveze v Beogradu, ki je izreklo svoje obžalovanje, da ne more poslati na zbor svojega zastopnika.
Po prečitanju odnosno odobritvi zapisnika o poteku zadnjega občnega zbora je poročal o delovanju Zveze njen ravnatelj Fran Trček. Iz njegovega poročila posnemamo, da se posamezne zadruge razvijajo ugodno kot so se doslej, razvoj pa ne gre ves v istem pravcu, kakor se pač menja konjunktura. Dotok denarja v kreditne zadruge je manjši, odtok pa večji zaradi večjih kreditnih potreb, ker so cene raznih pridelkov precej padle. Sicer se je kmalu pojavil iz kmetijskih vrst klic po organizaciji za vnovčenje pridelkov, vendar se doslej v tem pogledu kaj pomembnejšega ni izvršilo. To je tudi razumljivo, ker zahteva taka organizacija prvovrstnih in enotnih pridelkov ter veliko cenenega kapitala. Manjka dalje tudi glavni pogoj: za organizacijo in moderno pridelovalno tehniko dovolj vzgojen kmetovalec, brez čegar sodelovanja je taka organizacija nemogoča.
Kreditne zadruge so tudi lani najlepše napredovale od vseh. S previdnim upravljanjem vlog, s točnim poslovanjem in dajanjem posojil pod ugodnimi pogoji so si zaupanje še nadalje utrdile. Samo tako je razumljivo, da je v Sloveniji skoro dve tretjini hranilnih vlog v kreditnih zadrugah. Čeprav je bil dotok vlog lansko leto manjši kakor druga leta, so vendar dosegle višino 350 milijonov dinarjev. Obrestna mera je znašala po 5 do 6%, ponekod tudi po 1%. Posojila pa so že prekoračila vsoto 300 milijonov dinarjev. Obrestna mera za posojila je znašala pri večini zadrug 6V2 do 0%.
Zaradi ugodne konjunkture so se lepo razvijale tudi mlekarske zadruge. Treba bo pač še več napredka, zlasti glede tehnične izpopolnitve. Izdelovati moramo le prvovrstno blago, če hočemo vzdržati konkurenco. Lansko leto so mlekarske zadruge prejele 1 milijon 800.000 litrov mleka, iz katerega so iz-' delale 75.000 kg sira in 5000 kg masla. Mleko so plačevale po 1-75 do 2-75 Din za kilogram, sir pa so prodajale po 26 do 36 Din kg, pač po kakovosti.
Blagovne in obrtniške zadruge žalibog nazadujejo, upamo pa, da bodo počasi prebrodile težko krizo, v kateri se nahajajo.
Dobro pa se razvijajo električne in kme-tijsko-strojne zadruge. Kmetje čimdalje bolj uvidevajo koristi in prednosti strojnega dela, zlasti ob današnjem pomanjkanju delovnih moči. Žalibog pa so stroji zelo dragi, kar mnoge odvrača od njih nabave. Važne bodo postale razvodne zadruge, ko se bo pričel izvrševati obsežen banovinski elektrifikacijski načrt.
Novih zadrug je bilo lani ustanovljenih s sodelovanjem Zveze 11, dve zadrugi pa sta pristopili k Zvezi od drugih zvez. Prirastek je znašal torej 13 zadrug. Likvidiralo pa jih je 6, a 2 sta izstopili. Koncem leta je štela Zveza 67 kreditnih, 10 nabavnih, 21 mlekarskih, 10 živinorejskih, 18 strojnih, 7 obrtniških, 10 stavbnih, 3 tiskarske, 1 zavarovalno, 2 osrednji kmetijski in 13 raznih drugih zadrug.
Zveza je izdala lansko leto za propagando zadružništva velik stenski koledar, začela pa je tudi izdajati lastno strokovno glasilo »Zadružni vestnik«. Knjigovodstvo je uredila 78 zadrugam, število opravilnih spisov pa je doseglo že visoko številko 8880. Revizij je izvršila Zveza 69 in sicer 64 rednih in o izrednih.
Denarni promet >je znašal lani nad 305 milijonov dinarjev, torej je narastel za 60 milijonov dinarjev.
Vloge so se dvignile na 23,512.939 Din
—	prirastek znaša 1,384.217 Din.
Lastno premoženje znaša 592.255 Din.
Krediti so narastli od 14,767.182 Din na 19,851.575 Din.
Čisti dobiček pa znaša 30.731 Din, ki se na predlog načelstva pripiše rezervnemu zakladu.
Lansko leto je izvršil revizijo Zveze revizor Glavne zadružne zveze za Jugoslavijo g. inžener Varga. Konec njegovega poročila se glasi:
»Imenik članov se vodi v redu in ažurno. Pmtopnice so istotako v redu. — Revizije se izvršujejo pravilno in poročila so dokaz, da so revizorji sposobne sile. — Mogel sem se sedaj prepričati, da se kreditna sposobnost zadrug pravilno presoja in da se na osnovi nje dajejo krediti previdno in dovoljno zavarujejo.
—	Knjige se vodijo pravilno in po določilih zakona. — Preizkusil sem zadnje računske zaključke in ugotovil popolno soglasje s knjigami in prilogami. — Zveza je v času od zadnje revizije napredovala v vseh smereh. — Glede na vse to se more z gotovostjo reči, da daje Zveza zadostno jamstvo vsem, ki ji zaupajo svoja imetja. To tem bolj, ker se postopa pri poslovanju previdno in s skrbnostjo dobrega gospodarja in ker se ne spušča v nikake posle, ki niso v skladu z njenim namenom in značajem cele organizacije. — Končno naglašam, da so nizka obrestna mera in majhna razlika med obrestno mero za vloge in kredite najboljši dokaz, da je Zveza ostala zvesta zadružnim načelom.«
Po poročilu ravnatelja g. Trčka so poročali še člani nadzorstva, ki so našli vse račune v najlepšem redu in so zato predlagali, da se dosedanji upravi podeli razrešnico.
Nato je povzel besedo še zastopnik celjske zadružne zveze g. Smodiš, ki je v svojem govoru želel bratski Zvezi še večjih uspehov tudi v novem poslovnem letu.
Po starem običaju sta sledili nato še dve strokovni predavanji in sicer je predaval zadružni revizor g. A. Rožet o živinorejskih zadrugah z ozirom na novi živinorejski zakon ter zvezni ravnatelj g. Fr. Trček o štednji.
Na koncu je bila izpopolnjena uprava s tem, da je bil izvoljen v načelstvo g. dr. Ma-rušič, nadzorstvo pa je ostalo neizpreme-njeno.
Vsako spomlad, ko se začenja delo na polju, dobivamo redno dopise z dežele, v katerih gospodarji tožijo, da ne morejo dobiti niti stalno plačanih hlapcev, še manj pa sezonske kmetske delavce ali dninarje. Taki dopisi nam prihajajo od zelo resnih mož, tako da ni dvoma, da so resnični.
Na drugi strani pa slišimo in beremo, da vlada v industriji velika brezposelnost, enkrat v tej, enkrat v drugi panogi. In v dnevnih listih beremo dan na dan žalostne slike in prizore, ki se odigravajo v gladnih rodo-vinah brezposelnih in na hodnikih raznih posredovalnic za delo. Mi niti najmanj ne dvomimo, da so tudi te žalostne slike resnične.
Položaj je torej tak, da na eni strani delavnih moči primanjkuje, na drugi strani primanjkuje pa dela. Ravno tako pa tudi vemo, da odhaja leto za letom na stotine naših poljedelskih delavcev na sezonsko delo v tuje kraje (Francija, Nemčija itd.).
Če razmotrivamo položaj tako kakoršen je, moramo priznati, da tu nekaj ni v redu, kajti to, da je na eni strani delo na razpolago, na drugi strani pa so ljudje brez dela in lačni ■ to se ne vjema. Če pa hočemo spoznati
zakaj je tako, moramo poiskati vzroke, sicer se ta bolezen ne bo dala ozdraviti.
Oglejmo si najprej položaj industrijskega delavca. Pri tej vrsti delavcev moramo razločevati izučene delavce (profesdjoniste) in navadne, neizučene pomožne delavce. Za nas so važni predvsem neizučeni pomožni delavci, kajti izučeni profesijonistii (rokodelci) niso toliko izpostavljeni brezposelnosti, kakor neizučeni, ki mnogo težje dobe delo v drugi ia-briki, če ga v eni izgube. Pomožni fabriški delavci se rekrutirajo večinoma s kmetov. So to navadno otroci bajtarjev, kjer pičla zemlja ne more prerediti vseh članov družine. Dokler so taki otroci majhni, že še nekako gre. Ko pa dorastejo, jih začne same boleti njihova težka usoda in fantje in dekleta začno premišljevati, kako bi našli kje na svetu kos količkaj stalnega kruha.
Dve možnosti se takim fantom odpirata: Ali iti v službo na kmetih, ali pa jo mahniti v mesto v fabriko. Živeti doma kot dninar in biti starišem v breme, to je fante in dekleta sram.
Predno pa se tak fant odloči ze svoj veliki korak, posluša, izprašuje in se informira
Velikonočna prodaja čevljev .STANDARD'
je že v teku in opozarjamo naše cenj. odjemalce, da ne j»g&ftflGAlf OA f Alf SlPIfliŠIff I zamude ugoden nakup, najnovejših lepih spomladanskih	BJ^W• B	tVVaillldlll
Oglejte si našo ogromno zalogo, nakup neobvezen.
OtroSki v raznih barvah in lak . . od Oin 40'- dO 50*-
ženski črni ali rjavi.........od Oin 100'- do 120*-
Ženski na špango, komb. usnje . . od Oin 150'- dO 170'-Ženski razni, moderna oblika ... od Din 160*- dO 180'-Moiki polčevlji, črni.........od Din 140'- dO 160'-
Hoski polčevlji, rjavi in komb. . . od Oln 150'- dO 180'-MoSki razni, moderna oblika .... od Oin 170'» dO 190*-
Poleg teh pa še razne druge vrste po najnižji ceni. Izdelava gojzerc po švicarskem tipu, tudi po meri.
Vse to Vam je možna nuditi samo naša
DETAJLNA TRGOVINA s čevlji tov. Carl Pollak d. d.
v LJubljani, na DUNAJSKI CESTI št. 23, na dvorišču.
pri drugih, ki so že kje v mestu ali v fabriki. Ti mu povedo, da v fabriki ni tako hudo. Delati je treba 8—10 ur na dan, potem pa si prosit. Dežja in mraza se ni treba bati, ker delaš pod streho. Plača sicer ni visoka, ampak živeti se da. Ko pa prideš z dela, si prost in svoboden in greš lahko v kino ali na kakšno drugo zabavo. Za slučaj bolezni si zavarovan in dobiš zdravnika in zdravilo zastonj, Če se ti pripeti kakšna nezgoda, si tudi zavarovan in dobiš odškodnino. Če si brez posla, dobiš podporo nekaj tednov, v skrajnem slučaju jo pa še vedno lahko mahneš domov, vsaj začasno, dokler se zopet delo ne odpre.
Vse to slišijo bajtarski fantje in potem začno primerjati. Doma mirna nič. Če hoče iti delat k sosedu, pač nekaj zasluži, toda to je za par dni, kaj pa potem? Delo traja, kakor je, včasih dalje, včasih manj. Če ziboli, nima nič; če ga podere drevo in mu zdrobi nogo, tudi nima nič. Zabave je malo, a še te si ne more privoščiti, Iker nima denarja. Na starost si pa še misliti ne upa.
V svojem srcu si pa tak fant nič bolj iskreno ne želi, kakor, da bi si priboril na tem svetu vsaj skromno bajtico, kjer bi mogel biti sam svoj gospodar, čeprav majhen gospodar. Toda, kako priti do denarja, ko pa tudi najbolj skromna bajtica že stane toliko denarja! Če gre služit za hlapca, ne bo zlepa prišel do isvoje kajže — ajdi torej po svojo srečo v mesto! Mogoče pojde. In fant gre!
Mislimo, da nas bodo ljudje razumeli. Če primerjamo to, kar iima danes fabrišlci delavec, s tem, kar ima delaven človek na kme- j tih, moramo pogumno pogledati resnici v oči in priznata, da so fabriški delavci, tudi pomožni, v glavnem in splošnem dosti na boljšem, kakor so delavci na kmetih. Fabrični j imajo svoj odmerjen delovni čas, imajo svoje zavarovanje itd., medtem ko je delavec na kmetih v splošnem prepuščen samemu sebi. Odtod izvira vse zlo.
Za to zlo bo pa tudi treba najti zdravilo na tak ali tak način, kajti res je: Kam naj se dene tak revež, če ziboli ali se ponesreči? In kaj naj začne na stara leta? Časi, ko so šteli tudi hlapce in dekle med družinske člane, so minuli, na negotovost pa nihče rad ne zida. In negotovost in nesigurnost za slučaj bolezni in za slučaj starosti je tista sila, ki goni ljudi z dežele v mesto in v fabrike, kamor vabi ljudi vsaj skromna sigurnost.
Mislimo, da smo s tem povedali vse!
Proračun Dravske banovine.
Uradno 'poročajo: Finančni minister je z odlokom z dne 21. marca 1980, štev. 13.496, potrdil banovinski proračun za leto 1930/31, ■ ki izkazuje 136,062.286 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov.
Proračun je torej dovolj visok in bo I mogla Dravska banovina skrbeti za napredek svojega gospodarstva.
Po posameznih poglavjih predvideva pro-
račun te
dohodke:	Din
Državne dotacije............30,886.622
prebitek dohodkov banovinskih
podjetij in ustanov..........1,833.864
takse in doklade............85,680.000
razni dohodki..............17,661.800
Skupaj . . .	136,062.286 Izdatki
se dele sledeče:	Din
Bansika uprava, centralni urad .	11,904.249
kmetijski oddelek............14,337.871
prosvetni oddelek......8,891.418
tehnični oddelek............31,028.479
oddelek za socijalno politiko in
narodno zdravje............41,357.189
oddelek za trgovino, Obrt in industrijo ..................3,483.303
agrarne operacije............772.000
banovinski dolgovi..........11,000.000
razni izdatki................13,287.777
Skupaj . . . 136,062.286
Proračuni banovinskih podjetij in ustanov predvidevajo 29,342.739 Dim izdatkov in 31,176.603 Din dohodkov. Čisti dobiček je izkazan v proračunu banovinskih dohodkov.
Med dohodki tvorijo najvišjo postavko trošarine na alkoholne pijače v znesku 35 milijonov 800.000 dinarjev. Na drugem mestu je donos 40% doklad k državnim neposrednim davkom v znesku 30,800.000 Din.
* Kar se tiče višine doklad k neposrednim davkom, odgovarja odobrena 40% doklada dosedanji obremenitvi, tako da se obremenitev prebivalstva potom doklad ne bo povečala.
Med izdatki zavzema v očigled izdatkom za bolnice in humanitarne ustanove najvišjo postavko oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje. Na drugem mestu se nahaja tehnični oddelek, ki potrebuje velike zneske za vzdrževanje potov. Na tretjem mestu se nahaja kmetijski oddelek. Iz tega se vidi, da posveča banska uprava tem trem panogam največjo pažnjo in da njen proračun odgovarja krajevnim potrebam ter ekonomskim in socijalnim razmeram.
0 proračunu bomo povedali v prihodnjih številkah kaj več.
Agrarna reforma v nasledstvenih državah.
Zunanji minister dr. Beneš je v proračunskem odboru češkoslovaškega senata pri razpravi o proračunu svojega ministrstva govoril o pariških pogajanjih glede agrarne reforme in rekel, da se je v Haagu sklenila okvirna pogodba, katero so podpisale države Male antante in Madžarska in ki se bo v Parizu podrobneje obravnavala. Na pariški konferenci so nastale težkoče glede interpretacije (tolmačenja) določenega besedila. Haaška pogodba sloni na naslednjih treh točkah: 1. Odprava vseh sporov v bodočnosti glede agrarne reforme. 2. Odprava vseh eventualnih bodočih sporov. 3. Zakoni © agrarni reformi morajo respektirati tudi odškodnino za zaplenjeno zemljo. Nobeno mednarodno sodišče se ne sme vmešavati v vprašanja agrarne reforme, ki so končnoveljavno urejena z notranjo zakonodajo dežele. To velja tudi za odškodnine £ za prevzeta posestva. Zaradi tega nima Češkoslovaška iz naslova agrarne reforme plačati niti vinarja več kakor to določajo češkoslovaški zakoni.
V Parizu skušajo sedaj Madžari posamezne določbe in neizpremenljive paragrafe iz-premeniti. Oni niso razumeli haaških dogovorov. To so v Parizu potrdili tudi delegati Francije, Anglije dn zastopniki Male antante. Minister je ugotovil, da češkoslovaška vlada ne more opustiti načel, ki jih je zastopala v Haagu. Ona ne more in ne bo v tej zadevi dopustila nobenega kompromisa.
Haaški dogovori o agrarni reformi in druga vprašanja predstavljajo enotno in nedeljivo celoto.
Kmetski gospodarji in kmetske gospodinje! Kupujte svoje potrebščine manufalktur-nega blaga pri zanesljivi domači tvrdki Fr. Novak, Ljubljana, pri Nunski cerkvi. — Tam kupite dobro in poceni!
Bolgarska vlada ln atentator]!.
Po izvršenih atentatih v Strumici in Pi-rotu so pobegnili atentatorji na bolgarsko ozemlje. Naš poslanik v Sofiji je izročil bolgarskemu zunanjemu ministru Burovu diplomatsko noto, v kateri je zahtevala naša vlada kaznovanje zločincev dn primernih ukrepov, da se vpade bolgarskih atentatorjev na naše ozemlje prepreči. Zunanjega ministra Buro-va sta poselila v istem cilju tudi francoski in angleški poslanik v Sofiji, kasneje pa še italijanski. Uspeh teh intervencij je bil ta, da se je bolgarska vlada konečno le odločila napraviti energičen korak proti makedonstvujo-čim ter je bilo v zadnjem času več njihovih članov aretiranih. Aretacije se še vedno nadaljujejo. Oblasti bodo skušale z vsemi sredstvi zatreti zločinska gnezda makedonstvujo-čih in na ta način enkrat za vselej preprečiti vpade atentatorjev na jugoslovansko ozemlje in prelivanje bratske krvi. Če se bo ta korak bolgarski vladi posrečil, je gotovo odstranjena ena največjih ovir za prijateljske medsebojne odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Izvirne fran- tfAl coske postil i e f £ jf M b U
proti pranem prehladu, nahodu, grlobolu, vnetju krhlja, akutnim in kroničnim ka« tarjem, hripl, influenci, naduhi.
Prodajajo vse [lekarne in drogerije.
fDopbt
Z Iga. G. urednik, dovolite nam danes nekaj več prostora v našem »Kmetskem listu«, saj se itak malo kdaj oglasimo. Pa ne mislite, da smo Ižanci leni in slepi, da ne čutimo težav in ne vidimo tistih, ki nas izkoriščajo. Kar je kmetov, vse dela in se bori za obstanek. Ker se poljski pridelki niso dali spraviti v denar, je sedaj vse v gozdovih. Kdor ima le še kaj lesa, ga seka in prodaja. Kdor pa tega nima, ta gre na zaslužek, muči sebe in živino, v tri ure oddaljenih grajščin-skih gozdovih. Kajti gospodarska in denarna kriza to zahteva. Plemenske svinje so do 40 odstotkov manj prašičkov povrgle kot v drugih letih in še mnogo od teh je kmalu po porodu poginilo. Več 'svinj je bilo na porodu zaklanih. Nikdo ne pomni pri nas v tej panogi take katastrofe. Marsikoga v tem mučijo skrbi. Če pojde še tako naprej, bo v kratkih letih marsikatera kmetija v zadnjih vzdihi ja-} jih. To priznavajo že tudi drugi gosposki stanovi, da kmet res peša in da mu je treba pomagati. V svojem časopisju, kakor v »Domoljubu« in drugih, pišejo lepe čanke in obetajo nam vse kar je mogoče. Mi pa vemo, da je vse to podobno tistemu gospodarju, ki je tolažil svojega izmučenega hlapca, potrpi, bo kmalu boljše, ne bo dolgo, ko bova skupno večerjala pri eni skledi. — Vsled suše zadnjih par let smo pridelali malo sena in stelje ter vsled tega napravili malo gnoja. Suša nam je travniško rušo tako uničila, da brez gnojenja ni upati na kak boljši pridelek. Ker so pa umetna gnojila silno draga, se je naša kmetijska podružnica obrnila direktno na tvornico z upanjem, da dobi gnoj po nekaj nižji ceni. Tvor-nica nam pa na vprašanje, po kateri najnižji ceni bi dala nekaj vagonov gnojil, ni odgovorila, ampak le sporočila, da je njen zastopnik v Ljubljani. Tukaj smo dobili nasvet, naj se za gnojila pogodimo s tukajšnjimi tvrdkami. Med tem smo dobivali ponudbe od Gospodarske zveze in Kmetijske družbe, da nam dobavijo gnojila (rudnine) po 90 Din za 100 kg.
Obrnili smo se na »Ekonom, kateri nam je doposlal par vagonov po nekaj kron pri 100 kilogramov znižani ceni. Mi se čudimo o tem Kmetijski družbi! Ob razpustu prejšnjega odbora se je čitalo, da mora Kmetijska družba dobavljati članom umetna gnojila brez vsakega dobička po nabavni ceni. Mora ta-korekoč samo posredovati med tvornico in člani. Prosimo glavni odbor, da bi nam on v »Kmetovalcu« objavil, po kateri ceni dobi družba iz tovarne umetna gnojila. To žele vsi člani naše podružnice. Mi smo mnenja, da naj bi se podpore, ki jih dobe kaka pevska in druga podobna koncertna društva, katera ne prinašajo državljanom nobenega gmotnega blagostanja, obrnile kmetom v pomoč, da bode cena umetnih gnojil nekaj nižja. Kmet bi dobil večje veselje do gnojenja, bi sam več v tem žrtvoval, pospešil svoje pridelke, kar bi bilo v korist vsem slojem v državi. — Ižanski kmet.
Orlavas. Občni zbor Sadjarske in vrtnarske podružnice je otvoril tukajšnji g. šolski upravitelj Josip Jarh. Prisrčno je pozdravil vse navzoče. V svojem govoru je tolmačil pomen in korist podružnice v splošnem. Navduševal je navzoče, da se poprimejo čimbolj sadjarstva, da gojijo posebno one vrste, ki uspevajo najboljše po naših krajih. Predno pa je prišel do črtanja pravil, se je spomnil z lepimi besedami predsednika češke republike Tomaža Masaryka, kojega 80-letnico proslavlja ves češki marod in druge evropske države. Orisal je njegovo življenje od rojstva do danes. Tako ga proslavlja tudi Jugoslavija. Zasluga Masaryka je, da je češka -republika na tako visoki stopnji kulture in da danes spada k najkulturnejšim državam v Evropi. Po tem orisu Masaryka je g. šolski upravitelj prečrtal in obrazložil pravila, nakar se je izvolil sledeči odbor: predsednik: Josip Jarh, šolski upravitelj; podpredsednik: Ivan Cizej, posestnik; tajnik: Franc Kronovšek, pos. sin; blagajnik: Henrik Zolndr, posestnik; odborniki: Franc Breznikar, Filip Korun, Josip Pov-še, Josip Podgoršek. Po izvolitvi odbora je predaval šolski upravitelj g. Josip Jarh o nujnih sadjarskih opravilih v sadovnjaku. Zlasti je opozarjal v svojem predavanju na snaže-nje, trebljenje, pomlajevanje in precepljeva-nje sadnega drevja. Predlagano je bilo od navzočih: 1. Da bi se vršil ob nedeljah popoldne tečaj za cepljenje in precepljevanje sadnega drevja. 2. Ogledavanje dobrih in slabih sadovnjakov. 3. Gospodinjski tečaj za vkuhava-nje sadja in povrtnine. 5. Strokovna predavanja po strokovnjakih. Članarina se določi na 30 Din. Končno je g. šolski upravitelj izrazil željo, da bi se vedno zbrali v tako velikem številu kakor sedaj. Ker je bil dnevni red izčrpan je g. predsednik zaključil občni zbor.
Podhosta pri Toplicah. V nedeljo 30. t. m. bo občni zbor našega društva kmetskih fantov in deklet pri tov. Pelkotu v Toplicah ob 2. uri popoldne. Poroča delegat Zveze. Udeležite se ga zanesljivo vsi člani in članice ter oni, ki želite pristopiti in delati v našem društvu. — Odbor.
Frankolovo. Dne 9. marca nam je predaval g. okrajni gozdar. Pri tolmačenju novega gozdnega zakona smo prišli na mnenje, da bi Kmetijska družba predložila posebno spomenico glede izvajanja tega zakona v pogledu grabljenja listja. Zakon urejuje grabljenje ene parcele vsako tretje leto. To je za naše razmere hud udarec, ker ne bi mogli priti do potrebnega gnoja. Brez tega pa ni kruha. — Tukajšnji pekovski mojster g. Franc Grenko je kupil lastno hišo v Trbovljah, kjer bo vodil pekarijo naprej. Frankolovčani ga bomo pogrešali, ker je bil agilen član društva kmetskih fantov in deklet ter stalen naročnik »Grude«. Prepričani srno, da bo tudi v novem kraju ostal zvest pristaš kmetske misli. — V Lipi je izviral, odkar pomnijo ljudje, izpod Seničeve skale potok, ki so ga ljudje
porabljali za sebe in za živino ter je gonil desetim kmetskim mlinom kolesa. Prišli pa so rudarji iskat premog in kopali tako globoko, da je potok usahnil. Težko prizadeto prebivalstvo se je obračalo na razne strani za pomoč, a povsod je naletelo na gluha ušesa. Potem so si kmetje postavili mline ob potoku, ki je bruhal iz prostoeleda, a ta je naenkrat pričel podsipavati in mlinska kolesa ee vstavljajo. — Obveščamo vse one, da bo v gostilni »Schnabk gostom vedno na razpolago »Kmets»ki list«. — V nedeljo 16. marca sta volila kmetijska odbora iz Nove cerkve in Frankolovega skupno enega delegata v okrajni kmetski odibor. Vsaka občina je držala na sebe tako, da je dobil Ivan Mar-zidovšek 5 glasov, Matija Potočnik pa tudi 5 glasov. Odločil je med njima žreb za Marai-dovšeka. — Dne 17. marca se je vršil pri nas živinski in kramarski semenj. Na sejem je bilo prignanih 103 glave goveje živine. Kupčija je bila zelo živahna, posebno za plemensko živino. — Dne 25. marca t. 1. je bil redni občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet« ob 9. uri dopoldne v posebni sobi gostilne Schnabl. Na dnevnem redu je bilo poročilo funkcijonarjev, volitev odbora in delegata. Na zboru je poročal predsednik Zveze pododbora tov. Ivan Kronovšek ml. — Popotnik iz Podgore.
Braslovče. Komaj je minul dober teden, že smo slišali o drugem samomoru pri nas. Otroci so našli v Brišnikovem gozdu neznanega moškega, ki je visel obešen na vrvi, zvezani iz samih koncev mreže za steljo. Ko so prihiteli ljudje na otročji klic na kraj obešen-ca, so takoj spoznali v njem nekega lesnega nakupovalca itvrdke Kržman iz Kamnika. Bil je rad dobre volje in se ni bal za denar. Gospod mu je mesečno pošiljal denar za plačevanje delavcev in voznikov. On pa je s plačevanjem vedno le odlagal, češ, da mu gospod še ni poslal denarja. Ker se je nekaterim zdelo neverjetno, so se obrnili naravnost na gospodarja in na njegovo nemalo začudenje zvedeli, s kom so imeli opraviti. Ker se je prizadeti bal računa z gospodarjem, si je raje preje vzel življenje. Gbešenca so prenesli v domačo mrtvašnico.
Polzela. V zadnjem »Kmetskem listu« sem poročal o požaru posestnika Predovnika, danes pa moram poročati še o drugem požaru iz Polzele, kjer je pa zgorel velik kozolec, napolnjen z najboljšo krmo in z vsemi premičninami, posestniku Cizeju iz Podvina, kmetu, ki ima svoje posestvo na malem hribu poleg drugih sosedov. Ker je cesta in pešpot do njega precej dolga in slaba, so gasilci težko takoj prihiteli na pomoč. Goreti je začelo okrog polnoči, domači so že vsi spali. Ogenj je zagledal neka krojač, ki stanuje pri tem posestniku, ko se je vračal iz Polzele. Poklical je bližnje sosede na pomoč. Nato se je že oglasil zvon iz Polzele, ki je oznanjal požar. Gasilci kozolca niso branili, pač pa druge bližnje stavbe, ker jim je pretila nevarnost od gorečega kozolca. Bili sta pri gašenju samo polzeljska in pariželljska požarna bramiba. Ker ni blizu nobenega potoka, so vodo sesali samo iz bližnjih vodnjakov. To je že četrti požar na Polzeli v tem letu. — Gasilec.
SEJMI.
31. marca-: Litija, Polhov gradeč, Cerknica, Studenec pri Krškem.
1.	aprila: Videm ob Savi.
2.	aprila: Rakek, Drami je.
3.	aprila: Zg. Tuhinj, Sv. Lenart v Zabu-kovju, Sv. Pavel.
4.	aprila: Loški potok, Sv. Primož.
5.	aprila: Mokronog, Stara cerkev, Hoteder-šica.
PlODiCG
zobje ^ W rti SARGOV
KALODONT
Za predsednika okrožnega sodišča v Celju je bil imenovan g. Franc Vidovič, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Dr. Matko Laginja. V Zagrebu je umrl v torek 18. marca bivši hrvatski ban dr. Matko Laginja. Pokojni je bil znan istrski narodni delavec, deželni in državni poslanec in voditelj istrskih Hrvatov. Udejstvoval se je požrtvovalno v vseh narodno-kulturnih in gospodarskih organizacijah. Imel je v Pulju odvetniško pisarno do začetka vojne, nakar se je preselil v Zagreb.
Srbski kmetje v Sloveniji. Pretekli teden je prišla večja skupina srbskih kmetov v Slovenijo, kjer so si gledali razne naše gospodarske ustanove in organizacije v Ljubljani in okolici.
V Čabar pride davčna uprava. Finančni minister je izdal odlok, po katerem se ustanovi na ozemlju dravske finančne direkcije posebna davčna uprava za okraj Čabar, ki je pripadel po novi razdelitvi v banovine k Dravski banovini.
Janez Rupar obsojen na 10 let težke ječe. Svoj čas smo poročali o žalostnem dogodku, ki se je dogodil lansko leto dne 5. decembra, ko je prevžitkar Janez Rupar od Sv. Andreja nad Škofjo Loko ustrelil skozi okno svojega sina Pavleta. Dne 18. t. m. se je vršila pred petčlanskim senatom v Ljubljani sodna razprava, pri kateri je bil stari Rupar obsojen na deset let robije (težke ječe).
Ustreljen tihotapec. Finančni stražniki so ustrelili pretekli teden tihotapca, ki je prišel iz Madžarske in pri Ženavliji v Prekmurju prekoračil naše ozemlje. Na večkratne klice stražnikov »stoj« se ni zmenil, temveč je ho-, tel pobegniti proti meji in so morali finančni stražniki rabiti orožje.
Pod vagonom iz Beograda v Ljubljano. Ko je pretekli torek pri vozil na ljubljansko postajo beograjski brzovlak, je zlezel izpod vagona mlad dečko in hotel uteči. Sumljivega
potnika je prijel policijski agent in ga odve-del v pisarno. Tu se je izkazalo, da je 16-letni Todor Vuksan, brezposelni knjigoveški vajenec, hotel odpotovati v Zagreb k svojim sorodnikom. Ker ni imel denarja, je zlezel na kolodvoru v Beogradu pod vagon brzovlaka in tu tako trdno zaspal, da se je zbudil še le v Ljubljani. Policija je dečka nahranila ter ga nato odposlala v njegovo domovinsko občino Pančevo pri Beogradu.
Verskega preganjanja v Rusiji ni. V inozemstvu živeči Rusi dobivajo od svojcev, ki žive v Rusiji, poročila, da jim ni prav nič znanega o kakem verskem preganjanju in da jim nihče ne brani ne moliti in ne opravljati kakršnihkoli drugih cerkvenih pobožnosti. Če je kje oblast nastopila proti kakemu duhovniku, je to storila zato, ker je prišel dotični duhovnik kot državljan Rusije s tam veljavnimi zakoni v navskrižje. Tudi v Sloveniji živeči Rusi dobivajo od svojih ljudi taka poročila.
Vztrajni plavač. Argentinski plavač Can-diotti je postavil rekord v vztrajnem plavanju. Plaval je nepretrgoma 66 ur in preplaval nad 300 km dolgo progo na reki Rio Pa-ranu.
Nov planet. Ameriška zvezdama v Fack-daftu sporoča, da se ji je posrečilo po dolgotrajnih opazovanjih odkriti novo zemeljsko oblo, ki se nahaja za zvezdo Neptunom. Novo odkrita zvezda je po zatrdilu ameriških zvez-dogledov mnogo večja, kakor naša zemlja. — Zvezda s prostim očesom ni vidna.
Ženska stranka v Nemčiji. Žena podpredsednika nemškega državnega zbora Kar-doff-Oheimb je dala pobudo za ustanovitev prve ženske stranke, ki se imenuje »Narodna delovna zajednica«. Nova stranka hoče pred vsem širiti zanimanje za državljanske pravice in dolžnosti med ženstvom.
Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnemu slabo-počutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josek-gremčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljivih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. Najodličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef« vodo z najboljšim uspehom pri moških in ženskah in tudi otrocih. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah.
fodlbtefr
H. von Kleist - Ivan Albreht:
Dvoboj.
(Nadaljevanje.)
Na cesarjev migljaj je nato glasnik zatrobil za boj in viteza sta šla s ščitom in mečem v roki drug nad drugega. Takoj s prvim mahom je gospod Friderik ranil grofa. S konico ne preveč dolgega meča ga je ranil v zapestju, kjer je bila bojna oprava v skepu gibljiva. Grofa je občutek preplašil. Odskočil je in preiskal rano ter spoznal, da je samo koža z vrha razparana, najsi je tudi močno tekla kri. Ker so vitezi na grebenu pod gradom jeli godrnjati zbog takega ponašanja, se tedaj spet požene in z novo močjo nadaljuje boj, kakor bi bil čisto zdrav. Odslej je boj valoval med obema borcema. Tako se srečata dve vihri, tako dva oblaka v neurju, ki se obde-lavata s strelami. Ne da bi se strnila, se vzpenjata med bobnenjem gromov in obletavata drug drugega. Gospod Friderik je stal venomer na istem mestu, kakor bi se hotel zako-reniniti, ščit in meč pa je vihtel pred seboj. Do ostrog, do gležnjev in celo do meč se je bil zaril v zemljo, ki je bila ndalašč zrahljana in tlak z nje odstranjen. Grof, majhen in ročen je napadal takorekoč z vseh strani hkra-tu, a oni je odbijal te zavratne sunke od prsi in od glave. Ako vštejemo trenutke odmorov,
ki jih je od obeh izsilila onemoglost, je trajal boj še skoraj celo uro, ko se je znova med gledalci pod odrom oglasilo mrmranje. Bilo je videti, da zdaj ne velja grofu Jakobu, ki mu ni manjkalo vneme za dovršitev boja, pač pa grofu Frideriku, oziroma njegovi zakova-nosti na eno in isto mesto in <pa temu, ker se je po vsej verjetnosti plaho, vsekakor pa vsaj svojeglavno izogibal vsakršnega napadanja. Najsi je tudi temeljilo njegovo ravnanje morda na tehtnih vzrokih, je bil dovolj rahločuten, da je na ljubo njim, ki so ta hip odločali o njegovi časti, žrtvoval svoje zadržanje. Pogumno je stopil s stališča, ki si ga je bil v začetku izbral, in iz naravnega zavetišča, ki se je bilo nakopalo krog njegovih nog, pa je spustil na glavo nasprotnikovo, ki so mu na videz že pojemale moči, precej krepkih in neoslabljenih udarcev, ki pa jih je slednji znal v spretnem sukanju svojega ščita prestreči. Koj v prvih trenutkih na tak način spremenjenega boja pa je imel gospod Friderik smolo, ki pač ni nikakor mogla pričati o navzočnosti višjih sil, kakršne naj bi odločale v tem boju. Z nogo se je zapletel v ostroge, se opotekel in padel navzdol. Medtem, ko se je ujel na kolena in se z roko upiral v zemljo, ker sta ga težila šlem in oklep od zgoraj, mu je grof Jakob Rdečebradec zarinil v na tak način nezavarovano stran svoj meč, kar pač nikakor ni bilo posebno viteško in plemenito. S krikom trenotne bolečine je gospod Friderik planil kvišku. Sicer si je spet potisnil šlem na oci, se obrnil z obrazom proti nasprotniku in se je pripravljal, da nadaljuje boj, ali medtem ko se je krivil od bolečin in
se opiral na meč ter mu je že tema zastirala oči, mu je grof Jakob dvakrat zapored tik pod srcem zarinil v prsa svoj ognjeviti meč. Tedaj je zarožljala bojna oprema in gospod Friderik se je zgrudil na tla ter spustil meč in ščit iz rok. Grof je vrgel njegovo orožje v kraj in mu z desno nogo stopil na prsa, medtem ko so se trikrat oglasile trompete. S cesarjem na čelu so se vsi gledalci dvigali s sedežev in v zamolklih krikih dajali duška občutju groze in sočutja. Gospa Helena je v spremstvu obeh hčera omahnila na ljubljenega sina, ki se je valjal v prahu in krvi. »Oj, Friderik!« je klicala in jadikovala ter pokleknila k njemu. Omedlelo in nezavestno gospo Littergardo sta pobrala s tal na odru, kamor se je bila zgrudila, dva biriča in jo odnesla v ječo. »O ti prokleta,« je stokala gospa, »ti zavržena, ki si je drznila z zavestjo krivde v srcu stopiti semkaj in razorožiti roko najzvestejšega in najbolj blagega prijatelja, da bi ji priboril božjo sodbo v nepravičnem dvoboju!« Tarnajoč je dvignila ljubljenega sina s tal in mu je skušala ustaviti kri, ki je vrela iz teh blagih prsi, medtem ko sta mu hčeri odstranjali oklep. Na cesarjevo povelje pa so tudi k njemu pristopili biriči, da ga spravijo na varno kot človeka, ki je zapadel postavi. S pomočjo nekaj zdravnikov so ga položili na nosilnice in so ga ob spremstvu silne množice ljudstva tudi odnesli v ječo. Gospe Heleni in hčerkama je bilo vsekakor dovoljeno iti za njim in pričakovati tamkaj njegove smrti. Nihče namreč ni dvomil, da bo ranjenec umrl.
1	(Nadaljevanje prihodnja.)
Lord Balfour umrl. V Londonu je umrl biiv-ši angleški ministrski predsednik lord Balfour. Bil je član konservativne stranke.
Nova iznajdba. Nemški inžener Albert Aronheim je iznašel filmski aparat, s katerim je mogoče prenašanje zvočnega filma potom radija v vseh naravnih barvah. Prvi poskusi z novim aparatom so se popolnoma posrečili. S to iznajdbo bo omogočeno lastnikom novih filmskih aparatov gledati in poslušati doma barvaste zvočne filme.
Proti dvojni »preskrbi«. V Avstriji so veleindustrijalci na nedavnem svojem zborovanju sklenili z ozirom na velikansko brezposelnost v državi, da ne bodo več sprejemali v delo ali službo oseb, ki uživajo pokojnine, ali ki imajo kakšen drugi čeprav majhen zaslužek.
Z aeroplanom bo raziskoval še dosedaj neraziskane predele Afrike angleški letalec Butler. Dne 20. marca se je dvignil z dvokril-nim letalom na londonskem letališču in letel preko Nemčije, Avstrije, Jugoslavije in Grčije v Egipt, odkoder nadaljuje pot v angleške kolonije.
Nemci povišujejo agrarne carine. Poseben odbor nemških vladnih strank je v sporazumu z gospodarskimi strokovnjaki sestavil program za ureditev -carin v svrho zaščite kmetijskih pridelkov. Po tem programu bode carina za uvoz pšenice, ječmena, ovsa in drugih agrarnih produktov močno povišana.
Nemški parlament je sprejel Youngov načrt o plačevanju vojne odškodnine. Načrt je podpisal tudi predsednik republike Hin-denburg.
Ženska poglavar roparjev. Nedavno je bil izvršen na rumunski brzovlak atentat, ki se je pa ponesrečil. Oblasti so pri preiskavi našle na dotičnem mestu, kjer je bil atentat poskusen, kos ženske obleke. Dognali so, da pripada obleka neki železniški uradnici, ki je vodila roparski napad na brzovlak.
Podmorski tunel med Francijo in Anglijo. Svoj čas je imenovala angleška vlada poseben odbor petih članov, ki naj prouči z vseh strani načrt tunela pod Rokavskim prelivom med Anglijo in Francijo ter naj na podlagi teh proučevanj sestavi poročilo za vlado. Odbor ie te dni končal svoje delo in predložil vladi obširno poročilo. Od petih odbornikov so se štirje izjavili za gradnjo tunela, eden pa proti. Odbor priporoča, da se naj zgradi naprej pi-lotiran tunel, ki bo stal 5,600.000 funtov šter-lingov, da se zagotovi praktičnost prometa. — Stroški za zgraditev tovornega prometa pa so predvideni na 25,000.000 funtov šterlingov, a'i blizu 7 milijard dinarjev (1 milijarda je 1000 milijonov). Odbor smatra, da se bo dalo vse težkoče pri gradnji tunela odstraniti, zlasti pritisk morja in sesedanje zemeljskih plasti.
Gospodarji, gospodinje!
Velika izbira za moške in ženskeI
Najnižje cene!
Oglejte si veliko Izbiral
Pri nakupu blaga za obleke, perila, posteljnine i. t. d. se obrnite zanesljivo na domačo tvrdko
FRANJO NOVAK
UUBUANA, Kongresni trg 15
poleg Nunske cerkve
Nesreča v kinu. V mestnem kinu mandžurskega mesta Kirin je nastal med predstavo, kateri je prisostvovalo nad 1000 gledalcev, požar. V dvorani je nastala strašna zmeda. Vse je hitelo proti izhodom, ki so bili naenkrat zagozdeni s človeškimi trupli. Okrog 600 ljudi se je na čudežen način rešilo, a nad 400 jih je ostalo pod ruševinami dvorane in našlo smrt v plamenih.
Eksplozija v ameriškem vojaškem arze-nalu. V mestu Dover, država Newjersey, je v ondotnem arzenalu nastal požar, ki je povzročil več eksplozij in porušil del arzenala. Pri eksploziji je bilo ubitih pet oseb, dva oficirja in trije arzenalski delavci. Z največjim naporom se je posrečilo požar omejiti in obvarovati pred uničenjem celega arzenala.
gfopodafttoo
Sadjarski tečaji v Radovljiškem okraju.
Radovljiški okrajni kmetijski odbor priredi dva celodnevna sadjarska tečaja in sicer v nedeljo 30. marca t. 1. v Ribnem pri Bledu (v šoli) in v nedeljo dne 6. aprila t. 1. na Brodu pri Bohinjski Bistrici (pri Mencingerju). — Vsak tečaj se prične točno ob 8. uri zjutraj in traja predpoldne do 12. ure, a popoldne od 2. do 5 ure. Podajal se bo teoretičen in praktičen sadjarski pouk. Ker v teh krajih doslej še ni bilo takih važnih prireditev, je želeti čimveč udeležbe. Udeleženci naj prinesejo seboj cepilne nože, če pa teh nimajo, vsaj navaden oster nož.
Dne 2. aprila 1930 se vrši na Kmetijski šoli na Grmu enodnevni tečaj o cepljenju trt na suho. Tečaj se prične ob 8. uri zjutraj ter je dopoldne teoretičen pouk, popoldne pa praktično delo. Vabijo se vsi interesenti. — Ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Redni občni zbor živinorejske zadruge Videm-Dobrepolje se vrši v nedeljo dne 6. aprila 1930 ob pol osmi uri zjutraj po prvi sv. maši v šoli z dnevnim redom: 1. čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru; 2. poročilo načelstva o delovanju zadruge; 3. čitanje in odobritev računskega zaključka za leto 1929; 4. poročilo rodovne komisije; 5. raznoterosti; 6. sprememba pravil. — Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bode vršil polSire pozneje drug občni zbor, ki bode veljavno sklepal ne glede na število prisotnih članov.
Ljubljanski sejem. Na sejem dne 18. t. m. je znašal dogon (v oklepajih število prodanih glav): konj 177 (45), volov 53 (20), krav 22 (15), telet 5 (4) in prašičkov za rejo 83 (70). Sejem se je vršil v torek namesto v sredo in dogon ni bil živahen. Kupčija je bila mirna. Cene so ostale neizpremenjene kakor sledi: voli I. 9 Din, II. 8, III. 7, ikrave debele 550 do 7, klobasarice 3 do 4-50, teleta 13-50 do 14-50 Din, vse za kilogram žive teže; konji po kakovosti in starosti do 5000 Din, prašički za rejo po kakovosti in velikosti 150 do 300 Din za komad.
1'oslodavcem in delavcem Gorenjske! Z ozirom na poseben položaj Gorenjske, kjer se industrija stalno razvija, se je v Kranju otvorila ekspozitura »Javne borze dela«. Urad posluje v bivši Mayerjevi pivovarni, sedaj v stavbni zadrugi »Delavski dom« poleg mostu. — Pod njeno področje spadati okrajni glavarstvi Kranj in Radovljica, odnosno ekspoziture O. U. Z. D. Kranj, Tržič in Jesenice. Poslodavci in delavci označenega območja se opozarjajo, da se v vseh zadevah posredovanja dela obračajo na ekspozituro »Javne borze dela« v Kranju, a ne več na centralo v Ljubljani, ker so se vsi posredovalni posli za gornjo-savsko dolino s 1. marcem 1930 prenesli na ekspozituro v Kranju. Ekspozitura je opolnomočena v vseh zadevah posredovanja dela, dočim bo prošnje za brezposelne podpore za enkrat odstopala v rešitev centrali, ker sama za to nima proračunskega kritja.
Najmočnejša radio postaja Evrope v Rusiji. Začetkom tega leta je pričela delovati nova sovjetska postaja z oznako WZSPS, ki jo je zgradil leningrajski ing. Minz skupino z drugimi inženerji. Ta postaja se mora slišati od Atlantike do Kitajske i.n je torej najmočnejša v Evropi. Baje anterfenira na valu postaje Lausanne.	T. R.. L.


Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJIINI DOM
Račun polt. hranilnice St. 14.257 registr. zadruga z neomejeno zaveso Brzojavi: „KmeUki dom"
Telefon 2847 v Ljubšlani, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 teieion 2847
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po t % bret odpoved t prt trimesečni odpovedi po 7 V, %, brea odbitka davka na rento
Stanje vlog okroglo 30,000.000 dinarjev Rezeirve nad 303.000 dinarjev
Jamstvo ea vloge presega večkratno vrednost vlog
%
Vložne knjižice rhugili zavodov sprejema kot gotovim Iree prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA dKje preti poroštvu, na vknjižbo in prott eastavi premičnin m vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji
ULAGAJN1ŠKE UB£: Ob delavntlcih od 8 — 121/, in od 3 — 4 '/„ le ob sobotah in dnevih pred ptcumiki od 8—J21/, ture.
Podružnici v Kcmziku in v Kse-itaru

ti
k -J$S želite li, da se gihta,
revmatizma
bolečin v kosteh in išiasa brez nevarnosti rešite?
Revmatizem je strašna in zelo razširjena bole-" zen, ne obrani se je ne bogataš ne siromak, ona ima svoje žrtve tako v palači kakor v koči. — Najraznovrstnejše so oblike, v katerih se pojavlja ; ta bolezen, največ je bolezni, ki se na-, zivajo z vsakovrstnimi imeni, medtem pa to ni nič drugega nego
H Al D & NEU šivalni stroii
so prvovrsten nemški izdelek. Prodaja jih tudi na ugodne obroka
>Centra<
Trgovina Šivalnih strojev
Ljubljana
MikloSKeva cesta St. 7/111.
p Zastopnike sprejemamo povsod.
revmatizem.
Včasih bole kosti in členki, včasih oteko členki, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje v raznih delih telesa, tudi slabost oči, vse to so posledice revmatizma in bolečin v kosteh.
Kakor so različni pojavi, v katerih se prikazuje bolezen, tako so tudi mnogobrojni leki, medicine, miksture in mazila itd., katera se nudijo trpečemu človeštvu. Večina teh sredstev ne more poplnoma izlečit, more v najboljšem slučaju olajšati bolečine. To, kar Vam priporočamo mi, je povsem neškodljivo zdravilo, katero je že
mnogim bolnikom pomagalo!
Naše zdravljenje je izvrstno in brzo deluje pri
, zastarelih, kroničnih slučajih.
Da pridobimo čim več pristašev, odločili smo se, da vsakemu, kateri nam piše,
pošljemo popolnoma brezplačno
našo interesantno in poučno razpravo. — Kdor torej, trpi na tej bolezni in kdor želi, da se iste hitro, temeljito in brez nevarnosti reši, naj piše še danes na naslov:
AUGUST MARZKE, BERLIN - WILMERSDORF Bruchsalerstrasse Nr. 5, Abt. 16.

osrednja gosp. zadruga
v Ljubljani
Kolodvorska ul. 7
i ima stalno v zalogi:
Fabiani <J Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5
■==» Vel ika zaloga SUKNENEOA BL4OA ea moške in ienske obleke. Lepa izbira tvilemA rut m šerp. Krojači 4» Umije, pišite po tmorcei
V

I
Za travnike in deteljišča uporabljajte
SUPERFOSFAT,
a za vinograde, krompir, koruzo in povrtnino je najbolje POlnO gnojenje, katero se izvrši v obliki mešanice
Kalijevo sol, super-fosfat, nitrofoskal (mešano gnojilo),
čilski soliter, apneni dušik in dr.
v *v
Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog
Vam nudi
Družba »ILIRIJA"
Ljubljana, Dunajska c. 46
Telefon 2820
ali
>Herkules< (organski KAS)
Superfosfat, mavec, Herkules, kakor tudi vsa ostala umetna gnojila nudi po najpovoljnejši ceni
>FOSFAT< D. D.
za promet in trgovino z umetnimi gnojili
ZAGREB, Mažuraničev trg 4
Telefon: 29-13
Zastopstva
dobavlja po najnižji ceni franko vsaka postaja
Naročajte »KMETSKI LIST«!
Kmetje in kmetice!
Podpirajte trgovce, ki oglašujejo v „Kmetskem listu!"
Brzojavi: Fosfat-Zagreb
Vsa pojasnila brezplačno. — v vseh večjihimestih

Kmetovalci, podeželski trgovci in obrtniki!
Kadar naročate kakršnekoli vrste tiskovine za občinske urade, zadruge ali društva, se obrnite zanesljivo glede cen in solidne postrežbe na
TISKARNO >MERKUR<
LJUBLJANA, GREGORiliEVA ULICA 23.
535348239123534848484848
Laneno
olje
Fimež
Emajlne in
ostale lake
Oljnate
barve
in vse t
stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
EDIC-ZANKL
D. Z O. Z. w
Tovarne olja,firneža, laka In barv
LJUBLJANA* MEDVODE
Podružn.: Maribor-lfovl-Sad lastnik: Franlo NmM
Semenski švedski oves,
domačo, črno deteljo, italijansko in francosko pristno lucerno, rdečo (MAMUT) in rmeno (ECKENDORFER) peso in druga semena vedno v zalogi po najnižjih cenah
Ci/AIIAU osrednja gospodarska zadruga
CRUNUrl, v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7
ČE BOSTE ZIDALI HIŠO ALI HLEV
boste p trebovali Žeblje (žičnike), katere dobite v vsaki množini najceneje pri SIMON PIRC, POONART 2.
Po vseh krajih iStemo
moške in ženske, kjer imajo svoj poklio in bivališče. Dnevni ua-elužek 250 dinarjev. Prijaviti ae:
»TEHNA«, Ljubljana,
Mestni trg 25/1. Znamka ca odgovor.
VAJENCA
za kolarsko obrt, s stanovanjem in hrano v hiši, sprejmem takoj. Franc Kokalj, ko-lar, Laze št. 15, pošta Borovnica.
Gospodarji !	Gnojite z
APNEN1M DUŠIKOM
najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apne-nim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upotrebi in množini, rentabilnosti, kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih
apnenega dušika daje
TVORNIM ZA DUŠIK d. d. RUŠE v Rušah pri Mariboru.
Ta tvornica proizvaja istotako mešano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - RUŠE«, katero sestoji iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-foskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna zaloga pri
EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
Sack,ove pluge in njih dele,
kultivatorje, okopalnike, brane itd.
' . «i i
dobavlja hitro in zelo ugodno o tudi na obroke
FerdoSMOLA .
Sv. Jurij ob juž. žel. (Glavna zaloga Sackovih plugov za Slovenijo.)
ŠIVALNI STROJI
»Gritzner" „Adler" ,tKayser" in kolesa,
najboljši materijah
precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena, kakor tudi
pisalni stroji .Urania,
__ _ _ mmm _	Večletna garancija 1
SO samo pri Pouk » vezenju brezplačen I
Jos. Peteline, Ljubljana
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika.
Vsi, ki ste potrebni nove obleke, pojdite
▼	Trebnje k IVAN A. GROSEKIL
▼	njegovi trgovini boste postreženi s najboljšim
blagom za obleke.	<
Novosti GOTOVE OBLEKE
po najnovejšem kroju v veliki izbiri. Cena in dobra kakovost blaga Vam bo dala povod, da postanete tudi Vi moj stalni odjemalec. Stalno imam na zalogi poleg raznega blaga tudi umetno gnojilo, cement, ielezo, strešno in zidno opeko, steklenice in drugo posodo, kislo vodo itd.
L
Napreden gospodar je oni, kateri že v jeseni uporablja pri vsej setvi J
MAVEC (GIPS)
posebno onega iz Praunsperger-jevega rova t
D boru, ker je z analizo dokazano, da v« ~ mnogo apna in iveplene kisline.
Milan Praunsperger
Samobor — Zagreb, Prilaz br. 6
Stari vinogradniki
so že pred vojno poznali kot najboljšo vi	I	K
»»
najvišje stopnje, garantirano 98/98 % Pazite pri nakupu na .nadpis vreče:
: - jpir - jmtiEin"
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico
renisirauana zadruaa z neomeiono zavezo
Ustanovljena leta 1898.
registrovana zadruga z neomej«
v Kandiji v lastni hiSi.
Ustanovljena leta 1898.
Sprejema Hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost, izplačuje
točno. -- Rentni davek plačuje sama iz svojega.