^ ^KOVICE LOGATEC, 16. VII. 1971 — ST. 7 GLASILO KOLEKTIVA KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE — LOGATEC Rezultati v prvi polovici leta ugodni Ugodnost rezultatov velja V prejšnji številki Novic, je predvsem za izpolnjevanje ope- bilo nekaj napisanega o poveča-rativnih planov in plana reali- nih zalogah izdelkov, kar je več zacije. Ti podatki so namreč za ali manj značilno v vsaki pivi prvo polovico leta že znani, ce- polovici leta. loten polletni obračun poslova- Zato lahko smatramo rezultanja bo znan šele konec meseca. te eksterne realizacije za zelo Finančni plan proizvodnje je uspešne, čeprav je plan dosežen izpolnjen in v okviru celotnega le 95 %• Tabela prikazuje pri- podjetja presežen za 3 %. To si- merjavo z realizacijo za enako cer ni velik porast v razmerju obdobje v letu 1970. s planom. Ce pa upoštevamo, da je letos manj delovnih dni in °b,'nt Indeks da je plan večji, kot je bil dose- Zaga.......168,4 žen v letu 1970, ugotovimo, da Plastika......125,3 je tudi ta presežek vreden po- nrobnQ pohištvo . , 120,9 zornosti. „ V primerjavi s enakim obdob- Montaža......127-7 jem v letu 1970 pa je količinska Stavbno pohištvo . . . 123,7 proizvodnja letos večja za 7 %, Pomožne dejavnosti . . 84,6 kar je pri istem številu zaposle- Celotno p()djetjc, . . . ]23,4 nih in krajšem delovnem času vsekakor uspeh. Iz navedenih podatkov lahko Prav tako je tudi plan ekster- sklepamo, da bo tudi v bodoče ne realizacije za prvo polletje poslovanje uspešno in da bomo dokaj uspešno izpolnjen. beležili nove uspehe. Prvi partizanski strel Ko se danes s spomini vračamo v leto 1941 lahko s ponosom ocenimo vse dogodke, v katerih je naš človek pod vodstvom komunistične partije pisal zgodovino ljudske revolucije v Jugoslaviji. Nacizem in fašizem sta hotela uveljaviti svojo voljo. Zato je prišlo 6. aprila 1941 do vojne, v kateri je prišlo do hitre kapitulacije jugoslovanske vojske. Znano je, da je ostala po kapitulaciji Jugoslavije edina organizirana politična sila KPJ. Ta ni priznala kapitulacije in zato je takoj pričela s pripravami na oboroženi upor. V vsaki današnji republiki se je odvijal proces priprav in pozneje boja v okviru lastnih pogojev. V Sloveniji se je 27. aprila pričela organizirati PF, pozneje imenovana OF, množična vseljudska organizacija, ki je vodila množice v boj proti okupatorju v naši ožji domovini. V začetku junija 1941 je bilo očitno, da bo Hitler napadel SZ. Zato se je partija odločila, da bo ta spopad izkoristila za začetek boja, s čemer naj bi ponudili bratsko pomoč narodom SZ. Zato tudi imenujemo 23. junij 1941, dan napada na SZ za mejnik narodnoosvobodilnega gibanja. Narodnoosvobodilno gibanje je imelo svoj začetek v delavskih središčih. Eno od najvažnejših je bila vsekakor Ljubljana s svojo okolico, v širšem smisu pa Gorenjska v celoti. Zato je na tem območju dobilo gibanje svoj zamah najprej in najmočneje, razumljivo, za ceno žrtev iz vrst prekaljenih revolucionarjev. 22. julija 1941 praznujemo naš slovenski praznik, spomin na revolucijo, na dan vstaje. S tem datumom je bila vezana ustanovitev čete, ki je združila partijske skupine iz Črnuč, Ga-melj in Tacna. Te so se bile pričele ustanovljati po napadu Nemčije na SZ. Po sklepu rašiško šmarnogor-skega rajonskega komiteja, je bilo 19. 7. 1941 na Rašici sklenjeno, da se skupine združijo v četo, s pogojem, da vsaka opravi določeno akcijo: najprej je bilo treba obračunati z znanimi geslapovskimi ovaduhi. Tako je dobila šmarnogorska skupina nalogo, da obračuna z Znidar-šičem bivšim žandarjem, ki se je bil sam ponudil v službo nemški žandarmeriji in s tem Gestapu. Partizani so ga počakali 22. julija 1941 v jutranji uri na Pštatniku med Tacnom in Šmartnim pod Šmarno goro. Izdajalec je obležal le težje ranjen. Tako je padel prvi organizirani strel iz enote rašiške partizanske čete. Črnuška skupina ni uspela opraviti tistega dne zadane akcije, temveč šele 12. avgusta 1941. Gameljska skupina je imela smolo, da je bil zajet poveljnik čete NH Stane Kosec, ki je pa ušel že prihodnji dan. Po njegovem prihodu v črnuško skupino se je takoj formirala četa. Tako je odšla na prvo večjo akcijo že 27. julija zvečer. Porušila je celotni telefonski vod med Ljubljano in Mariborom na odseku med Dobravo pri Črnučah in Trzinom, bilo je to na najbolj prometni cesti nemškega okupatorja v tistih dneh. Tako se je začel narodnoosvobodilni boj in z njim ljudska revolucija, sprva z manjšimi akcijami, ki so se pa razraščale, večale in množile do zadnjih bojev za osvoboditev naše domovine. PREDSEDNIKU SKUPŠČINE Z izvolitvijo novega predsednika občinske skupščine se še vedno pričakuje, da bo v mandatnem obdobju v čim večji meri realiziral s pomočjo sodelavcev in družbeno političnih skupnosti program, ki bo zadovoljil skupnost vseh občanov. Da bi naše občane seznanil z osnovnimi smernicami razvoja smo predsedniku skupščine Vinku Haložanu postavili nekaj vprašanj. 1. Znano nam je,-da smo med najmanjšimi občinami v Sloveniji. Ali nam lahko za uvod na kratko orišete splošno gospodarsko sliko Logatca Odgovor: Na to vprašanje ni lahko odgovoriti z nekaj kratkimi stavki. Res je, da smo po številu prebivalcev med najmanjšimi slovenskimi občinami, saj imamo po zadnjem popisu v naši občini 7.552 prebivalcev. Manjša od naše je le še občina Metlika. Po narodnem dohodku na prebivalca smo nekje v sredini slovenskih občin (na 29. mestu). Statistika ocenjuje narodni dohodek na prebivalca naše občine na približno en milijon starih dinarjev, v najrevnejši občini je ta narodni dohodek skoraj 5-krat manjši, v najbogatejši pa približno 5-krat večji kot pri nas. Ti podatki kažejo le delno sliko stopnje razvitosti, pomembnejši se mi zdi podatek ob številu redno zaposlenih občanov. Po zadnjem popisu je pri nas nekaj nad 2.300 občanov v rednem delovnem razmerju, kar pomeni, da je skoraj vsak tretji občan redno zaposlen. Poprečni mesečni osebni dohodek naših občanov je bil v lanskem letu približno 125.000 starih dinarjev. 2. Najbrž se dogaja, da zastavljeni cilji niso vedno doseženi. Kdo je odgovoren, da na posameznih področjih po mnenju nekaterih še vedno zaostajamo za gospodarsko razvitejšimi občinami? Odgovor: Vprašanje je najbrž premalo konkretno, in ne vem, če boste z odgovorom zadovoljni. Na nekaterih področ- Ne vemo - sprašujemo Razgovor s predsednikom občinske skupščine Vinkom Haložanom jih smo v mnogočem kar močno zaostali (šolski in zdravstveni prostori, telovadnice, komunalna ureditev in verjetno tudi trgovina in gostinstvo). Težko bi bilo odgovoriti, kdo je kriv za to naše zaostajanje, in vsaj jaz ne bi rad tega ugotavljal. Prav gotovo je res, da za to ni mogoče najti »grešnega kozla«. Že sami ste ugotovili, da vsi cilji vedno niso doseženi, jaz pa bi k temu dodal še to, da si prav zaradi tega ne smemo postavljati preveč oddaljenih ciljev in preširokih programov, ki bi bili zaradi svoje preob-sežnosti težko dosegljivi. 3. Kateri so po vašem mnenju dejavniki, ki vplivajo na razvoj posamezne občine? Odgovor: Na razvoj občine ali bolje rečeno določenega območja vpliva mnogo dejavnikov, ki pa so lahko objektivnega ali subjektivnega značaja. Na kratko in po domače bi temu rekli tako, da moramo za vsak razvoj in celo za vsako dejanje imeti predvsem primerne ljudi in seveda tudi materialna sredstva. Na primer: da je v Logatcu lahko nastal kombinat lesne industrije, je bila potrebna velika angažiranost takratnih in sedanjih vodilnih delavcev in seveda tudi materialne možnosti (denar, surovine itd.), ki so omogočale izgradnjo takšne industrije, kol jo imamo danes in takšne, kot jo bomo imeli čez nekaj let. Vsak človek naj bi po moj um mnenju napravil toliko, kot mora, če pa je le mogoče, pričakujemo vsaj od vodilnih ljudi, naj napravijo toliko kot morejo. Cc bi vsak občan napravil toliko, kot m ore, nam marsikje v naši domovini ne bi bilo treba postavljati takih vprašanj, kot jih danes v Logatcu postavljate meni. 4. Kaj je občina napravila za nadaljnji razvoj na področju kadrovske politike in kakšne so trenutno kadrovske potrebe} pri nas? Odgovor: Občinska skupščina in temeljna izobraževalna skupnost sta v minulih letih v okviru možnosti skrbeli in še skrbita za štipendiranje primernega kadra za družbene službe. Trenutno štipendiramo 20 mladih občanov v srednjih in visokih šolah. Približno toliko mladih občanov štipendirajo tudi delovne organizacije (največ KIJ). Pred nekaj dnevi smo podpisali družbeni dogovor O štipendiranju z vsemi delovnimi organizacijami. Posebne kadrovske službe v občini nimamo, ker vodi konkretno kadrovsko politiko vsaka delovna organizacija /ase. Na pamet pa lahko povem, da nam v občini zelo primanjkujejo v šolah učitelji matematike, v delovnih organizacijah in občinski upravi pa ekonomisti in pravniki. 5. Danes se pri nas veliko govori o razvoju lercialnih dejavnosti. V tem pogledu v naši občini ni bistvenega napredka. Kakšno politiko bo vodila občinska skupščina na tem področju? Odgovor: O problematiki razvoja zasebne obrti smo v skupščinskih organih že precej govorili. Naša občina na tem kot tudi na drugih področjih ne more voditi drugačne politike, kot je začrtana in uzakonjena za celo republiko. Občinska skupščina pa lahko s svojimi akti določa razne olajšave. Tako na primer pri nas velja, da novim obrtnikom — začetnikom znižamo davek do 50 % in jim s tem pomagamo prebroditi začetne težave. Posebne olajšave bodo imeli tudi tisti naši občani, ki se bodo vrnili z dela v tujni, če bodo želeli odpreti lastne obrtne delavnice. Ne nazadnje je tu še dejstvo, da imamo v okviru zakonitih predpisov pri nas najugodnejšo davčno lestvico. V tem pogledu se naši obrtniki najbrž ne morejo pritoževati, saj uživajo v primerjavi z obrtniki v drugih občinah največje možne ugodnosti. V svojem vprašanju trdite, da v razvoju teh dejavnosti pri nas ni bistvenega napredka. Zal moram tej vaši trditvi oporekali. Na predek je;, vendar mogoče ni dovolj viden, da bi ga vsi ob- čani lahko opazili. V občini jc trenutno nekaj nad 80 zasebnih obrtnikov (v občini Cerknica) jih je okrog 120, vendar je občina približno še enkrat večja). S tem v zvezi pa se postavlja drugo vprašanje, na katerega si bomo v bližnji prihodnosti morali odgovorili. To je vprašanje prevelike tolerantnosti davčnih organov do nelegalnih obrtnikov (šušmarjev). Teh je menda več kot registriranih obrtnikov. Zakaj? Najbrž jim trenutno tako bolje kaže. Po mojem mnenju, ki ni drugačno, kot je mnenje večine obrtnikov, bomo tudi v bodoče skušali voditi na tem področju takšno politiko, da se bo število zasebnih obrtnikov povečavalo, število šušmarjev pa zmanjševalo. (i. Med pomembnimi dejavnostmi, ki prinašajo nekaterim občinam precejšen dohodek je tudi turizem. Ali je naše področje res neinteresantno ali le nezainteresirano za razvoj turizma, čeprav ga sosednji občini Postojna in Vrhnika močno podpirata? Ali obstajajo kakršnekoli možnosti za razvoj turizma tudi v Logatcu? Odgovor: Tudi mi bi razvoj turizma zelo radi podprli, /<■ skoraj dve leti si prizadevamo, da bi zgradili sodoben hotel in moderno trgovsko hišo. Na licitaciji smo prodali parcelo za skoraj 80 milijonov starih dinarjev, vendar je gradnja odložena za nedoločen čas. To je dejstvo, na katerega pri še tako dobri volji in veliki želji ne moremo vplivati. S tem vprašanjem sem se osebno precej časa ukvarjal in še se bom moral, vendar mi je zelo žal, da vam ne morem dati bolj konkretnega odgovora. Letni turizem v naši občini najbrž res nima velike perspektive, razen tega, da bi morali težiti za tem, da bi se pri nas ustavilo čim več prehodnih gostov. Teh sicer ni tako malo, lahko pa bi jih bilo več. Zal tudi na to občina ne more bistveno vplivati, bolj pa bi lahko vplivali gostinski delavci. Občina bi verjetno ino- Nadaljevanje na 3. strani Ne vemo - sprašujemo Nadaljevanje iz 2. strani rala storili več za urejanje zim-sko-športnega centra, vendar žal doslej za to dejavnost nismo imeli denarja. K nadaljnjemu razvoju turizma delno prispevajo tudi vikend hišice. Trenutno je ta dejavnost pri nas v razmahu, saj je bilo v kratkem času zgrajenih okrog 20 hišic, v gradnji pa jih Je približno 40. 7. Pred leti smo zgradili nov vodovod, za katerega smo govorili, da ima ustrezne zmogljivosti za daljše obdobje. Zakaj moramo že zapirati vodo? Odgovor : Lansko leto je bila izredna suša, ki je povzročila pomanjkanje vode. Strokovnjaki tudi ugotavljajo, da bomo zaradi nadaljnjega in hitrega razvoja Logatca morali tudi v bodoče misliti na zajemanje večje količine vode. Zato so bile že lani opravljene nove raziskave v Zibršah in Gorenji vasi. Komunalno podjetje predvideva že letos na novo zajeti vodo v Zibršah in jo povezali s starim vodovodom. Ni se nam torej bati, da bo vode zmanjkalo in tudi samoprispevka za gradnjo vodovoda ne bo treba ponovno predpisovati. 0. Letos smo pričakovali najmanj še gradnjo trgovine. Ali je trgovina v naši občini že dovolj razvejana in ustrezno založena ? Odgovor: V zvezi z gradnjo nove trgovske hiše je odgovor enak kot za hotel. Skupščina in občani vemo, da nam je tr- Občinska zveza za telesno kulturo bo letos že tretjič priredila tombolo v grajskem parku. Prireditev postaja tradicionalna. Namen prireditve je, da se s čistim dohodkom materialno podprejo težnje po razmahu telesne vzgoje v občini. Razumljivo je, da je za tako akcijo, ki angažira vse družbene in gospodarske dejavnike, potrebna jasna orientacija občinske zveze glede podpiranja tistih področij športa, ki zajamejo največ mladine in dosegajo že vidne rezultate. Občinska zveza nima še perspektivnega razvoja, vendar jo je kljub temu potrebno v tej akciji podpreti, da zmanjša očiten deficit na tem področju. Zveza, ki združuj«; predstavnike raznih Športnih sekcij, s;' je odločila, deliti čisti dohodek takole: govina nujno potrebna. Potrebovali bi vsaj še eno moderno in z industrijskimi predmeti dobro založeno trgovsko hišo, ki bi bila tudi konkurenčna. V občinski hiši tudi ugotavljamo, da nam zaradi tega mimo občinske blagajne odteka velik del dohodkov v obliki prometnega davka, ki ga občani plačujemo tam, kjer kupujemo dražje industrijske izdelke. Ker nimamo ustrezne trgovine doma, hodimo kupovat v Ljubljano in tako hote ali nehote še bolj podpiramo že tako bogato blagajno ljubljanskih občin. !). Za konec le še nekoliko zapleteno vprašanje o asfaltiranju logaških ulic. Kolikšna sredstva so nam na razpolago in kateri del Logatca se bo letos lahko pohvalil z asfaltom? Kako se bo določala prioriteta asfaltiranja? Odgovor': Zdi se mi, da sem na podobno vprašanje pred kratkim že odgovoril v Logaških novicah. Zato danes samo na kratko: Za lepši videz Logatca je letos zagotovljeno le nekaj več kot 70 milijonov starih dinarjev. Letos žal še ne bomo nikjer asfaltirali, pripravljene pa bodo za asfaltiranje nekatere glavne ulice (Mandrge in Nova vas), z asfaltom pa se bomo lahko postavili šele prihodnje leto. K temu želim dodati le še to, da bodo del sredstev morali prispevati tudi občani. Razgovor vodil urednik »LN<-Albin CUK. 20"« izkupička dobi alpska sekcija, 20 "/d skakalna sekcija, 10 "ii nogometaši. Razen tega ima zveza v planu zaključiti Izgradnjo košarkarskega igrišča (razsvetljava), nadaljevati gradnjo telovadnice v Gor-. Logatcu, nabaviti potreben Inventar in opremo. Letošnjo tombolo bo obogatil še izbor najpostavnejše mladenke Notranjske. Tu je priskočila na pomoč revija STOP s svojimi bogatimi izkušnjami ob sodelovanju gospodarskih organizacij, ki se jim tombolski odbor za finančno podporo zahvaljuje. V žiri bomo angažirali javne in kulturne delavce. Na prireditvi bo sodeloval tudi Marjan Kralj. Poleg lepih tombolskih dobitkov in mladenk, bo za obiskovalce vsekakor privlačen Slakov ansambel. Cisti dohodek prireditve in delitev bomo objavili v Logaških novicah. Potrudili se bomo, da bo iz- Amerišku industrija proizvaja dvakrat več dobrin in storitev, kot vsa evropska industrija skupaj, četudi je Evropa bolj obljudena. Ameriška produkcija je enaka celotne proizvodnje vseh dežel na svetu. Amerika je dosegla to zmogljivost s 7,6 % svetovne površine, in 6 % svetov, prebivalstva. Od vseh študentov visokih šol na svetu je '/3 američanov. Na 1000 prebivalcev jih študira na univerzi 29, v Sovjetski zvezi 18, na Švedskem 10. l/j vseh cest na svetu je v Ameriki. Polovico potniških kilometrov preko sveta opravlja civilno letalstvo Amerike. Od petih kamionov, ki vozijo po svetu, vozita dva po ameriških cestah. Američani imajo 3/:> osebnih avtomobilov na svetu. Gonilo te sile so predvsem ameriška podjetja. Ce sešteje-jemo danes dobiček 10 največjih nemških, francoskih in angleških podjetij dobimo 2 milijardi dolarjev. Medtem ko znaša dobiček Generals Motorsa 2,5 milijarde dolarjev. Da bi dosegli ta dobiček, moramo prišteti še 10 največjih japon- V zadnji številki Logaških novic je v tekstu o ogledu tovarne KL1 prišlo do tiskovne napake, kjer bi se tekst moral pravilno glasiti: nato so si učitelji pod vodstvom direktorja, obratovodje tovarne oken ing. Mira Gantarja in tehničnega direktorja dipl. ing. Jožeta Po-gorelca ogledala celotno tovarno in se tako seznanila s pro- kupiček čimbolj racionalno naložen v objekte, ki jih potrebuje mladina in ostali za športno udejstvovanje. Ing. JOŽE RUPNIK skih podjetij. Za dosego tega rezultata zaposlujejo 40 evropskih in japonskih podjetij, 3,5 milijona delavcev, medtem ko jih General Motors 730.000; skoraj 5 krat manj. Največji dosežek je v avtomobilski industriji, saj ima General Motors letno 25 milijard dolarjev prometa. Volskwagen, kot največje evropsko avtomobilsko podjetje, pa samo 3 milijarde dolarjev. Močni so tudi v elektronski industriji. General Electrick in IBM, ta firma je znana tudi pri nas, saj imajo že naša podjetja te računalnike. Ta firma pokriva 80 % svetovne proizvodnje računalnikov. Največ računalnikov dela v ameriških podjetjih. Lesno industrijska podjetja sicer- nimajo takih dimenzij. Ali so kljub temu vredna pozornosti. Lesna podjetja poslujejo v okviru posameznih družb, ki predelujejo les od gozda do končnega produkta; celuloza, papir, karton, deske, pohištvo itd. A. A. izvodnjo KLI. Komercialni direktor oec. Evgen Balek razgovoru ni prisostvoval. Urednik Logaške NOVICE — Glasilo kolektiva Kombinata lesno predelovalne industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: Ing. Anton Antičevii, dipl. ing. Budi Povšl«, dipl. Ing. Marija Horvat, oec. Tatjana Leskovec, Marjan Lapajne, Olga Milicvc. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tisk: Učne delavnice, LJubljana, Bežigrad 8 18. julij - prireditev leta Amerika, njene dimenzije in posebnosti Literarni utrinki Lepo je tu ležati Tonilo je krvavo žito s konjem hrzajočim v žalost... Razbitih ust in prestreljenih prsi je padel mlad vojak v zeleno klasje . . . Nebo rdeče je metuljev nasejalo v travo ... in glej, iz dolin je roj čebel priplesal na svatbo cvetja in medu Lepo je tu ležati . . . Daj, veter, sončnic mi v roke in lih šepet borov v daljavi in smeh in vrisk otrok na vasi . . . Kako boli. . .! Kako boli me v prsih! Sunek je presekal žilo v razcveteni rani in pognal v oblake lesk oči. . . Zigon Ti presneti tobak Vedno smo skupaj trije prijatelji. Najstarejši in torej naj-modrejši je Matjaž. Nekega dne se je kar spomnil in kupil škatlico cigaret FILTER 65. Prišel je k meni in k Petru ter nama pošepetal: »Pojdimo v gozd, da nas kdo ne zaloti!« S Petrom sva se spogledala, vendar sva VJ mu sledila. Ko smo prispeli globoko v hosto, nama je Matjaž rekel: »Sta že kdaj kadila?« Odvrnila sva, da še ne. Jaz sem še pripomnil: »Ne sili me h kajenju! Bojim se, da bodo zvedeli doma in bom tepen.« »Bodi no tiho! Kje bodo pa izvedeli, da si kadil?« je zategnil Matjaž. Tako sem se vdal. Matjaž je odprl škatlico, midva s Petrom sva vzela vsak eno cigareto in poslušala Matjaževo razlago, kako je treba ravnati s cigaretami, ustnicami in dihanjem pri kajenju. Potegnila sva in se skoraj zadavila z dimom. Matjaž je seveda že znal. Tudi midva s Petrom sva po nekaj poskusih že obvladala »umetnost« kajenja. Potem smo vedno kupovali cigarete-, Čeprav so se vedno bolj dražile. Tedaj seveda sploh nismo pomislili, kako zelo nam lahko nikotin škoduje. Ampak zdaj se sploh ne morem več odvaditi kaditi. M. R. ItOVu Nekaj o utrujenosti Med dejavniki, ki vplivajo na produktivnost dela, ima posebno vlogo utrujenost. Utrujenost nastopi kot rezultat zelo intenzivnega ali dolgotrajnega dela. Po njeni intenzivnosti jo je zelo težko definirati, v glavnem pa se s proizvodnega vidika kaže upadanje delovnega učinka. Utrujenost se kaže: v kvalitativnem in kvantitativnem zmanjšnaju delovnega učinka, v spontani prekinitvi delovne aktivnosti in odmora, v večji variabilnosti dela ali zmanjšanju kvalitete dela, v spremembi funkcij različnih organov, v motnjah v spretnosti. Na osnov meritev so prišli do zaključka, da je delovni efekt na koncu 8-urnega delavnika za 5—6 % manjši kot v začetku. Ce je delo v teku delovnega dne stalno enako, potem lahko ob koncu dne ali med delovnim časom merimo učinek po kvaliteti in kvantiteti. Pri nekaterih takšnih delih običajno pade kvaliteta na račun kvantitete (števila izdelanih kosov). Običajno tudi ločimo težo dela, ki pa se razlaga izredno različno, Pogosto delavec trdi, da je njegovo delo težko, medtem ko njegov predpostavljeni meni, da delo ni težko ali pa celo, da je delo lahko. Vse to pa so le ocene. Dejansko .se delo meri na različne načine, običajno pa prikazujemo težino dela s porabo kalorij na dan. Tako računamo, da je za težka dela potrebno 4000 kal. in več na dan, srednja težka 3000 do 4000 kal. na dan in za lahka dela 2000 do 3000 kal. na dan. Za zmanjšanje utrujenosti se v glavnem poslužujemo različnih poživil, pomagamo si z odmori. Odmor predstavlja prekinitev aktivnosti. Vendar- neorganizirani odmori ne dajejo takšnega učinka, kot odmori, ki so vodeni z ozirom na težino dela. Običajno je potreben odmor-, prej kot se pojavijo znaki utrujenosti. Odmori pa ni potrebno, da so časovno dolgi ; boljši so krajši odmori do 10 minut, večkrat med delovnim časom. Med poživila prištevamo kofein in tein, ki ju vsebujeta kava oziroma čaj. Kofein in tein povečujeta krvni obtok, delo srca in delujeta na živčni sistem ter pomagata odpraviti občutek utrujenosti. Poživljajoče deluje tudi kratkotrajna telovadba, osvežitev obraza in vratu z mrzlo vodo. Pomagamo si lahko tudi s kombinacijami sladko — kislo. Izredno pomembno vlogo v zmanjšanju utrujenosti predstavljajo psihološki stimulator-ji. Pri tem so mišljeni predvsem medsebojni odnosi. Znano je, da slabi odnosi doma in v kolektivu in nezanimivo delo lahko povzroča več utrujenosti, zlasti pa pomanjkanje pozornosti, kot pa težavnost dela. V našem podjetju doslej vse premalo upoštevamo različne načine za zmanjševanje utrujenosti, medtem ko poživila v vse večji meri opažamo tudi na mestih, kjer se glede na požarno varnost ne bi smelo uporabljati. Brez posebnega razmišljanja lahko ugotovimo, da je reševanje teh vprašanj nujno in tudi koristno za kolektiv. Načrten pristop k reševanju teh vprašanj pa zahteva strokovni pristop in še v večji meri spremembo miselnosti vseh tistih, ki smatrajo, da je edino pomemben tisti odmor-, ki ga predpisuje Zakon o delovnih razmerjih, Albin Cuk Kadrovske vesti Delovno razmerje v mesecu juniju 1971 je bilo sklenjeno z 8 delavci, ki so bili razporejeni v tele delovne enote: v delovno enoto stavbno pohištvo: Drago Dolenc, Marija Rupnik, Marija Zgavcc, Veronika Govekar in Florjan Nagode; Delovno razmerje je v mesecu juniju 1971 prenehalo 6 delavcem in sicer-: na lastno željo, sporazumno s podjetjem: Lajošu Habjanu, Ilasimu Hadžiču, Andreji An-tončič; upokojena sta bila: Štefka Gantar in Anton Debevc; v delovno enoto Zaga: Vinko Novak; v delovno enoto Drobno pohištvo: Rotar Stanislav in v delovno enoto Pomožne dejavnosti: Janez Gantar-. samovoljno je zapustil delo Marjan Korenč. Konec meseca junija 1971 je bilo skupaj zaposlenih v podjetju Kombinat lesno predelovalne industrije 1020 delavcev. Ne nalagaj izdelkov preko določenih višin! Zavzemaj se za izboljšanje delovnih pogojev in varnejšega načina dela! Skrbi za red in snago na svojem delovnem mestu! Ce ugotoviš kakršnokoli pomanjkljivost, ki hi ti ogrožala varnost, obvesti takoj delovodjo, ki naj poskrbi, da se napaka pravočasno odpravi! Nepravilni delovni postopki so nevarni!