Kupujte iWNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI 5!;^ XXVI.—LETO XXVI. Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), APRIL 2, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 76 hvaležno odklon jeni nauki ^ -^^snški domovini" smo brali članek, v katerem Slov^ ,P"^ožuje nad našimi uvodniki "Kaj se godi v ter o članku "Izdajalci prejemajo plačilo." jlj ki je napisan v dostojnem tonu, v lepem 7 gladko tekočem razpredanju misli—kar vse ^.^'juje v prepričanju, da poznamo njegovega avtorja ^^zdra: prvi vrsti zavist časnikarskega tekmovanja in 'D ker ' ker je te članke objavila "Enakopravnost" 4ia tiili na razpolago tudi drugim listom, ne gMde Mi objavili ali ne. o časnikarski solidarnosti v zvezi s te vrste Zgljj hvaležno odklanjamo, ker se držimo univer-"led "^f^^ikarskega pravila, da tozadevno tekmovanje javnim dnevnim tiskom ne pozna nobenih mej. ^av ^^ko odločno zavračamo moralizacijo o pod-sokovih stavkov in kot odgovorni uredniki si iijj popolno časnikarsko pravico vporabe oklepajev ^^^jev v svojih opombah in komentarjih. Glede \ ^ašem listu, bomo mi razsojali in odločali, kaj ^ Podčrtanja vredno in kaj ni; kako je drugod nas ne zanima, če bi bil č. g(*gpod pisec Net uvodnika poklicni časnikar, bi bil moral to bi bile te vrste odveč. poslanica dr. Mikuša prozorna ali medla, ne ^Wl ponatisnili po radio-oddaji "Svobodne katera postaja je edina, ki sporoča javnosti lorji o t- med jugoslovanskim partizani in okupa- 'S'lS ^^Grih svetovni tisk skoro dosledno molči. Če ie ;^va z - biti tudi oj)j" .^^^'^karju od atlanske obali tudi ni po volji, ako stvari, "ki niso za javnost," Zakaj bi ne bile ,iiiOfg]'J"^.J^deva komu neljuba, s tem ni rečeno, da bi neresnična. r ^ v, k h saj je vendar ona tista, ki mora dosledno % ^ račune! Mar naj tudi mi pomagamo šušma-ki žele narediti iz Jugoslavije drugo Španijo? ^ g- člankar še ni prodrl do dna duše našega na-r%5lj ^.^zvidnp tud;i iz njegovega mnenja, "da bi se Potožiti pri tistem (našem) uredništvu oni naši ^1(3.. ^ ^ se zagrizli v partizansko stvar tako globoko, h v h vse v najbolj rožnati svetlobi, vse drugo \ Uj. .J "^szani mlakuži." Vsi ti rojaki se pri na-ORistvu ne pritožujejo, temveč nam še čestitajo H P^^^^(^Gvanju ter nas bodrijo k nadaljevanju Dokaz za to je, da se moremo danes po-? ^^Gle trditve, da štejemo ^ed svoje sotrudnike (Jqi ^®®^i'6jšega intelekta in najbistrejšega uma, če- az Je zopet naš današnji uvodnik, ki je resume z enim teh naših ljudi. jen dokaz o ceni našega lista je današnja no-S in strani, s katero naznanjamo našim naročni- • Dik da je stopil v vrste naših stalnih so- itiož^ Kerže, dolgoletni časnikar in izku- političnih nazorov. Ne on ne ostali naši ne K- somišljeniki, o katerih je bilo zgoraj go-^ prispevali za naš list, če bi ga smatrali za sen-. ^stajoč revolver-žurnal; oni prispevajo, ker Se, z našimi načeli kakor tudi z obliko borbe nauki in vsa moralizacija č. g. člankar ja pri nas na peščena tla in je glas vpijočega ^0, bomo nadaljevali z delom, ki ga danes vr- Wi§t trdno in globoko prepričani, da je to delo mučeniškega naroda v domovini, v prid Ae ljudi in koncem konca tudi v čast naše g^^obodoljubne demokratične Amerike, kateri se v^al^ ^^enci v prvi vrsti zahvaliti, da se nam je iz- "•^-.Jl^Snjena hrbtenica. - ,v ' rnank Kerže—naš stalni so+rudnik v zadošče- v ^ ^talnih sotrudnikov ii ' Kerže iz New časnikar, biv->lasila" S. N. P. J., "Slovenskega '"poznejše priljub-Ci ^as". Uredništvo «•2"» a smatm g. tit \ g in važno pri- J. ^^ero bo pridobilo tv'^ki .^"^"ištvo, temveč vsi HVjj 1v% V.. e naročnike in so- govega dela pa je njegov poljuben slog, s katerim ume kakor nihče drugi odkleniti srce in zajeti dušo čitatelja. Mr. Kerže bo prispeval vsak četrtek svoje gradivo, ki bo pri-občeno takoj za uvodnikom. — Cenjene naročnike in čitatelje opozarjamo na ta nov in zani miv doprinos, g. Keržetu pa iž-rekamo zanj našo iskieno zahvalo. — Uredništvo. čitatelji "Enako- Nova grobova 1* JOSEPH NOSSE Po kratki in mučni bolezni je preminil Joseph Nosse, star 64 i let, stanujoč na 1245 E. 55 St. I Pogreb oskrbuje Jos. Žele in! sinovi pogrebni zavod. Podrob-' nosti bomo poročali jutri. j AGNES BARAGA | Po daljši bolezni je umrla na svojem domu na 1157 E. 61 St. Agnes Baraga, rojena Petrinčič. Stara je bila 61 let. Doma je bila iz vasi Nadlesk pri Ložu, odkoder je prišla v Cleveland pred 36. leti. Soprog Jakob je umrl pred 24. leti. Tukaj zapušča sestro Mary Šega, brata Johna Petrinčič in več drugih sorodnikov. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb se vrši v ponedeljek zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškova pogrebnega zavoda, 6016 St. Cllair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. Bodi pokojnikom ohranjen blag spomin! EKSPLOZIJA V NEAPLJU Berlinski radio poroča, da je preteklo nedeljo zletela v Neaplju v zrg.k neka municijska tovarna, pH čemer je bilo ubitih 72, ranjenih pa 1,179 civilistov in vojakov. Med ubitim je bilo tudi sedem Nemcev,'med ranjenci pa 31. Vlada je poverila admiralu Domenicu Cavagnariju nalogo, da ugotovi, kako je nastala eksplozija. , DOBRI IZGLEDI ZA DEMOKRATE CHICAGO, 31. marca. — F. C. Walker, glavni poštar in načelnik demokratskega narodnega odbora, je izjavil, da so ža prihodnje leto prilike za demokrate jako ugodne. To je ugotovil tekom svojega tritedenskega potovanja po zapadu, ju-gozapadu in srednjem zapadu. Predavanje v SDD V soboto 3« aprila, ob 8. uri zvečer se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. predavanje o najnovejših do-godljajih v Jugoslaviji, posebno v Sloveniji. Govoril bo Joe Brandt, ki so mu razmerje iz zanesljivih poročil dobro znane. Vabi se občinstvo, da se vde-leži — vstopnina je prosta. Naši fantje-vojaki ★ * Mr. in Mrs. Frank Ivec, 19611 Kildeer Ave., imata dva sina pri vojakih. Joseph je v armadi in sicer v Texasu, a Leo je v Alaski. Piše, da je v Alaski polno dobrih rib in ribolov je njegovo največje veselje. — Seveda ne manjka tam medvedov in sem pa tja vojaki podere jo kosmatinca, ki tehta do 400 funtov. Miss Sophie Kobal, 12501 Washti Ave., je odšla obiskat zaročenca. Pvt. Godfrey Košir, ki se nahaja v Texasu, tgr pozdravlja vse prijatelji. Pvt. John J. Lipaf-, sin družine Mr. in Mrs.* Frank Lipar, 1485 E. 175 St., se nahaja od 2. decembra pri vojakih. Njegov naslov je: Vin Hill Farm, Station B. 12, Co. C. (Prov.), 35522649, Warrenton, Va. Danes je prišel na dopust za tri dni PFC Michael Gerl, najmlajši sin Mr. in Mrs. Andrew Gerl, 756 E. 200 St. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo obilo razvedrila v Tirogu domačih. Prišel je iz Camp New River, N. C. Nacisti obešajo svoje uradnike kot vohune \__ Decembra meseca so gesta-povci prijeli in obesili več uradnikov zunanjega in drugih ministrstev. KONFERENCA MED AMERIKO IN RUSIJO WASHINGTON, yO, marca. — Predsednik Roosevelt je izjavil časnikarjem po odhodu ministra Edena, da se bo zdaj kmalu vršila konferenca med Rusijo in Ameriko in da upa, da se bo osebno sestal z ruskim premierjem Stalinom. Na nemški meji, dne 1. aprila. — Danes se je doznalo, da se je preteklega decembra izvršila v Nemčiji "čistka", tekom katere je bilo usmrčenih večje število uradnikov v nemškem zunanjem uradu, v ministrstvu letalske sile in ministrstvu ekonomije. Čistko je izvedel Gestapo, ker so' dajali omenjeni informacije sovražniku — v tem slučaju najbrže Angležem. V tej čistki so bili vključeni poleg ostalih tudi Hans von Schelicha, uradnik zunanjega u-rada, in najmanj pet drugih. Vsi so bili obešeni. ■Rečeno je, da so omenjeni o-perirali proti nacistom prostovoljno, in ne kot plačani vohuni. Svoje informacije inozemstvu so dajali preko tajne radio oddaje. Hans von Schelicha je bil desna roka Hansa von Moltke-a, bivšega poslanika v Španiji, ko je bil slednji še za poslanika v Poljski. Tudi von Moltke je nedavno nenadoma umrl. OSISCE D0VA2A Z LETALI SVOJA OJAtENJA V AFRIKO Sto ameriških letečih trdnjav je napadlo Cagliari, važno pristanišče v Sardiniji. UMIKAJOČE SE ROMMELOVE ČETE DOŽIVLJAJO PEKEL NA ZEMLJI Osišče je pričelo z veliko naglico dovažati z letali sveže čete v Afriko, kjer so vrgli zavez-|niki v akcijo ogromno zračno silo, da preprečijo to ojačenje osišča in da mu odrežejo zadnje sredstvo njegovega bega iz A-frike. Ameriški napad na Sardinijo na letališčih in v zraku 71 sovražnih letal, sami pa niso imeli niti najmanjših izgub. Vsi ameriški bombniki so se srečno vrnili na svoje baze. Italijani so vsega naveličam Z angleško armado v severni Tunisiji, 31. marca. (Zakasnelo) — Danes sta dva angleška sa- Ameriški letalci so snoči z'nitetna vojaka zajela 98 itali- Na Kavkazu Rusi še vedno napredujejo KNUDSEN NA INŠPEKCIJI CHICAGO, 31. marca. — General William S. Knudsen, ravnatelj armadne produkcije, je pričel danes s tridnevno inšpekcijo tovarn v čikaški okolici. Kultura DRAMSKO DRUŠTVO "NAŠA ZVEZDA" Seja dramskega društva Naša zvezda se vrši v nedeljo, 4. aprila, ob 7. uri zvečer. Članstvo je vabljeno, da se polno-številno udeleži. Ruske čete prodirajo proti Novorosisku, ob Doncu pa trdno drže svoje bojne črte. Okoli 1. julija bo najbrže potrebno pričeti pozivati oč^te v vojaško službo Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. John Samsa, 1282 E. 169 St., so se je znan po svojih | včeraj zglasile vile rojenice in političnih in, pustile v spomin krepkega sinč-Člankih kakor tu-jka. Mati in dete se nahajata v \ Pripovedništvu in fAv ena Ne jvečja vrlina nje- Glenville bolnišnici ter ^e dobro počutita. Naše čestitke! Oblasti posvečajo veliko pozornost načrtom za reklasi-fikacijo mož. — Z vpoklicem očetov ne bo mogoče več dolgo odlašati. WASHINGTON, 1. aprila. — Lewis B. Hershey, ravnatelj Selective Service urada, je danes izjavil, da bi rad odložil vpoklic očetov v armado, dokler bi bilo to mogoče, toda je priznal, da se jih bo pričelo pozivati okoli 1. julija. Načrti reklasifikacije Sedaj se deluje na to, da bi se reklasificiralo vse oženjene moške brez otrok iz 3—A in 3—B razreda v 1—A razred. Pri tem naj bi se naredilo izjema samo pri onih, ki so zaposleni pri takem delu,, kjer so težko nadomestijivi in onih, katerih vpoklic bi pomenil trpljenje od njih odvisnih ljudi. 3—B klasifikacija, v kateri so zdaj očetje in oženjeni možje brez otrok, zaposleni pri potrebnih vojnih delih, naj se odpravi. ' 3—A razred klasifikacije, v katerem so zdaj vključeni očetje in oženjeni možje brez o-trok, ki so zaposleni pri delih, ki niso "neobhodno potrebna," naj se rezervira izključno za o-čete, vštevši one, ki so bili prej v 3—B razredu. 2—A in 2—B razreda klasifikacij, v katerih so možje, ki so individualno neobhodno potrebni, ne glede na ljudi, ki so od njih odvisni, naj ostaneta, in osebe, ki so zdaj v drugih klasifikacijah, naj bodo premeščene v 2—A in 2—B razred. Ustanovitev nove klasifikacije Daiye naj se vpelje novo klasifikacijo za one, katerih vpoklic bi povzročil nepotrebno trpljenje ljudi, ki so od njih odvisni, pa naj bodo to njih žene, žene in otroci ali starši. LONDON, 2. aprila. — Moskva naznanja, da so ruske čete, ki prodirajo proti Novorosisku, zavzele več nadaljnih obljudenih krajev, da so reducirale neko nadaljno utrjeno nemško oporišče pred Smoljenskom in da ob reki Doneč trdno drže svoje linije. Ruski komunike dalje tudi naznanja, da so Nemci vdrli v nek obljudeni kraj v Sevsk o-krožju 170 milj severnozapadno od Harkova, ki je v nemški o-blasti, toda so jih Rusi s protinapadom zopet vrgli iz dotične-ga kraja^ pri čemer je bilo ubitih 200 Nemcev. / Na splošno pa je položaj na vsej dolgi fronti neizpremenjen, ker je vreme pričelo ovirati vse vojaške operacije; v večjem obsegu. — Rusi so v glavnem zaposleni s konsolidiranjem in u-trjevanjem svojih bojnih črt. BOJI NA PACIFIKU Glavni stan generala MacAr-thurja, Avstralija, 2. oprila. — Zavezniška letalska sila je zopet udarila na obmorske okraje Nove Gvineje, ki so v oblasti Japoncev. Zavezniški letalci že petnasti zaporedni dan bombardirajo pokrajino okoli kraja Mubo, ki je oddaljen 10 milj južno od Salamaue. vzhičenjem povedali o svojem napadu na važno italijansko bazo Cagliari v Sardiniji, katero so napadli v sredo s 100 letečimi trdnjavami. Italijani priznavajo, da so bombniki povzročili "občutno škodo" in da so "do-sedaj" našteli 60 mrtvih. Ameriški letalci pravijo, da je padlo na pristanišče tisoče janskih , vojakov in enega majorja, ne da bi jima bilo treba pri tem izstreliti samo en strel. Joe King in Robert Spencer sta se vračala z 12 ujetimi Italijani, ki so nosili dva ranjena Italijana in enega francoskega marokanskega vojaka, z neke pozicije angleške pehote. Nenadoma pa sta uzrla ob bomb, ki so morale uničiti vse,' svojem boku skupino Italija-kar se je nahajalo v pristani-i nov. Prihajajoči Italijani so šču. i dvignili belo zastavo, nakar sta Bombardiranje Kommelovih čet j Angleža razorožila vojake in Medtem Pa so drugi angleški; majorja. in ameriški bombniki izpreme-; Sodelovanje Lahov nili umik Rommelovih čet v Tu-1 Italijani si n^oli ne prizade- nisiji v pravo peklo. Zadnje u-panje, ki ga je morda gojilo o-sišče, češ, da bo pristanišče Cagliari koristilo pri evakuaciji Tunisije, je bilo po napadu a-m«riških bombnikiv razblinjeno v nič. Nobenih ameriških izgub Ameriški bombniki so v napadu na to pristanišče zadeli s svojimi bombami pet trgovskih in 21 manjših ladij ter uničili vajo pobegniti, tudi če se jim ponudi prilika za to. Na nekem truku je bilo na primer 12 italijanskih ujetnikov, katere je stražil en sam francoski vojak. Ko je zašlo kolo vozila v neko kotanjo, je vrglo francoskega stražnika s truka. Italijani pa so, mesto da bi poizkušali pobegniti, ustavili, pobrali stražnika, ga naložili na truk in se odpeljali dalje prdti ujetništvu. Uslužbenci tranzitnega sistema so odglasovali za stavko, ako bo potrebna POMANJKANJE ŽIVIL V FINSKI LONDON, 31. -marca. — Finska, v kateri je zaradi pomanjkanja živil uveljavljena dijeta, bo najbrže prisiljena v najkrajšem času izstopiti iz vojne. Njeno stanje ni nič bolje od stanja kake okupirane dežele. Nemčija ji ne dobavlja obljubljenih živil in ljudstvo nima kaj jesti. Mnogokrat ni v Finski niti dovolj živil, da bi se moglo ž njinii zadostiti že itak silno skopo določenim odmerkom. Koncert glasbene matice Glasovanje je izpadlo v razmerju 9-1. — Unijski voditelji pravijo, da so uslužbenci naveličani večnega cin-canja in čakanja. Uslužbenci mestnega trai\zit-*-nega sistema so včeraj odglaso-1 vali v razmerju devetih glasov proti enemu za stavko, kar je njihov odgovor vodstvu tega sistema, ki se jim brani zvišati mezdo za več kot 2 in pol centa na uro. Izid glasovanja Za stavko je glasovalo 2,654 uslužbencev. Proti pa 302, Thomas Meany, unijski predsednik, je izjavil, da je bilo to glasovanje dokaz ogromnega zaupanja smernicam unijskega vodstva. Rezultat tega glasovanja je, da imajo unijski voditelji pravico proglasiti stavko, kadar koli so mnenja, da so pogajanja z vodstvom tega sistema propadla. Prihod internacionalnih vodlte-teljev Meany je tudi izjavil, da bodo sedaj nemudoma obveščeni i uradniki mednarodne unije, ki bodo naprošeni, da pridejo v i - Cleveland ter se udeleže teh po-1 Dodatno poročilo gajanj. ! O pokojni Margareti Kuznar "Pogajanja bodo kratka, ker ; se nam dodatno poroča, da je so člani unije naveličani večne- j bila poznana p. d. Kopitarjeva ga čakanja in zavlačevanja," je i iz Gradenc, fara Hmje. Stano-rekel Meany. "Uradniki sigte-1 vala je pri pravnuku na 1424 ma so celo lansko leto cincali in E. 52 St. Pokojnica je bila čla-zavlačevali stvar, zato so unij- niča podružnice št. 25 S2Z. Po- To p^sem bo izvajal zbor "Glasbena Matica" na koncertu v nedeljo, 4. aprila v Slovenskem narodnem domu. * LJUBI FANTIČ, SREČNO HODI... Ljuhi fantič, srečno hodi, še enkrat mi daj roko, še enkrat gorko poglej me in poljubi me v slovo. Vseh nesreč te Bog obvaruj, dokler boj ne ho končan— misli name, ki v ljubezni čakala bom noč in dan. Ljubi fantič, pridi skoraj čez gore in čez morje, pridi skoraj, razveseli moje žalostno srce. I. Zorman. ski člani prepričani, da so upravičeni do nagle odločitve." Unija zahteva za uslužbence zvišano mezdo, pismeno pogodbo in ugodnejše delavske razmere. greh se bo vršil v soboto zjutraj ob 9:15 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 2. aprila, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" E ^ 1^ O p pj ^ ^ ^ ^ " j i" zaupnik princa Pavla. Poleg njega je vseh šest let sedel v diktatorskih vladah današnji predsednik jugoslovanske vlade v Londonu dr. Krek kot zvesti sodelavec Stojadinoviča (skozi 4 leta) in Cvetkoviča (skozi dve leti). Dr. Krek je tudi na seji ministrskega sveta dne 22. marca 1941 glasoval za podpisanje pakta s Hitlerjem in Mussolinijem ter Hirohitom. In tako sta res Cvetkovič in Cincai'-Markovic dne 25. marca—kakor znano—podpisala na Dunaju ta pakt, za kar vali mladina v Sloveniji krivdo na klerikalce, posebno seveda na dr. Kreka. (Konec jutri.) Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) _______________________________________________________________j6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ......................................................................... 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ......................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki); Por One Year — (Za celo leto)___________ Por Half Year — (Za pol leta)_________ Por 3 Months — (Za 3 mesece)____________ ...$7.50 _ 4.00 _ 2.25 Por Europe, South America atid Other Foreign Countriei: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Po>. One Year — (Za celo leto)___________ Por Half Year — (Za pol leta) .......................... „..$8.00 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ŠE 0 RAZMERAH V SLOVENIJI I. Naši uvodniki o razmerah v Sloveniji so vzbudili v vseh krogih veliko zanimanje, ker se člankom pozna na pivi pogled verodostojen vir. Te dni smo zopet prejeli od vplivne osebe, ki se je nahajala še nedavno v naši nesrečni domovini, nadaljne verodostojne podatke o položaju v Sloveniji. Evo jih: Dr. Marko Natlačen, bivši poslednji ban dravske banovine, je mrtev. Padel je kot žrtev slovenske ''Osvobodilne fronte," ki ga je že lani obsodila na smri in tudi atentat nanj je bil že lani poizkušen, toda tedaj brez rezultata. Od tedaj se je dr. Natlačen zelo varoval; bil je zelo zaščiten in le težko so piišli do njega ljudje, in še to le najbližji in najožji. Dne 5. oktobra sta prišla k njemu dva duhovnika in tajnik jima je dovolil vstop. Ko sta vstopila, sta izstrelila nanj več strelov iz revolverjev ter izginila. Seveda to nista bila duhovnika, temveč preoblečena člana Osvobodilne fronte. Kakor je razvidno iz tega tragičnega dogodka, se odigravajo sedaj v Sloveniji težke notranje borbe. Narod se bori proti okupatorjem, toda istočasno se vršijo medsebojni obračuni: v glavnem se ta obračun vrši med mlajšo in starejšo generacijo. Mlajši so združeni v Osvobodilni fronti in smatrajo starejše kot krive za vse zlo preteklih dvajset let, to je dobe, ki je dosegla svoj vrhunec v tragičnem porazu Jugoslavije. Mladi rod, ki je bil že rojen v Jugoslaviji ali je vsaj svojo mladost preživel v- novi državi, smatra, da so Jugoslavija in vsak posamezen njen del imeli vse predpogoje za lep in uspešen razvoj. Jugoslavija bi bila mogla postati pravi paradiž v Evropi, a Slovenija—kakor tudi Srbija in Hrvatska—pravi biseri v njej, samo če bi bilo pameti in poštenja. Namesto sreče, miru, zadovoljstva in napredka —za kar so obstojali vsi predpogoji—se je dižava zvijala v neprestanih prepirih, notranjih borbah, korupciji, dokler se ni končno—pod udarcem sovražnika—razbila, in ne le v tem smislu, da so jo sovražniki naglo porazili in jo med seboj razdelili, ampak tudi v tem smislu, da so se duhovi razdelili in se sedaj koljejo bratje med seboj. Vojaški poraz, i po obliki i naglici žalosten in sramoten, povzročen po nesposobnosti vojaškega vodstva ki je bilo skoro izključno v srbskih rokah, ter uspešen po izdajstvu dela ^rvatskih oficirjev in vojakov, je po lazno vplival na du?e širokih plasti naroda—tako med Slovenci, kakor med Srbi, kakoi- tudi med večjim delorr Hrvatov. Te plasti so občutile tak poraz kot sramoto katere niso zaslužile. Za to sramoto in škodo ter za vse nepopisno strašne posledice poraza je nekdo kriv. Kdo? —se vprašujejo množice. Mladi v Sloveniji odgovaijajo: starejši so krivi, oni, ki .-o vodili in nosijo odgovornost za preteklost. Oni, ki so vedrili in oblačili v Beogradu pa tudi v Zagrebu m tudi v Ljubljani. Zares, velikega dela zmot in grehov je brez dvoma kriv Beograd. Ali tudi Zagreb je grešil in tudi Ljubljana ni brez greha; tako govori slovenska mla dina. Namesto da bi gospodje vodili zares narodno politiko, so vodili politiko strankarskih in včasih celo sebičnih interesov. Slovenci so imeli lepo in hvaležno priliko, da igrajo v srbsko-hrvatskem sporu vlogo miritelja in posredovalca. To bi bilo v interesu cele države in br visoko dvignilo prestiž Slovencev. Namesto tega pa sta se obe slovenski grupi-^kleri-kaliia in napredna- ponujali Beogradu, samo da bi prišli (U) oblasti. Kadar je ena grupa prišla do moči, te svoje Inoči ni izrabila, da bi s pravičnim vladanjem koristila celokupnemu slovenskemu narodu, temveč je svojo moč zlorabila, da bi koristila svoji stranki in svojim pristašem : na škodo drugi grupi in svojih strankarskih nasprotnikov. ; Najžalostnejši čas za Slovence v tem pogledu je bilo zadnjih ;-'t Irl. ko -o v Beogradu pod vodstvom nespodobne-;! (I'ktatori:) i)tinca Pavla vladali režimi dr. Stoja dinoviča in Cvetkovic'a. Vseh teh šest let so zastopali Slovence v vladi klerikalci; v Beogradu je bil pokojni dr. Korošec podpredsednik vlade in znan glavni svetovalec Vojna v ozadju, za so- talijane zaradi tega neuspešnega pacificiranja zasedene Hr- vražnimi linijami Jugoslvija NEW YORK, 18. marca (U nited Nation Information Of-; fice) — Beograjski časopis vaške. Oba osvojevalca sta v zadnjem času povečala svoje posadke v Jugoslaviji, oba kar naprej streljata talce, rušita in palita kraje in vasi in na vse i načine zatirata prebivalstvo. V zaledju Reke so Italijani požga- UREDNIKOVA POŠTA Koncert Glasbene matice Cleveland, O. V živqljenju je doba, ko nazadujemo, a obenem napredujemo. Taka doba je vojna! Živimo v duhu sedanje dobe, toda pozabimo saj trenutno na njeno mizerijo. Lepo petje je umetnost in nas inspirira do lepšega in bolj smiselnega življenja. Na tem^mestu omenjam Glasbeno Matico, katera bo nas zopet razveselila z lepimi in bogatimi pesmi. Vsako srce je dovzetno za lepo pesem. Če je pesem resnično lepo interpretirana. Glasbena Matica je že mnogokrat doka- zala, da ima izboren pevski ansamble, zato se ni bati, da ne bi tudi to pot ljubitelje slovenske pesmi zadovoljil. Zadnji dve operi, ki jih je podal ta zbor, sta nam še vedno v lepem spominu. Koncert Glasbene Matice se vrši v nedeljo 4. aprila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Apeliram na našo javnost, da vsi pohitimo na koncert Glasbene matice in se v lepi pesmi skupaj združimo. Na vojno pa za nekaj trenutkov pozabimo. Koncert se prične ob sedmih zvečer. Na svidenje! Emil Safred. ;Novo Vreme, glasilo manjoMt njimi Jele- nega srbskega predsedmka M.-| nedaleč od italijanske meje lana Ned,ca poroča, da Je bilo;._^ deportiran mnogo prebival-V mestu Pozarevac aretiranih | , Italijo. Proga Zagreb-,m ustreljemh 400 ljudi, ces da;(^sto prekinjena. SO krivi prestopkov proti ob-1 , skuečemu miru in nkbi, kr a&. O^kar so aejaunend« izh> boUranja ukazov gbde spbšneima ? Sevenu. AJtdu, ae,%!od-nwbUiawije (k&L" IXxkitno kiPor? nwatanuxmo pow%al a. temu številu ustreljenih, je bilo ^o, da so Nemci celo v Zagrebu še naddjna 300 oseb zaprUh onpuuzirdk dmandx); v v kon«mtradj::ka takxiWa. gbtmegaladaavmmacb- : Jugodovamski uradni krogi!j*,"tdoddmuse , a poročajo, da je nemški vrhovni, ^ ""jujejo progo a poveljnik okupacijskih čet, ® a, pose no v p anm neral Bader, začel že meseca i® ^ ° januarja veliko gonjo proti! Brezuspešno ^ je ostalo tudi vsem, ki so v Srbiji, Bosni ali interniranje številnih važnih predstavnikov Hrvatske seljač- avstrijsko republiko naaleS'^ slabotnega soseda, zato bili novega, velikega iii nega soseda nemški^ rajji. ^ tem se bo naša sreČa se ^ razširila in povečala kadar ta nemški rajh razprostrl 9 meje preko Čehoslovaške, žarske in Poljske, kajti bomo imeli za svoje sosede 100 milijonov "prijateljev ^ "Takrat nam bo treba ® tega, da vse te prijatelje vemo v svojo lastno kso ko bomo dosegli, da bo sreča zares "popolna Spf na Hrvaškem osumljeni sodelo-' vanja ali zvez z partizanskimi I silami. j Vsega skupaj je bilo ustreljenih v Beogradu samem 1,250 policijskim nadzorstvom^ Pave-talcev in sicer v dveh posamez- li^eva vlada izvaja od časa do ke stranke, katere predsednik, dr. Maček, je še vedno ujetnik in se nahaja pod najstrožjim Vojna v afriški puščavi Vojna v Libiji se je odigravala na ozemlju, ki je popolnoma drugačno od evropskih bojišč. V Severni Afriki ne gre za rodovitne, gosto naseljene kraje, temveč pa za puščave in pustinje z redkimi zelenicami. Italijanska naselbina Libija, ki me-i 1.75 milijona štirjaških kilometrov, sestoji večinoma iz peščenih in kamenitih puščav ter ma le 900,000 prebivalcev, to je prilično enega na dva štir-jaška kilometra. Samo obalni pas je mestoma Irugačen. Zato so vsi večji kraji v bližini morja, med tem ko •o v notranjosti samo nepomembne puščave. Do 100 km širok ^ stejni pas predstavlja prehodno ozemlje ned obalnimi oazami in pravo )UŠčavo. Ta neugodna dejstva Tredo na račun subtiopskega Dodnebja, ki je vroče in ima nalo padavin. Samo severni rob ifriške celine je nekaj na bolj-iem, toda poleti trpi kakor o-itala italijanska Libija zavoljo popolnega pomanjkanja dežja. Povprečne temperature so tudi tu nad 30 stopinj, neredko pa ' f' ker so dobili poročilo, da se tam I ^^^^rije in četrte obletnice pro-1 združena Evropa bo s skrivajo uporniki. Vas so popol- i čehoslovaške repubhke. ; in branila svojo - ^ noma izropali in oplenili vzeli i ^^^8 je Hitler vdrl v proti silam zla in suz® za talce 60 premožnejših kme-^^^^^r^^' Dun% in z o-j tov in upepelili 20 hiš V g^jborozena silo uničil avstrijsko; sednji vasi Večane, so Bolgarinarod; vzeli 20 talcev in 14 izmed njih izedinjen v Rajhu. To ustrelili. Ostalih 6 je ušlo v tre- njegova prva velika pre-j notku, ko so Bolgari ubijali 14 . I nesrečnih žrtev na hribčku nad I Avstrijska vlada je bila ta Zaloge orozj^ Sloveniji vasjo. Ljubljansko lih ;krat razpisala svobodne volit- j 1'^^ meseci prineslo ve; bal se je izida teh volitev, s'glas italijanskih zase jljei" Iz angleškega časopisja katerimi bi se bil avstrijski na-!rod brez dvoma izrazil proti ze-: dinjenju z Nemčijo. Zato je : Avstrijo s silo okupiral. Še mnogo strašnejšo prevaro blasti: iu# Visoki komisariat ^ ^ sko pokrajino spoi'oc^^ "Opozarjamo, da " ministrstvo odredilo ci*' Londonski Times je pred ^ in nasilje pa je izvršil Hitler le- ■ premije v denarju za ® ! .'V kratkim prinesel izpod peresa, ta 1939. Najprej jc ^ , svojega diplomatskega dopisni-: nim sporazumom v Monakovu materiala, ki ga je ^ je z zavrat-I"e osebe, ki bi krit- ka dolg članek o odporu in sa-1 razorožil najboljšo in najtrd-1 vojni plen, pa je skri botaži na Hrvaškem: j nejšo demokratsko zemljo v E-1 Od vrednosti Ifjt; Naraščanje odpora na Hrvaš- | vropi, Cehoslovaško, ter nato glteriala v znesku ^ od kem : svojimi ogromriimi er nato v /sne&nu gtr ^ vojskami i odstotkov, od vre Innn inn nnn lir o „ jjf , Razmere na hrvaškem ozem-1 preplavil njeno razoroženo o-} 000 do 100,000 lir -lju prizadevajo Nemcem in Ita-! zemlje in zasužnjil 8 milijonov najmanjšo vsoto lijanom mnogo skrbi, kajti po- Slovanov z visoko razvito kul- vrednost nad ys"'" lif. rixlpi'inio librl>o Amprikt! za clcmo-kraciin In svolxxlo Kvt'tu z nakupom vojnih bnndnv in vojno-varfpvalnih znamk! ložaj Paveličeve marijonetiie; turo in močno narodno zaved-; odstotke z najmanjšo ^ vlade je čedalje slabši in zdaj'nostjo. Razočarani Chamber- ^00 lir. morda bolj prekaren kakor,lain je tedaj dejal, da bo nem-; oglas italijansK®^^ kdajkoli prej. ški narod to svojo prevaro tež-i®'^^ uprave dokazuje- 1;»^ Predstavniki Hrvatske Seljač-; ko in drago plačal. Takrat so;""i^ krajih SlovcmJ^j^g^ ke Stranke so povečini v inter- se zaslepljeni Evropi prvič za- imajo Italijani ® naciji ali pa so pobegnili; kme-jčele odpirati oči. v rokah, še vedno o tje sabotirajo vse kar morejo, I Ko se je zrušila prva žrtev, zaloge orožja, ki ^ ^ a mnogo jih je pobegnilo v go-' Avstrija, je izjavil Milan Stoja-: za odločilno ^ zdove, kjer so okrepili različne dinovič: "Hvala Bogu, izginila j® tudi, in ^ partizanske skupine. je sosednja državica, v kateri! P" "as, da Nemci in ustaši so pred krat-'smo imeli 6 milijonov sovražni-!ja"ska oblast na kim začeli široko zasnovano o- kov in dobili smo za sosede 70 denarju, da bi fenzivo, prodirajoč od severa in milijonov prijateljev." skrita oporišča vzhoda v smeri proti italijanski V tistih dneh sem se naha- "Porov v že pacif"'^"' zoni, toda te operacije so ostale jal v Splitu in govoril na nekem brezuspešne, ker niso dosegle o- shodu, kjer sem srčja odpora. nje: dejal nasled- ili .^#1 rj ' Kupujte vojne iiond«" " j ^ Zdaj pa kritizirajo Nemci I-| "Ako smo na srečo izgubili z' osiččc kf"ow ^2. aprila, 1943. kil I ENAKOPRAVNOST ^RAN 3. Občinsko dete ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušič Novi peniji Po drugo poglavje vasi Prelepnici šepečejo to- a to šepetanje bi lahko služilo za predgovor temu romanu. ("depnica ni majhna vas. Popa Pera glavna napaka pa je njegova grda žena. Pop je zdrav, močan in je podoben prej, naj me Bog ne kaznuje, dragonskemu naredniku kakor 2^ . — ... Jpa pogu, a njegova žena je su-dosedaj v Narodni ha, mršava. Pop sa^i pravi o %8cini predlagali, da se pro-j njej, da je vešča, časih pa zvi-za trg; predlog je zmeraj!je prste in pest in pokaže ko-a Prelepnica je zme-jščene sklepe in pravi: "Evo, iia^redovala. Trikrat:Boga mi, takšna ledja ima!" Da ozdaj cela Prelepnica prešla' pa ne bi kdo mislil, kakor da da ^^^^■iike v drugo, samo!popu kot cerkveni oblasti ne 1 dobila okrajno gosposko,'pristoji govoriti o ledjih svoje Da Zdi vse to se je pozabilo, j žene, je treba takoj povedati, se prebivalci Prelepni- j da pop ne govori tako v cerkvi. tri da se razdele na Bog varuj! On spoštuje cerkev I'anke, mogoče bo to vsee-; in v cerkvi je pravi svetnik. POltlcLgg^jQ i . „ v. . I - — ----^ --------- — - -, leži na ravnini pod seno-L on m-, svetu, pa je videl, da tudi ^ SoMom. a .Latl jo Iva;!' Ucdje pijejo, in to kakšni 'No, kaj je to nekaj druge- Mali oglasi linijske barvarje se išče za delo. — Za podrobnosti se zglasite pri VICTOR PETERCA, 17Y24 Grovewood Ave., IV. 5693. ga "Pa zakaj ni bil župan zju-i traj v cerkvi?" "A, kaj jaz vem," odgovori ravnodušno pisar in naroča ra-kijo na Radojev račun. "Zato, ker je bil med mašo pri Anici, in po vasi šepečejo, da ni bilo to prvič." "Kaj — župan? Pa zakaj to meni prikriva?" skoro zavpije pisar in udari ob mizo. Zatem 8 sob za dve družini, fornez, izpije še kozarec pa se vzdigne, kopalnica, garaža. Se boste lah- Rado Krnja je ostal sam v ko takoj vselili. 436 E. 158 St. krčmi, da plača pisarjevih pet- Takoj se zahteva $2,000. najst čaš, a oni je zaloputnil HIŠA za eno družino, 6 sob; 2 vrata in šel iskat župana. (Dalje prihodnjič) OGLEJTE SI TE DOMOVE Mali oglasi Mali oglasi Slovenski pek potočka a"' J" |ja nikdar med ljudi. On pravi o],- , J., "-d. cez enega vodi kame-1 y. . • v , ho-i v J^Jenio tako ono vrsto hiš, » ' Pazil. da je pijan, ali pisar mu . Katerih ie ena šnln HniP-a Tudi za pisarja Rajo Jeremi- jpravi: "Ako sem pijan, se bo že ^fv je ena šola, druga ff' pa je brivnica. , "^Ugem potoku, tam pod Pa stoji Jockov mlin, in erem prebiva udova Sav-! ° 'ko da ima streho nad se- ^jo, »kat, boj. ^rebiv; krasni ljudje, in če ima 8a^i , vasi Prelepnice so ča bi se moglo reči, da je vrlo izkazalo, a ne trpim, da se mi učen, ker nikdar ne pride iz kavarne, ali on nima rad, da bi se mu to reklo. Pravi; "Če sem u-čen, se bo že izkazalo, a ne trpim, da se mi to reče." Ta pisar je bil kaprol pri vojakih, pa je za enega "nečem" godel leto dni v ječi, ker v vojaškem zakonu ni besede "nečem". Tako pove sam, jaz pa pravim, da bi Mo ijp., ^adtiio 4 napako, saj je na- 2arp J ^ica na primer ima t s dobro dušo in srce; on je še Bogu rekel "nečem", če bi ^ oi-ekoe oče svojim kmetom,'kaj ne bilo prav. — A ta "ne-župan. Pa ima vendar hu- i^em" je obstojal v tem, da je iz Napako; iz državne blagajne|"^kega zapovednikovega pisma Veu^k izmakne, rajši ko nebi to ne za to, kot da Ve^ živeti, tem- vzel bankovce. — to reče." So, ki pravijo, da je pisar bolj učen kakor, pa učitelj, ker je videl mnogo sveta in ve mnogo povedati. On je videl celo ljudi, ki jedo žabe. "Ah je res, Boga ti, pisar," ga vpraša Rado Krnja, "da Ta-lijani jedo kače." "Res je," odgovori pisar, "videl sem jih na svoje oči. Ponujali so jih tu,di meni: Izvolite — šinjor Pauto — šinjor pomeni pri njih gospod — izvolite — jaz pa sem rekel: Hvala lepa. Kasneje je odprl tako nekaj;nimam "apetita". Tako sem jim kakor majhno štacunico, pa ker j rekel, a sam pri sebi sem mi-nekega načela. Pra-ije šlo preveč rakije — v njego-jslil: Pojdi, zgaga, če bi jedel nii, nam drža-1 vo grlo — je šlo vse k vragu, j kače, ostal bi bil na Srbskem, Lepega dne je zaprl štacuno in I pa bi bil bogat človek." je obiskal vse, ki so bili njemu i "Pa kako jih pripravljajo, kaj dolžni, a tistih se ni spom-; Boga ti, pisar," vpraša krčmar nil, ki jim je bil sam dolžan, —lin udari pisarja po rami z vso Nato je šel "po espap", kakor I težo svoje roke, kakor ponavadi je sam rekel, in od takrat ga ni i spuščajo upniki roko na rame da bi on to 'Varuj! Nasprotno! polfljv^ gospod predstojnik ga }iqv odgovor, in vidi, da cejo na vsak način spra-^ kajbo. Viti % pa potegne moš- ^ten xi Izobražen in po- bi t ^Wek Je, m pravi: "Zakaj ti sodišče; rajši pla- Mačii kakor pa bi se °krog biričev!' bilo pet, šest let od nikoder. On pravi, da je bil ves ta čas nekje na Nemškem in da se je marsikaj naučil. Župan še sedaj pravi, ako se kdo izmed vaščanov svojih dolžnikov. "I, kako ... s čebulo! Spravijo malo čebule in tako . . . . pridenejo še nekaj, da diši." Na gornjih dveh slikah vidimo prizor iz kovnice denarja v Philadelphiji. Ženska na sliki na levi in mož na desni sta zaposlena z izdelovanjem novih penijev. pritoži, češ, da pisar mnogo pi- ^ kaj povedati, kako je po svetu, je: I Kadar se pa napije, takrat po- "Pa naj pije, kolikor hoče, bil zabi, kako je trezen govoril, pa pove seveda vse drugače. Bil je ravno nekakšen praznik, pa kam naj gredo verniki po maši kakor v krčmo! In baš ta dan je govoril pop Pera v cerkvi, da so prazniki zato tukaj, . da se kristjani telesno in duševno spočije jo. Zato so odšli vsi "brumni'.' poslušalci od službe božje v krčmo in so so našli t9,m že pisarja duševno spočitega. Pripovedoval je ravno, kako je na svoje oči videl človeka, ki je letel kot ptica. Tri "šravfe" je imel, dva pod pazduhami in tretjega pod trebuhom; in tu pisar pokaže, kje so bili ti trije "šravfl". - "Najprej odvije tista dva "šravfa" pod pazduhami, cvr . . cvr . . . cvr ... pa mu zrase-jd perutnice, potem zavrti tisti šravf pod trebuhom vrrrr .... crr .'. vrrc ... pa mu se nekaj med nogami napne — kakor nekakšen meh, a z vrvjo je privezan k zemlji ... In takrat . . . poslušalci napenjajo ušesa, in ko pisar vidi, kako je vse radovedno, umolkne — polagoma izpije kozarček in pravi: spalnici spodaj, ena zgoraj; ko ! palnica, fornez, "china cabinet", I omare za knjige, "fireplace", garaža, lota 67x100. — Nahaja se na 18100 Waterloo Rd. Ta-jkoj $2,000. za kruh in "rolls" dobi dobro,Hiša za eno družino, 4 sobe, službo. — Za naslov se poizve v fornez, kopalnica, garaža. Lota uradu tega lista. 50x140; na 22641 Ivan Ave., Euclid, Ohio. Takoj $2,000. Lastniki živijo v omenjenih ženske za čiščenje uradov ob;hišah ter vam bodo radevolje večerih. Ni treba biti državljan-1 razkazali hiše, ako se zanimate ka. Med dnevom se zglasite v sobi št. 605 SOCIETY FOR SAVINGS poslopja na PUBLIC SQUARE, po 9. uri zvečer pa lahko počakate v Lobby. Išče se Kanarčki so naprodaj po zmerni ceni. Zglasite se pri Mrs. Marinkovic, 1065 E. 66th St., po 6. uri zvečer. za nakup. — Za podrobnosti pokličite L. PETRICH 19001 KILDEER AVE. IVanhoe 1874 \ Cottage, v katerem lahko živite skozi celo leto; 4 sobe, kopalnica, lota 50 X 150. Nahaja se na 407 E. 335 St. — Takoj $1,000. izurjeni operatorji na BORING MILLS (Horizontal in Vertical) VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL Plača na uro, poleg "overtime." Ce ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL IŠČE SE ŽENSKE za DomaČi mali oglasnik Vojno delo Engine lathe Hand Screw Machine Milling Machine PLAČA NA URO Tudi druga strojna dela za one, ki so zmožne. Prednost imajo one z izkušnjo. Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64 St. severno od St. Clair Ave. AVT0M0BII5KA POSTR"EžBA "Naroči, Arsen, naj mi prinesejo še enega." I Arsen seveda naročL I "In potlej, puf, puf . . . nekaj In tako je znal pisar marši-, začne pokati, meh med nogami re nu auto body co. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830 ELYRIA AUTO REPAIR AND ^VELDING Towing. Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Modema slovenska popravljalnica PROiiAJAMO TUDI NO\^ WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE CVETLIČARNE ♦ ♦ ♦ ♦ ♦»♦♦♦ ■ in vzdiguje, perutni- X \ $ % i ! i % i \ % % $ \ % \ % X GLASBENA ATICA priredi V nedeljo, 4. aprila 1943 v AVDITORIJU SLOV. NAR. DOMA St, Clair Ave, -PRIČETEK OB 7. URI ZVEČER- Vstopnice v pi-ptlpiodaji pri Mrs. Makovec in na dan predstave pri blagajni. Slovenska cvetličarna f elercit Jflorižts! 15302 Waterloo Rd. IVanhoe 0195 GASOLIN MIKE POKLAR E. JfS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station l/vršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. ce gredo narazen in človek se vzdigne kakor ptica in zleti, leti, leti . . . Marko naroči!" "Ali sme vsak?" vpraša Rado Krnja. i "Vrag ga vedi! Nemci so mi : rekli: Izvolite tudi vi, signor i Panto, poskusite, a jaz sem de- { jal; "Hvala!" Pa mi je še sedaj žal, da nisem." "Tebi je bilo ravno treba," o-' pomni nekdo. In tako je pisar pripovedoval, i dokler ga je kdo poslušal. A po-! slušalci so odhajaU drug za dru-i gim, in zadnji je ostal Rado ' Krnja. 1 Ko sta bila sama, se mu Ra-(do zaupno približa, sede za nje-Igovo mizo, naroči rakije in zač-' ne;^ "Ti pisar ... ti si, takorekoč učen človek." "Ako sem učen se bo že izkazalo, a ne trpim, da mi kdo to reče" — veli pisar, srkne raki-jo in vtakne prste v oprsnikova žepa. I "Prosim, prosim," ^oda Rado Krnja, "nekaj drugega sem mi-;siii." i ! "No, kar povej!" } i ... Ali veš, kara je šel pop iz' cerkve?" j I "Najbrže k Anici, ako ne dru- j gam ..." I ' "Zares, Boga mi! Pa še nekaj drugega sem ti hotel poveda- Iti— " Ali vedeti je treba, da je bil j Rado Krnja udovec, in da ni ! zlodeja, bi bil Rado imel spet ' družico. Ali tako so mu ves po-' sel pokvarili oni, ki tolažijo udove. E. 61st St Garage Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo In barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro. GOSTILNA Frank Mihčič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9S59 Gramofonske plošče slovenske, hrvatske, angleške, vseh vrst. Naša trgovina je odprta vsaki dan od 12. do 8. ure zvečer. Zaprta je ves dan ob ponedeljkih in sredah. NORTHEAST SALES & SERVICE CO. Jerry Bohinc 819 E. 185 St. WAR BONDS STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. Official OPA Tire Inspection Ml imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo. RAZNO lOB KO ZABELITE KOZAREC dobre pive, vina ali žjnnja, obiščite Louis Seme Cafe 6507 St. Clair Ave., Za privatne zabave pokličite EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjuti-aj lOl lomoi POZOR, HIŠNI GOSPODARJI! Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 KREMZAR FURNITURE Trgovina s pohištvom in vsemi potrebščinami za dom -6405 ST. CLAIR' AVE. ENilk'ipit , Clfveliinil, OUio 3063 PEARL AVE. LOniin "HI — Loraiii, Ohio HECKER XAVERN John Sustaršič in Frank Hribar 1194 E. 71 St. Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 2:30 ure zjutraj. MARIO'S CAFE 6220 St. Clair Ave. ENdicott 9138 ' KOZAREC DOBRE PIVE VAS OKREPCI IN 0SVE2I. I IMi na.s dobitu tudi In vin« ter dober igilzek. Se iiriimruOamo za iiukloiijenuiit. NEW VITAMIN RESTORES NATURAL COLOR Free Booklet Tolls Of ThriUlHg Discovory; Mew Hope For Millions One of tile most sensational scicntific discoveries of modem times is an anti-gray hair vitamin that restores natural, normal color to gray hair in nature's own way. Scientific investigation has revealed that gray hair, in many cases, may be due to a vitamia deficiency. Scientists have also discovered the particular vitamin that is necessary to restore color to the hair in such cases. Reports of tests made indicate remarkable resalts. Not a dye—not a tint-'not a drug—not a medicine! It is a valuable food supplement. If you are among the millions of people who find themselves handicapped, in business or socially, because of gray hair, mail coupon below (or write) for free booklet about this marvelous new vitamin discovery. There is no cost or obligation, so send today. United Vitamin Products, 9 W. Washington St. Chicago, 111., Dept. 5 Send mc FKEE BOOKLET about the new ANTI-GRAY HAIR VITAMlN. Address. City State. For Victory IT TAKES BOTH 1. Taxes 8. War Bonds PIUS MOR£ WAR BONDS RUDVBOŽEGLAV WINERY 601G Sf. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji koHčini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! ^Mix Lemon Juke I AT HOME # TO RELIEVE WUMATiC PAINS Money Back—K This Recipe Ooo/neWs. travels »anas of folks who now take for rheumatic pain—have found that by kddlCtwo tabieVoonfuls of Wlenru to one tBblespoonfuI of Lemon Juice in f tt^ter they get fastet relief for the aches oad pains caused bjr rheumatism, lumbago^ It's no surprise, either, for AUwru Is a '5 vear old formula to relieve rheumatic tti-hes and pains. In fw^if It doe.-, not hclP —your money boS. What could be fairer? Get Alleiiru today at iny live druggist. Onlj t5 cents—Do It Now. r STRAN i ENAKOPRAVNOST 2. aprila, 1913^-. i P. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN — I. DEL 11. DEL I. ' LOV ZA NEZAKONSKIM OTROKOM Pravijo, da je čas najboljši zdravnik. Ramon Montlaur se je po tem pregovoru lahko nadejal, da so mu bo po tolikih letih trpljenja zopet nasmehnila sreča. Toda usoda je hotela drugače. So rane ,ki jih niti čas ne zaceli. In tako rano je nosil v svojem srcu Ramon. Kljub potovanjem, kljub napornemu delu in vsemu prizadevanju se ni mogel iznebiti misli, ki mu ^'e neprestano rojila po glavi. Ali je imel pravico kaznovati nezvesto ženo, ali je smel tako kaznovati otroka? žena je bila podla, naj bo! Toda otrok, angelček, ki je iz-tegoval proti njemu svoje nežne ročice in mehke ustnice v hipu, ko ga je njecova divja jeza neusmiljeno obsojala, nežno in smehljajoče se bitje, ki se je učilo samo ljubiti in oboževati ga, to bitje je bilo nedolžno. In kaj je storil z nedolžnim otročičkom? Izročil ga je na milost in nemilost banditu brez vere in vesti, najpodlejšemu bitju, vlomilcu, morilcu, da napravi iz njega svojega otroka, da ga vzgoji po svoji podobi. Ah! Bil je kriv, stokrat bolj kriv od žene, ki jo je kaznoval. Da, celo bolj kriv od lopova, ki mu je izročil nedolžnega otroka! Nestvor je kradel in ubijal. Toda Ramonov" greh je bil še težji . . . Moril je duše! In naenkrat se mu je zazdelo njegovo početje strahopetno, podlo. Morda je nesrečni otrok že v kaznilnici. Jutri pride na vrsto izgnanstvo, a morda celo mo-rišče. Ali ni baš o tem pisal Heleni? Mar ni bil to cilj, pobuda, razlog njegove osvete? In naenkrat je v duhu znova videl tisto grozno noč. žena se je zvijala pred'njim na kolenih, ihteč in roteč ga, naj je na pahne od sebe. Slišal je njen proseči glas: — Saj nisem bila jaz, Ramon, pravim ti, da nisem bila jaz. In sodnika samozvanca je zabolelo srce. A če je govorila resnico? ... če je nedolžna? Ne, to ni mogoče! Kaj pa dokazi, ki jih je zbral proti nji? O njeni krivdi ni moglo biti dvoma. Toda mar ni že dovolj trpela? In on sam še nedolžnejši od otroka, kaj ni že dovolj trpel? ■k' " ★ lUUcU ^ou&u4f, WiiU WAR BONDS •k ir ■ A Flying Fortress is to America's air fleet what heavy artillery is to the Army. This gigantic four-motored bomber, equipped witlj heavy cannon, carries about three tons of bombs and reaches a speed of about 300 miles an hour., These ships carry a crew of seven to nine men, weigh about 22% tons, have a wing spread of 105 feet and each motor develops 1,000 horsepower. We need more of these "Flying Fortresses" to compete with the Nazi air force. You can help by investing at least ten percent of your income in ITar Boruls every payday. Buy them from your bank, post-office or other convenient issuing agent. s, Trtaiury Detarlmtnt Kakor Nerville naj bi pričakoval smrt sam v tuji sobi, ne da bi imel pri sebi roko žene, ki bi mu zatisnila oči, drobno glavico deta ta, ki bi sprejelo njegov zadnji blagoslov. Kar je proti volji pomislil na druge može, ki so bili nesrečni kakor on, pa so se dali omehčati in so sprejeli nezveste žene nazaj pod rodbinski krov. Seveda to ni bilo več krepostno in blagoslovljeno ognjišče neomadeževane žene. To je bilo domače ognjišče, osnovano na eni strani na kesanju, na drugi strani pa na odpuščanju. To ni bila več sreča, pač pa vsaj mir in pokoj, bledo in mračno nebo zimskega dne. Koliko je videl okrog-sebe takih zakoncev! Zakaj bi se ne ravnal po njih? Mar ni Kristus pobral prešuštnice? In po gjavi so mu rojili vsi paradoksi, proslavljajoči zako nolomno ženo. Toda vsi ti možje so bili slabiči, sicer bi ne bili mogli več ljubiti svojih žen, ki so imele druge. A če roje tudi njemu po glavi take misli, je tudi on slabič. Mar še vedno ljubi Heleno? Ljubiti jo! Kaj še! Z vso odločnostjo je zavrnil to misel in jezil se je, da mu je sploh šinila v glavo. Ponoči se je pa prebudil ves prestrašen, mudile so g^ težke sanje. In v temi, izbuljenih oči in burno utripajočega srca je bridko zaplakal. — žena! Dete! — je ponavljal z drhtečim glasom kakor Nerville na smrtni postelji. Spoznal je, da Heleno še vedno ljubi. Ljubi obsojeno, zavrženo, izgubljeno; da, ljubi jo! Ljubi jo z vsem svojim ognjevitim srcem, ne kakor prej, ko jo je dvigal na prestol čistosti in kreposti, toda ljubi jo z vso ognjevitostjo strastnega in ne-utešenega hrepenenja. Ljubi sovražeč jo, kakor lju bij o blazneži, ki umirajo srečni in smeje za ženo, čeprav jo za niču jejo. Da, to je bila ljubezen! In plakal je nad tem spoznanjem ne več od jeze, ne od bolesti, temveč ker ga je bilo sram. Kaj! On, plemič, ki je sovražil vse grdo in nizkotno, on, ki ni razumel niti običajnih člove ških podlosti, niti kompromi sov, on je padel tako globoko, da ljubi ženo, ki ga je varala! Nima poguma streti srce, ki v njem vlada podoba oskrunjene žene. O, stroga grofica Montlaur ,njegova mati, se mora obr niti v grobu, ko vidi svojega sina tako ponižanega. Hotel je zatreti v sebi to sramotno strast, ki ga je pekla v kosteh in pronicala vse njegovo bitje. Vzravnal se je, pa je kmalu zopet omahnil, bil je brez moči. Ljubi Heleno! Ne, ne! . . To ni mogoče! In da bi pregnal to misel, se je vrgel v strastno iskanje nezakonskega otroka, ki ga je bil tako kruto obsodil. Prvič je pomislil na to, da bi zvedel, kaj se je zgodilo s Heleno. S pomočjo matere najde morda otroka. Obletal je vse bolnice, siro-tišniiee in poboljševalnice, toda o otroku ni bilo duha ne sluha. Bil je prepričan, da mož, ki mu je bil izročil otroka, ni zapustil Pariza. Nekega dne ga je privedla pot v Saint-Cloud pred potujoči cirkus. Zavil je vanj. Predstava se je bila že začela. Dekletce v prozornem krilcu je stalo na galopirajočem ko- Potop parnlka "President Coolidge" ■"' :■•"* ■' "•■^-'i'lfS^'-'' ': v.;.'"'. "" ' • 2V^a sZifei zgoraj je videti potapljanje pamika "President Coolidge/' ki je nasedel ob pacifični obali. Na spodnji sliki pa je del moštva, ki se je rešilo. Parnik je imel 22,000 ton prostornine ter je stal osem milijonov dolarjev. nju, skakalo je čez vrv in skozi papirnate obroče. Ramon se je malo zmenil za rijo. Kar je začul za seboj oso-ren glas; — Milček ... si pripravljen? In prijeten otroški glas je odgovoril: — Da ,oče, pripravljen sem. Ramon se je ozrl in strašno prebledel. Oprijeti se je moral ograje. Kar je zaigrala cirkuška godba, zaropotal je boben, konj z dekletcem se je vrnil v stajo in že so se pojavili v areni novi artisti. Bili so trije — mož in dva otroka. Mož je bil visok, krepke postave, otroka pa zelo lepa. Manjši ,komaj osemletni zelo eleganten, starejši energičnega obraza, velikih, žareči h dči in bujnih svetlih kodrov. Pozdravili so občinstvo in začeli telovaditi. Možak je premetaval otroka in ju prevračal, da ga je bilo veselje gledati. Toda Ramon je bil slep za vse, videl je samo svetlolasega dečka. Požiral ga je z očmi, tresoč se po vsem telesu. Milček! Tako so klicali dečka v cirku. Zamislil se je. Bilo je pred osmimi leti, ko je izročil Milčka zasačenemu vlomilcu. Takrat je bil star nekaj čez pet let-. . . Osem in pet je trinajst . . . trinajst. Na programu je bil mali akrobat označen kot trinajstletni. Bil je svetlolas kakor Milček. Bil je lep, nežen, eleganten, kakor je moral biti njegov sin. Imel je sladke, bistre Helenine oči... In njen smehljaj. — Da, on je ... To je moj Milček! — je mrmral Ramon sam pri sebi. — Bridka usoda mi ga končno vrača. In Ramon se je zadovoljno nasmehnil, že je hotel stopiti za kulise, da bi z zlatom kupil informacije o dečku, pa si je premislil. Sklenil je počakati do konca predstave in seznaniti se z akrobati. Ta čas je bil prvi nastop končan. Mala akrobata sta se ljubko zahvaljevala za odobravanje, od vseh strani so jima metali slaščice in pomaranče. Mo? je vstal; izpod stropa so spustili tri trapece, oddaljene drug od drugega nekaj metrov. Akrobat se je zavihtel na enega, zasukal se je, viseč na nogi, se gugalin preskakoval s trapeca na trapec, da so ljudje kar strmeli. Potem sta se zavihtela na trapece tudi otroka in začele so se vratolomne vaje pod stropom cirka. Ramon je prebledel. Njegove prestrašene oči so se uprle na otroka, viseča izpod stropa. Zdelo se je, da je tudi njemu srce nehalo utripati. Mraz ga je spreletaval in mrzel pot mu je oblival čelo. Ustnice" so se mu premikale, izpregovoriti pa ni mogel niti besedice. Le premikanje ustnice je pričalo, da pri-kipeva iz njegovega srca vroča molitev: — Bože moj! . . . Prosim te, rotim te, obvaruj mojega sina! ...To je namreč moj sin . . . ta otrok . . . Prepričan sem, da je on . . . Bože, ne dovoli, da bi se mu nocoj kaj zgodilo . . . zadnji večer, ko tako tvega svoje življenje . . . zadnji, kajti takoj ga vzamem k sebi . . Bože — odpusti mi ... On mi bo že odpustil, kar sem mu storil ... Z ljubeznijo ga obdam, da bo pozabil na svojo preteklost ... Oh, da! . . Spreten je, močan. Nič se mu ne more zgoditi, toda . . . Kdo pa.. . napačna kretnja . . pa je izgubljen . . . Bože . . . Bože! Varuj ga! Otroka sta se sukala na tra-pecih liki krila mlina na veter. Kar je orkester utihnil in v cirku je zavladala grobna tišina Vsi trije akrobati so se hkrati za\ihteli pod strop, d očim so se trapeci gugali na vso dolžino svojih vrvi. Kar je zadonel iz občinstva krik groze, v njem se je izgubil grozen Ramonov krik in zamolkel padec človeškega telesa. Milček ni bil dosegel trapeca, ki bi bil moral na njem obvise-ti. Priletel je v silnenn zaletu izpod stropa, pretrgal slabo napeto ali preveč obrabljeno mrežo in padel k. ograj i, ki se je na njo opiral Ramon. Nastala je nepopisna panika. Policija je skušala izprazniti Peter Rostan BARVAR IN DEKORATOR 449 E. 158 St. Lično in zadovoljivo delo po zmernih cenah. fantje in možje! v naši trgovini dobite vedno najboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke in druge stvari. IZDELUJEMO OBLEKO PO MERI JOHN MOČNIK 772 E*st 185th St. zavarovalnino za hiše, pohištvo In avtomobile vam preskrbi MIHALJEVIC BROS. 6424 St. Clalr Ave. Zavarovalnina na pohlitvu za vioto ilOOO val stan* I* $5.00 za tri lata. PrijateFs Lekarna ST. CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST, PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 Zastonj pripeljemo na dom Zavarovalnino proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi janko n. rogelj 6208 SCHADE AVE. POKLIČITE: ENdico+t 0718 cirkus, a Ramon je skočil k nepremično ležečemu otroku, ga vzel v naročje in planil z njim iz cirka. — Milček! — mu je zaklicala naproti mati. Toda Ramon se nf zmenil ne za njo, ne za očeta, ne za artiste, prerivajoče se okrog njega. S strtim, hropečim glasom je zaklical: — Zdravnika! Zdravnik je bil slučajno med občinstvom. Takoj je pregledal otroka. Ob vznožju starega di-vana, kamor je bil Ramon položil ubogega otroka, sta plakala mati in mlajši brat. Ramon se ni ganil od malega nesrečneža, vprašujoče se je oziral na molčečega zdravnika, ki je nastavljal otroku uho na prsa in poslušal, če še bije srce. Dve debeli solzi sta zdrknili Ramonu po licih in njegov obraz je izražal tako silno bolest, da se je zdravnik ustrašil. — čujte, prijatelj, — je dejal, misleč, da ima opraviti z otrokovim očetom, — bodite junak ... to je velika nesreča. — Lahko upam — je za jecljal Ramon. — Hrbtenico si je zlomil in bil je takoj mrtev. — Mrtev je, pravite? — je vprašal Ramon kot da ne razume, kaj hoče reči s tem. In z drhtečim glasom je ponovil : — Mrtev! . . . Mrtev! Kar je vstopil črno oblečen mož. Stopil je k Ramonu in videč njegov obupani obraz, gaje vprašal z glasom, polnim so-čutj '— Vi ste oče tega otroka, gospod ? Akrobat, ki se je bil umaknil v kot, od koder je mračno zrl na trupelce, je stopil naprej, rekoč: — Ne, gospod komisar, jaz sem njegov oče. Tu je pa njegova mati, je pripomnil in pokazal na klečečo ženo. — Zanimajo me vse podrobnosti nesreče, ki se je pravkar pripetila, — je dejal komisar. — Ah, bože moj, taka je pač usoda naše rodbine. Tudi moj oče je umrl v cirku. Padel je s piramide iz človeških teles in se ubil. V prsih mu je počila žila. Oče moje žene je bil jahač. Padel je s konja in -si razbil glavo. Tudi moja mati je umrls ^ nasilne smrti—smrtno se je nesrečila. — Otrok je vaš? — šal komisar. — Saj veste, da po zakonu prepovedano Ijati v cirgu otroke, ki svojih starših. ■ —O, gospod komisar • • • ček mali ... bil je res naš Ko smo prispeli v Saint-Clou' smo si dali potrditi dokume^ ^ Sicer sva pa z ženo tako rekoči istega kraja. Oženil sem se Garches, dobro miljo od tod. <' moj najmlajši sin je bil roj v Milanu . . . Tale je bil pa jen v Bordeauxu. Njegov roJ"' ni list je v redu . . . Ubogi gi Milček! (Dalje prihodnji«) ,ubfr Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. ZAVESE Tu si lahko izberete kakor šnekoli vrste zaves, kateo imamo v zalogi nad 300 različnih vzorce • ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO Odprto ob večerih do 9. ure Parkwood Home Furnishings 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511 Vprašajte Jennie Hrovat f" 884 NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko potrtim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dobri oče Zatisnil je svoje blage oči dne 20. januarja. Pogreb se je vršil dne 23. januarja iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnem** počitku v naročje materi zemlji. Blagopokojnik je bil rojen dne 13. marca, 1884 leta v vasi Lokavec pri Ajdovščini. V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vseB* dragim prijateljem in sorodnikom, ki so položili tako krasne vence cvetje h krsti ljubljenega soproga in očeta. Ta dokaz vase ljubezni pram njemu nam je bil v veliko tolažbo. Dalje hvala vsem, ki so darovali za svete maše v tako velikem števil**' katere se bodo brale za mir duše pokojnika. Bog plačaj! Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno ^ poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit, k® je ležal na mrtvaškemu odru ter vse ti onim, ki so ga sprejmili na njego^' zadnji zemeljski poti na mirodvor. Našo zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Louis Ferfolia za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Hvalo naj sprejme čst. g, kanonik J. J. Oman za opravljene cerkven® obrede in sprejem na pokopališče, ter Rev. J. Slapšak za obiske ^ bolezni in podeljene sv. zakramente. , Posebno zahvalo izrekam članom društva Brooklyn št. 135 S.N.P**^*' katerega je bil pokojni član, kot tudi Mr. Gregoriču, ki so nosili kr»*°' Bog jim plačaj! Ti ljubljeni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti b* svobodna ameriška zemlja! Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo *** molitvijo, dokler se enkrat ne snidemo v kraju večnega miru in blažen stva nad zvezdami! Žalujoči ostali: Frances, soproga Pfc. Joe, Pfc. Edweird, Elmer in Alfred, sinovi Emma, poročena Zupan, Ida, poročena Kuka in Loretta, hČere Mary Skrajnar, sestra Cleveland, Ohio, dne 2. aprila, 1943. t