148. številka.
BBJBZSBBBBJIBBSBaSBsZBaZBSssas^BBsa^^H
Ljibljaia, ? soboto 1. julija 1905.
XXXVffl. leto.
P
•»£*■» ***k dan zvečer, irimSi uedeij* in praanlka, ter velja po poatl prejeman m avatro-ograka deiele aa lete 16 K, m pel leta lt K, me Četrt leU 0 K 60 h, se en meiN 1 K 80 h. Za Ljubljano ■ pošiljanjem na dom aa vit -t« S4 K, aa pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, za en meaee 1 K. Kdor hodi aam ponj, pUfie aa vae lete 11 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meaea 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor maša poštnina. — Ha naročb* brez istodobne vpošUjatvo naročnine ee no ozira. — Za oznanile te plačuje od peteroatopne petlt-vrste po 11 h, če m m eananile tlaka enkrat, pe 10 h, če so dvakrat, in po 8 h, če le tiska trikrat ali večkrat. — D epi* *aj tt izrole frankovati. — Rokopisi m no vračajo. — Uredništvo in upravnlalvo Je v Kaaflovlh ulicah št. 6, ta aioer aredniitve v I. nadatropjn, apravništve pa v pritličja. — Upravništve naj ie blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacij«,
oznanila, t J. administrativno stvari.
.Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
met
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo ftc ,-;yo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem me-oca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da poilljanje ne preneha In d« dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske neročnlke brez pošiljanja na dom: Vse leto. . K 22— I četrt lete . K 5-50 Pol leta . . „ II"— I En mesec . „ 190 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K
S pošiljanjem po posti velja; Vse leto. . K 25-— I Četrt leta . K 6-50 Pol leta . . >, 13-— I En mesec . „ 2*30 š3T Naroča se lahko z vsakim dnevom a hkratu se mora poslati tudi naročnine, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Z5T List se ustavlja 1Q. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda11.
Klerikalno zadružništvo.
Zopet enkrat moramo izpregovo-riti nekoliko besedi o tisti nesrečni gospodarski organizaciji, ki so jo kle-rikalci poklicali v življenje, da si pol- i nijo žepe in spravljajo kar mogoče ' največ ljudi v ekonomično odvisnost od svoje stranke. Kaj pomeni ta odvisnost, to smo spoznali pri zadnjih volitvah v državni in deželni zbor, ko i o klerikalci na Notranjskem zmagali samo vsled tega, ker so pri njihovih zavodih zadolžene kmete z grožnjami o gospodarskem ugonobljenju prisilili, Ga so volili z njimi.
Ko so začeli klerikalci snovati svojo gospodarsko organizacijo, so imeli jako visokoleteče načrte, ki pa so se jim klavrno izjalovili. Posknsili so svojo srečo 8 konzumom, a ti so v nekaterih letih sramotno pocrkali kar za vrstjo in ostal je o njih samo spomin na različne goljufije in Škandale, ki so se v njih zgodili.
Razen par tucatov malih posojilnic, ki niso drugega nič, kakor filijalke -Ljudske posojilnice", te prve molzne
krave vsega lačnega klerikalstva, šteje danes klerikalna gospodarska organizacija samo nekaj malo drugih zadrug. Edina panoga našega kmetijstva, ki se da uspešno organizirati na zadružni podlagi, je mlekarstvo. Tekom let se je ustanovila lepa vrsta mlekarskih zadrug, ki z malimi izjemami prav uspešno delujejo, tako da prihajajo za mlekarske izdelke že vsako leto kaj lepe vsote na Kranjsko.
Te mlekarske zadruge, pri katerih pa nimajo klerikalci prav nobenih zaslug, uvidevajo dobro, da se ne smejo dati vpreči v strankarsko organizacijo političnih pustolovcev, ki so zbrani v klerikalnem taboru, da morejo uspevati in se razvijati samo če stoje izven političnih strank in zato snujejo zdaj svojo posebno zvezo. To je gotovo najpametnejše, kar morejo storiti. Napredna stianka je večkrat mislila, da ustvari za tiste zadruge, ki niso klerikalne strankarske ustanove, nego zgolj gospodarske organizacije, posebno zvezo, ali vselej je opustila to misel iz razloga, da politične stranke niso poklicane ustanavljati gospodarske organizacije in da bi izrecno liberalna, od napredne stranke ustanovljena zveza prav tako malo ko-ristila gospodarstvu v deželi, kakor ji koristi klerikalna strankarska zveza.
Klerikalci nasprotujejo ustanovitvi samostojne nepolitične zveze kranjskih mlekarn na vso moč, ker bi radi vse kranjsko mlekarstvo spravili v zvezo s klerikalno strankarsko organizacijo. Upamo, da se jim to ne posreči in da se mlekarske zadruge ne bodo dale ujeti na klerikalne limanec. Mlekarske zadruge imajo vendar namen, povzdigniti gospodarsko blagostanje svojih Članov; če bi pristopile klerikalni strankarski zvezi, bi samo oškodovale svoje člane, zapletle bi se v politična nasprotja in v politične boje, kar bi bilo največje škode za vse mlekarstvo. Sicer je pa gotovo polovica vseh mlekarn, ki na noben način ne pojdejo h klerikalni zvezi in bi vsak poskus, spraviti mlekarske zadruge pod klerikalno komando prov-zročil le prepir in razdor med zadru-
gami — a kaj je za prospevanje mle karskih zadrug potrebneje, kakor da so med seboj edine in da ogibajoč se političnim bojem delujejo z združenimi močmi za gospodarsko blagostanje našega naroda. S pristopom h klerikalni zvezi bi mlekarske zadruge pač povzdignile politično moč klerikalizma in različnim klerikalnim špekulantom polnile žepe, zašle pa bi obenem tudi v politični boj z napredno stranko in to bi bil zanje gotovo najusodnejši udarec.
Klerikalci se boje samostojne, popolnoma nepolitične zveze mlekarskih zadrug, ker drugo produktivno zadružništvo na Kranjskem itak več ne šteje. Če bi se ustanovila samostojna nepolitična mlekarska zveza, bi ji vlada ne mogla odreči podpore, tega pa ji samogoltni klerikalci ne privoščijo, ker bi radi vse sami pobasali v svoje žepe. Samo iz strahu, da bi vlada skrčila klerikalcem podporo, ki jo dobivajo ne zaradi svojega delovanja nego iz naslova politične korupcije, samo zato nasprotujejo klerikalci nepolitični in nestrankarski  mlekarski zvezi.
Klerikalci imajo že zdaj 10.000 kron letne podpore od vlade za svoje pogubonosno delovanje. Zdaj bi radi še več. Naročili so si dr. Laginjo iz Pulja, da je na občnem zboru klerikalne zveze zahteval, naj se podpora letnih 10.000 K zviša. Klerikalci pravijo, da se z 10.0C0 kronami ne dajo podkupiti, zdaj zahtevajo 25.000 K na leto.
Odgovor poljedelskega ministra na interpelacijo v zadevi c kr. rudniške ljudske šole.
V seji poslanske zbornice z dne 17. marca 1905 so poslanci dr. Ferjan-čič in tovariši vprašali vlado, če hoče razmere na rudniški ljudski šoli temeljito preiskati in s pospešnostjo potrebno odpomoč izvršiti.
Na to je minister odgovoril: Predvsem mi je čast pripomniti, da je poljedeljsko ministrstvo po vpeljavi državnega Ijudskošolskega zakona dne 14. maja 1869 drž. zak. št. 62 z odlokom z dne 13. septembra 1873 št. 6978 na c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji sporazumno s c. kr. ministrstvom za uk in bogočastje ukrenilo, da se dotedaj od rudniškega erarja vzdrževana ljudska šola v Idriji prostovoljno in ne da bi se radi tega priznala kaka obveznost, kot zasebna šola po določbah §-ov 70 do 72 navedenega zakona s pravico :avnih ljudskih šol nadaljuje.
V istem času je obiskavalo to šolo v povprečnem številu zadnjih deset let 614 otrok in letni stroški c. kr. rudniškega erarja za šolo so znašali 6920 kron, dohodki 1190 kron.
V letu se je sezidalo na stroške državnega rudnika v Idriji novo šolsko poslopje s prostorno popolnoma ločeno deško in dekliško šolo z izdatkom 173.146 kron.
Od tega časa nadalje so se razmere bistveno izdatno premenile, rudniško ljudsko šolo sedaj obiskuie 977 otrok, med kojimi je povprečno 110 ne-rudniških otrok. Izdatek za to šolo, kojega trpi brez vsakega prispevka od strani občine ali dežele izključno le že večkrat imenovani rudnik, znaša vštevŠi ravnotako po rudniku prispevajoči znesek za kranjski normalnošolski zaklad v letu 1904 okroglo 50.000 K.
Hitro naraščanje števila učencev, nemogočnost pri relativno majhnem stanju osebja napraviti napredovanje v tem razmerju, kakor se od učiteljstva zahteva in pa kakor je za pridobitev primeroma dobro kvalifikovanega učiteljstva tudi želeti, predvsem pa okolnost, da bo v bodoče komaj zamoglo c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji v obstoječih razmerah to zasebno šolo po zahtevah sedanjosti odgovarjajočem načinu nadalje voditi, in končno to ravnateljstvo tudi ni poklicano nositi stroške Ijudskošolskega pouka za nepripadnike rudnika, zahtevajo misliti, obstoječo rudniško ljudsko šolo v Idriji premeniti v javno ljudsko šolo.
Tozadevne obravnave so se že vpeljale, do sedaj pa še ne skončale.
Po dovršitvi te v teku se nahajajoče transakcije preide vodstvo ljudske šole v Idriji izključno v roke v to poklicanih organov in pri tem se bo najbrže upoštevala tudi v začetkoma omenjenem vprašanju izražena želja glede zboljšanja obstoječih, baje nevzdržnih razmer na tej šoli.
Glede teh omenjenih razmer, oziroma teh v interpelaciji navedenih podatkov, mi je čast predvsem pripomniti, da je c. kr. rudniška ljudska šola v Idriji razdeljena v dve popolnoma samostojni Šoli, v petrazredno deško šolo s 3 paralelnimi oddelki in v Grazredno dekliško šolo enako s 3 paralelnimi oddelki.
Vsaka teh dveh šol ima svoje posebno vodstvo.
471 dečkov poučuje osem, 506 deklic pa devet učnih moči.
Razen teh 17 učnih oseb delujejo še katehet, provizoričen veroučitelj in učiteljica ženskih ročnih del.
Nadalje se vrši izreden pouk v risanju, rezbarstvu, lepenstvu, v godbi in v vrtnarstvu.
Pri skupnem številu 977 otrok v 17 razredih odpada na en razred povprečno 5 7 otrok.
En sam, četrti deški razred, ima v tem letu 90 učencev, pri ostalih 16 razredih je največje število učencev 7 2, najmanjše 42.
Nadalje mi je čast pripomniti, da je c. kr. deželni Šolski svet za Kranjsko Še pred kratkim prostore v c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji za sedanje razmere začasno zadostujoče označil, in c. kr. okrajni šolski svet se je izrazil pri nadzorovanju dne 15. decembra 1904, kakor sledi:
Pouk: celodneven.
Oprava šole z učili: popolnoma dobra.
Oprava otrok z učili: popolnoma dobra.
Uspehi v obče: zadovoljivi s pri-stavkom, da ima boljši učenski materijal dekliške šole tudi boljše uspehe.
Akcijska parobrodna družba na Vrhniki.
Slučaji igrajo v človeškem življenju veliko vlogo, bodis:, da so le »Blu3«ji usode« pokojnega Pavline, ali pa »slučaji, ki niso slučaji«, alias »prst božji«. Eden te kategorije slučajev je zbral nedavno v slavni »Mantovi« na Vrhniki ad hoc enketo za prvo pa-robrodno družbo.
Človek je slaba stvar, ki se kaj rad diči s tujim perjem. Da pa v našem slučaju ne obvlada katerega izmed »enketarjev« taka skušnjava, bodi takoj povedano, da se je bodočnost Vrhnike osrečujoča ideja rodila na Vrdu v glavi velikega moža — v pravem pomenu besede — ki je od nekdaj posvečal vse svoje mifi-ljenje in delovanje blagru svojih °*jih rojakov ob isviru Ljubljanice. Novo podjetje je tako zasnoval, da bo neslo Vrhniki ravno 20000 K na -e-o. In to ni malenkost! Pa se naj °giaii kateri drugi rodoljub, ki žrtvuje
trgu 20000 K na leto! Zato se spodobi vrdskemu »lordu« že v naprej trikratni gromoviti »Živio«, po smrti pa plošča iz kraškega mramorja na
Vrdu.
Nova ideja je parobrodno društvo i eno ladjo.
Nesrečna »slovenska nesloga« je bila kriva, da so bile debate v en keti dolgotrajne in precej burne, končno pa je opozicija le zapostavila svoje separatistične nazore v prilog občnemu blagru.
Kot resni narodni gospodarji bo »enketarjic vzeli v pretres najprej najvažnejše ter prešli potem na postranske podrobnosti. Najprej se je razpravljalo o kapitanovi kapi, potem o kapitana, o posadki, o obedih in sulcih v Ljubljanici, o hišnem redu, o poravnavi prepirov, o signalih, o notranji opravi ladje, o ladji sami in končno o denarju.
Po dolgi debati so se sprejela sledeča pravila:
§ 1. Kapitan dobi i zlatom ob-šito kapo a la Togo. Kapa bo imela spredaj in aadaj grb, in sicer na eni strani ljubljanskega zmaja — pod pogojem, da ga ljubljanski občinski
svet spusti s svojega stolpa — na drugi strani pa vrhniško Jaionovo ladjo. Za kapitana se izbere vrdski »lord«, ker sna vse pomorske jezike ter je na svoje oči videl »večnega mornarja.«
§ 2. Ostala posadka obstoji iz kontrolorje, 12 mož lahke artiljerije, treh kuharjev in ščipalc* (voznih listkov).
§ 3. Služba kontrolorja bo, da obrne kapitanu kapo z ladjo naprej, kadar vozi na Vrhniko, a s zmajem naprej, kadar plove proti Ljubljani.
§ 4. Obedi so tri vrste po razredih potnikov. V prvem razredu se bo jedlo in pilo vso pot; v drugem razredu le tisti, ki si naroče; v tretjem razredu samo po potrebi.
§ 5. Suloi v Ljubljanici so last parobrođne družbe. Vsak drugi dan je »aBentiranje« suloev na Vrdu. V ta namen se pripreže v Ljubljani na zadnji konec ladje velikanska mreža, ki bo segala črea vso Ljubljanico ter na ta način privleče vse sulce na Vrd.
§ 6. Hišni red je angleški. Kdor ■e mu ne ukloni, pride pred mirovno razsodišče, ki ga bo imel i uporniki v posebni podvodni kabini kapitan
orjaških rok sam brez nepotrebnih prič. Priliv je dovoljen, a se po Gleis-pachovi metodi odkloni.
§ 7. S>'gnal za odhod ladje je smrdeči dim, ki se toliko časa ponavlja, da ladja odrine. Drugi tak signal se da v Podpeči, da ve gospodinja na Vrdu pripraviti kosilo.
§ 8. V hitro vozečo ladjo ne sme nihče več skakati, z ladje pa le taki, ki znajo plavati.
§ 9. Oprava ladje mora biti iz javorjevega lesa, ki ga nabavi oel vagon vrdski »lord«.
§ 10. Ladja bo imela prostora za 60 ljudi. Kdor sedi drugemu na kolenih, plača samo polovioo.
§ 11. Da se prihrani služba »ben-einatorja«, se bo kurila ladja s šoto, ki se vssme brez vsakršnega vprašanja med potom »Morostarjem«; zato pa se družba zaveže, da bo z močno smrdečim dimom delala reklamo za ta barjanski pridelek.
g 12. Denar ta podjetje se nabere potom delni«. Da pa se pridobi dovolj delničarjev, obljubijo se jim posebne ugodnosti. Delničarji so neomejeni gospodarji. Vožnja med Vrhniko in Ljubljano jim bodi poleti in
pozimi, ponoči in podnevu brezplačna, ravno tako vsa preskrba po I. raz* redu. Vse dohodke si razdele v enakih delih med seboj. S tem si prihrani družba blagajnika. Delničarji smejo brezplačno jemati na ladjo pse in sploh vsako zverino, razen ježev drugi pasanti pa le bolhe, opice in mačke (toda le moralne)
§ 13. Da družba ne bo delala »patrijotiČni« vrhniški Železnici konkurence, voziti mora dve uri dlje kot železnica; tudi voznina mora biti dokaj dražja.
Pri zopetnem revidiranju vseh načrtov je opazila neka dama, da je cela funkoija ladje odvisna od nekega sobčastega kolesa ter s strahom opozorila, kaj bi se sgodilo a ladjo, ako bi 80 kak zob na kolesu odtrgal. V splošno pomirjanje se je takoj sklenilo, da se pomnoži posadka še za zobozdravnika ter se ta služba takoj raspiše konkurenčnim potom.
Nato se je enketa globoko oddahnili, zaklicala »vivat, floreat, cre-soat« ter se šla krepit na vrt gostoljubnega gospoda župana.
Enketar.
Glede stanja uciteljstva piše c. kr. okrajni šolski nadzornik v prosincu h 1903:
C Č i t e 1 j s t v o te rudniške ljudske šole deluje v boljših razmerah, kakor drugo učitelj-stvo dežele, zategadelj se morejo staviti na uči tel j stvo tudi večje zahteve.
Od tega časa se v razmerah uciteljstva ni nič premenilo.
Iz tega sledi, da razmere na tej od rudnika v Idriji vzdrževani zasebni ljudski šoli tako glede prostorov, pre-napolnjenja posameznih razredov in učnih uspehov, kakor tudi glede gmotnega stanja uciteljstva, niso nikakor tako nepovoljne, kakor so se označile v interpelaciji.
Priobčujemo danes ta odgovor dobesedno, v eni prihodnjih Številk pa donesemo potreben komentar.
Pismo iz Hrvatske.
V Zagrebu, 29. junija.
(Slovenci v Zagrebu. — Demonstracije pri koncertu. — Fiasko akcije opozicijonalnih  poslancev.  — Organizacija poslancev.)
Ves Zagreb je pod vtiskom nasprotij, ki so se prigodila pri si-nočnem koncertu »Celjskega pevskega društva«, prirejenega v korist slovenske in hrvatske »Družbe sv. Cirila in Metoda«.
Tu v Zagrebu se je UBtanovil klub »Ciril-Metodskih zidarjev«, ki si je nadel nalogo, da nabira prispevke za istrsko šolsko družbo. T s klub je tudi povabil v Zagreb »Celjsko pevsko društvo«, da priredi pri nas koncert.
Včeraj popoldne je hitela silna množica ljudi na koledvor, da pozdravi Slovence. Sprejem je bil nad vse presrčen in oduševljen. Na večer se je vse pripravljalo, da poseti krasni vrt »Kola«, kjer je bil koncert, dasi so zakrivali obzorje črni oblaki in se je že slišalo oddaljeno grmenje, da je vsakdo pričakoval, da se v najkrajšem Času ulije dež. Ali kakor čudež; mahoma so izginili Črni obiski, nebo se je razvedrilo in zavladala je prijetna poletna noč. Vrt je b:i do zadnjega kotička poln vse je napeto pričakovalo koncerta in prav nihče si ni mislil, da bi pri tej prireditvi moglo priti do kakega nasprotja, zlasti ker so ta koncert priredili Slovenci, kar bi pač moralo povzročiti, da bi se mi Hrvatje vsaj za časa poseta Slovencev složili in bi skrbeli z* to, da bi se vsaj pri konoertu msd nami ne pojavil kak razpor. No, prišlo je dru gače.
Celjski Slovenci eo poslali aran-žerjem koncerta v Zagreb svoj program. Aranžerji so bili »Girilmetod-ski zidarji,« ki so program sprejeli in ga dali tudi tukaj tiskati. Poleg raznih slovenskih   in   hrvatskih skladb
ie je nahajal tudi na programu kot deseta točka Mokranjčev »Rukovet srpskih narodnih pjesama«. Ta skladba, katere popolnoma nedolžno besedilo je bilo tudi tiskano na programu in ki se odlikuje s vsemi krasotami naših narodnih pesmi, je silno razburila posamezne Starčevićance, ki so prišli na konoert.
Le ti so intervenirali pri svojem pristašu Kornitierju, ki je predsednik C. M. zidarjev, da se ne sme peti dotična srbska pesem. Točka, ki so jo Slovenci izbrali in ki so jo odobrili tudi tukajšnji aranžerji, med katerimi je tudi mnogo Starčevićanoev, bi se morala naenkrat ispustiti! Čim je drugo občinstvo izvedelo, zakaj se gre in da se hoče ugoditi taki neumestni zahtevi, je jelo odločno protestirati proti temu in se zbralo okoli pevskega paviljona zahtevajoč, da se naj izvaja program in da naj Slovenci pojo baš one narodne pesmi. Pri tem se je vnela ostra kontroverza med predsednikom Kornitzerjem, ki je hotel ugoditi zapovedi svojih političnih somišljenikov, in med ostalim občinstvom. Demonstrantov je bilo tako neznatno malo na vrtu, da so povsem izginili v masi drugega občinstva. Z oiircm na to tudi niso mogli svoje zahteve, da se naj ne poje srbska pesem, drugače opravičiti, kakor da so opozarjali na indiferentno množico, ki je stala zunaj vrta, ter naglašali, da bo le-ta demonstrirala, ako se zapoje dotična srbska skladba. Ta množica je kajpak vedele, kakšen da j? program!
Napetost med nasprotnima strankama je postajala vedno večja in večja in vprav v trenotku, ko bi se imela zapeti .dotična pesem, j e policijski zastopnik prepovedal nadaljevanje koncerta.
No, s tem se strasti niso polegle, marveč se je srd hrvatskega občinstva še potenciral in obrnil proti demonstrantom, zlasti pa proti predsedniku Kornitzerju, ki ga je občinstvo kar obsipavalo z raznimi ne baš laskavimi priimki. V tej zmešnjavi je skušal govoriti, (da pozdravi Slovence) eden izmed aranžerjev, ki je nedavno pobegnil od klerikalnega »Hrvatstva« k madjaronskemu »Dnevnemu listu«. Baš ta aranžer se je najbolj protivil petju srbskih pesmi.
Ko je jel govoriti, je jelo občinstvo burno klicati, naj raje piše v »Dnevni List«, naj molči klerikalec in madjaron itd. tako, da ni niti mogel dovršiti svojega govora.
Med burnimi debatami je občinstvo jelo odhajati z vrta ob močnem kordonu policije.
Vsak trezen in resen človek mora obsojati tako pOBtopar; demonstrantov, ki se ni malo ni©3 ozirali na goste Slovence in na plemenito svrho, za katero je bil prirejen
ta koneert. S tem so podpisali sami
sebi najslabše spričevalo.
* *
Ako bi se hotel hvaliti, kako dobro sem pogodil razvoj stvari, trebalo bi oenjene čitatelje samo opozoriti na moja zadnja pisma o akciji naiih opozicijonalnih strank.
Vse se je uresničilo, kar sem pisal! To končno ni nobena modrost, ker se nisem držal naših časnikarskih vesti, marveč sem samo resnično poročal o stvareh, ki so se tajile in ki so končno vendar le odločile.
Dr. Frank je sproži to akcijo, da se naj povabijo v Zagreb dalmatinski, istrski in slovenski poslanci, da bi se posvetovali »o situvaoiji.«
Pravsaprav bi to bila navadna politična demonstracija, ki bi ne imela nobenega pozitivnega rezultata.
In koliko je bilo dr. Franku na stvari ležeče, dokazuje to, da je šel tako daleč, da je celo hotel podpisati izjavo, da priznava Srbe in srbsko ime. A pomagalo ni. Dalmatinski poslanci so javno sporočili (v zadnjem »Narodnem Listu«), da ne pridejo v Zagreb, ker bi tamkaj ne delali drugega, kakor sestavljali resolucije. Oni pa hočejo, da naj sestanku sledi tudi dejanje, ki bi naj oživotvorilo na posvetovanju storjene sklepe.
Sklicatelji shoda v Zagrebu, je pisal »Narodni List«, so bo očividno prenaglili, ko so odloČili za to posvetovanje, ako nimajo že gotove osnove o načinu in sredstvih za nameravano akcijo".
Konferenca bi se imela vršiti 4 julija, a se je radi te izjave dalmatinskih poslancev morala odgoditi na mesec kimavec. Sicer je pa veliko vprašanje, ako se bo sploh vršila.
V zvezi b tem se sme smatrati za razbito tudi volitvena koslicija z dr. Frankom. Njegovo postopanje (zlasti v vprašanju glede Srbov) je ozlovoljilo tudi njegove pristaše/ ki so zahtevali, da se naj stranka povrne na staro starčev ćar.sko pot ne-znosljivosti in negacije.
Na komerzu v nedeljo ob priliki otvoritve »Starčevićanske Čttal niče« je Bam dr. Frank izjavil, da se stranka zopet vrača k svojemu staremu radikalizmu in fanatizmu, ki ji je od nekdaj bil v ponos.
Oni so se hoteli složiti z vsemi, a ker to ne gre, so vrgli vsem rokavice pod noge in jim napovedali boj.
Za jutri je sklicana ustanovna skupščina tiskovnega in naklad-nega društva hrvatskih napred-n jako v. To društvo bo financiralo napredno glasilo »Pokret«. Kakor čujem, je subskribiranih že za 50.000 kron delnic.
Naprednjaki nameravajo osnovati svojo tiskarno, kjer bo izhajal »Pokret« s 1. oktobrom kot dnevnik.
To bi bil v Zagrebu prvi izrazito svobodomiselni in strogo antikle-rikalni dnevnik! A
Belgrajska pisma.
m.
(—ut.) Izvestni veliki gospodi na Dunaju nikakor ni po volji, da je v Srbiji končno došlo do miru, ker ta gospoda dobro ve, da bo imelo konso-lidiranje notranjih odnošajev v Srbiji za neizgibno posledico ojačenje Srbije tudi na zunaj. Zato nemško Časopisje — inspirirano po tej gospodi — vedno prinaša o Srbiji različne senzacijonalne vesti, ki so navadno iz temelja zlagane, a prinašajo jih zato, da bi svet živel v stalni veri, da je vsak Čas pričakovati v Srbiji iznenadenj, revolucij — sploh vse takih stvari, ki si jih ta gospoda od srca želi.
Tako so dunajski listi pred nekaterimi dnevi prinesli vest, da se sedanja srbska vlada resno bavi z vprašanjem o spremembi ustave. Ko se je v Srbiji izvedelo za to vest — iz dunajskih listov, seveda — začudilo se je vse, ker na kaj takega nihče v Srbiji mislil ni. Nekateri lahkoverneži so pa verovali dunajskim listom, da vlada misli podnesti skupštini predlog o spremembi ustave in vznemirjali so se vsled tega, ker jim je še dobro v spominu nedavna preteklost, ko so se ustave spreminjale z navadnim kraljevim re-skriptom kar čez noč, ali bojazen teh lahkovernežev je bila popolnoma neosnovana. Vlada je takoj, ko je za imenovano vest izvedela, izjavila, da na kako spremembo ustave niti nc misli in duhovi so se takoj pomirili. Za vznemirjenje ni niti bilo nobenega povoda, ker sedanja vlada, ki sicer ni popolnoma na svojem mestu in bi se moglo še veliko zahtevati od nje, vseeno ne bo storila takega nepremišljenega koraka in naj bi se to izvedlo parlamentarnim potom ali z oktroiranjem. Ustava bi se mogla menjati iz dveh vzrokov : ali bi se jo hotelo imeti liberalnejšo, da bi se dalo narodu več pravic, ali pa reakcijonarnejšo, da bi imel kralj več vpliva. Prvi slučaj tukaj ne more biti, ker je sedanja ustava v istini zelo liberalna, tako da so z njo vsi zadovoljni razen socijalnih demokratov, ki želijo, da bi se spremenila v toliko, da vojska ne bi prisegala kralju, nego na ustavo. To je pa v monarhiji nemogoče, ker potem bi bil kralj samo nekak doživljenski predsednik države — nova ustava republike. Ako Srbi hočejo imeti monarhiju, putem je dovolj, da kralj prisega na ustavo in da prisego tudi drži, a vojska potem lahko prisega kralju.
Drugi slučaj — da bi se kralju prepustilo več vpliva — je tukaj tudi izključen, ker radikalni demokrati, iz katerih je sestavljena sedanja vlada, so vendar napredni ljudje in demokrati (sami se nazivajo radikalne demokrate) pa ne bi dovolili, da se zmanjšajo na-I rodne pravice. Oni tega že radi tega
ne bi storili, ker bi potem enkrat za vselej popolnoma doigrali. V ostalem, v tem zmislu, da bi se kralju prepustilo več vpliva na škodo pravic naroda, ne bi nobena stranka hotela iz lastne inicijative menjati ustave, nego bi se to moglo zgoditi edino na pritisk kraljev, kakor se je to dogajalo za časa vladanja poslednjih dveh Obrenovićev. Ali danes sedi na srbskem kraljevem prestolu mož Širokega duševnega obzorja, ki je ves prožet z naprednimi idejami evropskega zapada, pa noče ničesar storiti brez narodovega zastopstva. Kralj Peter se popolnoma zaveda svojih dolžnosti, kijih ima kot vladar ustavne države — to nam dokazuje vse nje govo vedenje v teh dveh letih, odkar je kralj Srbije. To je redek vladar, ki sam propagira, kadarkoli pride z na rodom v dotiko, slobodoumne ideje!
Nemško časopisje naj le douača senzacijonalne vesti iz Srbije 1 Ko sprevidi, da to nič ne pernata, poštam že pametno!
Obletnica zasedenja kralja Petra na srbski   prestol se je tudi letos svečau praznovala. Ta dan je tudi vreden, da se praznuje, ker zasedenje Petra Kara-djordjevića  na  srbski  kraljevi prest 1 pomeni novo epoho v srbski zgodovini, epoho revolucije, nastalo izza revolucije in izza odstranjenja dinastije O hren • vićev, ki so osrečavali Srbijo z l>rez obzirnim   provociranjem   domačih ne mirov v mirnem kulturnem, gospodarskem in političnem razvoju.  Težka je bila borba, ki jo je srbski uarod pred st< leti  začel  voditi za svojo osvoboditev. Preprosti kmetje so bili, ki so se prvi vzdignili  na borbo proti  redni, dobri oboroženi turški vojski,  ali imeli ljubezni do lepe in bogate ali tlačene svoje domovine in ta domovinska lju bežen je dala revolucijonarjem kmu moč, da so premagali tlačitelja in osv bodili vsaj en del Srbstva. A ko Je bila Srbija   slobodna,  se je našel domaČi sovražnik, lastni vladar, ki je tudi tep tal narodne pravice,  a ko  se je umaknil,  je prišel drugi, ki ni bil nič boljši od prejšnjega. Pa tudi ta je Šel — na drugi svet, ker srbski na: edini pravi revolucijonar na slovanska jugu, se je znal rešiti  ne  samo tujih nego tudi domaČih tlaČiteljev.
Dovolj Krvi je poteklo po Srbiji is sedaj naj bo mir, da se ojači ta izmučena dežela a potem, ko bo od znotraj močna — potem se bo Šl<> prej, ker še ni ujedinjeno Srbstvo in Jugoslovanstvo! . ..
Volilna borba bo tako živahni kakor se malo pomni. Shodi se prirejajo v vsaki občini in pri njih pr: večkrat do burnih prizorov, a v nekaterih občinah je celo že tekla kri. Kal bo Šele na dan volitev!
Interesantni so strankarski srbski j listi. Sedaj ne prinašajo ničesar drugega
i kakor agitacijske in vobče strankarske
_
Roristka.
Povest.
(Daljo.;
Policijskemu svetniku je postalo kar vroče pri srcu, ko je tako sedel tik Olge, in obšlo ga je koprnenje, da bi vsaj enkrat objel in poljubil to cvetoče dekle. Ali ni se upal kaj takega storiti, nego je le stiskal njeno roko.
„Glejte, gospod svetnik, zaslišite vse tiste, ki so dan na dan občevali z Jakličem, in prepričali se bodete, daje Jaklič nedolžen."
* Olga je naštela vse tiste, o katerih je vedela, da bodo dobro pričali za Jakliča in policijski svetnik si je zapisal njih imena. Med njimi so bili tudi Kobe in Lipe, Sodar in baronica Tako in še cela vrBta uglednih gospodov in dam.
„Veste, gospodična, to je res lepo, jako lepo, da ste se tako zavzeli za Jakliča. To kaže, da imate plemenito srce. Jaklič Vam je lahko hvaležen vse Bvoje življenje. Jaz moram sicer vso stvar naznaniti sodni ji, ali zaslišal bom že danes nekatere priče in Če bodo ugodno izpovedale, izpustim vsaj Jakliča in njegovo nevesto iz zapora. Hotel sem ga že izročiti sodni ji a če bo le
mogoče, ga obvarujem vsaj preiskovalnega zapora."
„Kako ste dobri, gospod svetnik," je vzkliknila Olga in se hitro nagnila ter poljubila svetniku roko. Starega moža je tako prevzelo, da je stisnil Olgo k sebi in jo poljubil na čelo, kakor oče svojo hčerko, ne da bi v Bvoji razburjenosti zapazil porogljivi uamev, ki se je za trenotek pojavil na Olginih ustnih.
„Jaklič Vam je lahko vse svoje življenje hvaležen za to, kar ste storili zanj," je nadaljeval policijski svetnik. „Jaz mu bom že pojasnil, kaj ste storili. Taka dobrosrčnost in plemenitost se ne sme pozabiti."
Stari mož ni slutil vzlic svoji izkušenosti, da je prav to edini 01 gin namen, da je sploh samo zaradi tega prišla in da ji za vse drugo ni mar. Olga je vedela, da je Jaklič nedolžen. Vsa njegova krivda je bila, da je hranil nekaj starih anarhističnih časopisov in brošur. Ovadila ga je in obdolžila razširjanja prepovedanih spisov, da provzroči v njegovem življenju katastrofo, da ga loči od neveste, da ga spravi v zapor in da se mu v tej obupni uri prikaže kot rešiteljica.
Veselega srca se je Olga odpravila domov. Ali pride Jaklič že prvi
dan na svobodo ali če ostane nekaj časa v preiskovalnem zaporu, to ji je bilo prav vseeno, da, za trenotek jo je celo obšla misel, naj Jakliča le ob-drže nekaj dni v zaporu, to stare njegov ponos in njegovo eneržijo in ga tako omehča, da ga bo igraje spravila na kolena.
Svoje zmage je bila zdaj popolnoma gotova; da je le razbita Jakličeva zaroka, vse drugo uredi izlahka.
Zdaj, ko je opravila eno, se je njena pozornost obrnila na drugo stran. Rada bi bila vedela, kako je z baronom Tako in njegovo soprogo. Baron je imel dopoldne vedno opraviti v vo-jaščnici in zato je morala potrpeti do popoldneva. A njena radovednost je bila velika. Vsaj mimo stanovanja je hotela iti, morda kaj vidi, iz Česar bi se dalo ugeniti, kaj se je zgodilo. Šla je dvakrat ali trikrat po Križevniških ulicah in čez Turjaški trg zopet nazaj, a na stari gosposki hiši pri Križe v-niški cerkvi ni bilo ničesar zapaziti.
„ Kakor dom sreče stoji ta hiša tu," si je mislila Olga, motreč palačo, „in vendar je bila danes ponoči torišče velikega viharja."
Ali Olga se je motila. Tudi to noč ni bilo viharja v tej hiši. Baron Tako se je s svojo ženo prav po kupčijsko
pomenil. Nameraval je pač nastopiti tako, kakor je nastopil tedaj, ko je svojo Ženo zalotil z njenim ljubimcem in ko je šel po stopnicah, je močno rožljal s sabljo, toda čim je vstopil v sobo, je na prvi pogled spoznal, da je baronico minul prvotni strah in da je pripravljena na nov boj.
Med večerjo nista baron in baronica skoro ničesar govorila. Ko pa je sluga pospravil mizo, je baronica povabila svojega moža „na kratek pogovor" v svojo sobo.
„Sedi semkaj k meni in poslušaj me mirno," je rekla baronica svojemu možu. rTudi jaz Želim, da prideva na jasno. Kakor veš, sva drug drugemu dala popolno svobodo s pogojem, da se izogneva vsakemu škandalu, vsemu, kar bi moglo javnost opozoriti, da pravzaprav drugače živiva, kakor se vidi. Jaz sem ta pogoj izpolnjevala in samo nesrečen slučaj je nanesel, da sta me ti in Slavik zadnjič presenetila. Morda sta bila dogovorjena —"
„Ne, na častno besedo, da ne," je baron prekinil svojo ženo. „Jaz s Sla vikom sploh še nikdar govoril nisem."
„Ljubi Bela," je dejala baronica hladno, „ti veš, kako mislim o častni besedi — torej prizanesi mi s tem."
Baron je  zardel in ni našel pri-
mernega odgovora. Baronica je hladno nadaljevala:
^Priznam, da sem kriva m t prav dobro izkoristil moj položaj. Zdaj imaš v rokah izjavo, da sem kriva za-konolomstva in povrh sem ti obljubila polovico svojega premoženja. Priprav ljena sem izpolniti svojo obljubo. Najbrš si napravil zopet mnogo dolga na svoje graščine, katerih nikjer ni, ali pa aa svojo častno besedo."
„Kaj to tebi mar? Nekaj dolga ima pač vsak Človek." Baron je začel slutiti, da ne bo svoje žene ovil tako okoli prsta, kakor je mislil in to ga je jezilo.
„Nič se ne huduj, Bela," je rekla baronica mirno in nekoliko sarkastična „Poslušaj me še nekaj trenotkov. J a. sem kriva, a kriv si tudi ti. Že mnosro mesecev imaš ljubezensko razmerje z neko koristko Olgo. Vidiš, ljubi Bela, kakor si ti nadzoroval mene, tako sem jaz nadzorovala tebe. Vsako popoldne, vsak večer si bil pri tej koristki is zapravil si z njo mnogo denarja. Zato si pravzaprav nimava ničesar očitati. Tak Škandal, kakor si ga ti meni napravil, bi bila lahko tudi jaz tebi napravila. No, in če bi se kapricirala, bi bil tudi meni pomagal tisti Slavik, ki je pomagal tebi." (Dalje prih)
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" Žt. 148, dne 1 julija 1905.
gtvari. Kot strankarski list je pač nay D0lje urejena „Samouprava", organ zniernih radikalcev. V njej sodelujejo vsi elani prejšnjega kabineta, a gg. Nikola Pašić (bivši ministrski predsednik^ in Stojan Protić (bivši minister za notranje stvari), sta kar po celi dan — ako nista na kakem shodu — v uredništvu „Samouprave." A mora se pomisliti, da posebno g. Protić ni bil dober samo kot minister, nego je tudi izboren časnikar. Radi njegovih Člankov se sedaj od vseh listov največ čita samouprava", katero je, razen zmernih radikalcev, malokdo čital, dokler je bila poluslužben list. Sicer je tudi g. Jaša prodanović, glavni urednik „Odjeka" (organa ekstremnih radikalcev), izboren časnikar, ali z g. Proti ćem se ne da niti primerjati. Sicer g. Protić nima bogve kakega stila, ali njegova logika!
Ko že govorim o časnikarjih, moram nekaj pripomniti. Pri Slovencih n Hrvatih imajo še sedaj slabo navado, da časnikarje omalovažujejo, a v Srbiji so ljudje bolj pametni. Tukaj se ministri ne samo ne sramujejo biti Časnikarji, nego so ponosni na to, da se prištevajo k pijonirjem prosvete. Gg. Protić, Pašić, Sveta Simić (poslanik v Sonji so n. pr. bili časnikarji, tudi predno so zavzeli te visoke položaje, a ostali so to tudi pozneje. — Sploh je socijalen položaj časnikarja v Srbiji in na Bolgarskem veliko ugodnejši kot na Slovenskem in na Hrvatskem.
Teh dni je umrl v Glogovcu (ob Drini) znamenit srbski pisatelj Janko Veselinović, ki je radi svojih povesti iz narodnega življenja postal eden od najpopularnejših srbskih pisateljev. Janko elinovic* je srbskega kmeta tako poznal, kakor Jurčič slovenskega in kakor je Jurčič mojstrsko opisal slovenskega kmeta, tako tudi srbski kmet našel svojega mojstra v Janku Veselinoviću. — Njegova smrt je iznenadila vse, kar je pred nedavnim bil še v Belgradu zdrav in — kakor vedno — izborno razpoložen. Srbska pripovedna literatura je z Jankom Veselinovičem mnogo izgubila in zato je tudi zavladala povsod, kjer prebivajo Srbi, velika žalost na glas o njegovi smrti.
Vojna na Daljnem Vztokn,
Admiral Nebogatov.
li Petrograda se poroča: Generalni štab je z ozirom na okolnost, da se je admiral Nebogatov vdal, izdal proglas, da se admiral in častniki, ki so se a svojimi ladjami vdali Japoncem, postavijo pred vojno sodišče, ki bo preiskovalo, sko je bila kapitulacija res neizogibna. Ako se izktže, da temu ni bilo tako in da so se ladje vdele brez boja, se admiral Nebogatov in njegovi častniki izpode iz vojske in obsodijo na smrt.
Kakor se poroča, se je na ruskem levem krilu mandžurske armade že vnel splošen boj, ki se nemar* v najkrajšem Času razvije v veliko odločil bitko.
Po poročilih iz Vladivostoka so se v bližini pristanišča že pojavile opetovano japonske vojne ladje, iz česar se sklepa, da b^do Japonci v kratkem pričeli z obleganjem in blokiranjem Vladivostoka.
Lov na Hunguze.
Kakor se iz Londona poroča, je došla iz Harbina vest, da so kitajske oblasti napravile 25. t. m. ponoči s pomočjo ruske pehote in konjenice velik lov na Hunguze v vasi F u d i a d e n pri eungarskem mostu. Ujetih je bilo 457 Hanguzov, zaplenjenega pa mnego orožja, med tem tudi mnogo najmodernejših pušk.
Govori se, da namerava kitajska vlada odslej najstrožje postopati S Harguzi in gledati, da jih kolikor mogoče popolnoma zatre.
Grippenberg — generalni nadzornik pehote.
Kakor poroča petrogradska brzojavna agentura, je imenovan general Grippenberg za generalnega nadzornika pehote. Cuje se. da je to imenovanje napravilo na vojaške *poge najmuČnejši vtis, saj je znano, d* je Grippenberg tisti general, ki j* ne mandiurskem bojilču odpove-
dal pokorščino svojemu vrhovnemu poveljniku — generalu Kuropatkinu.
Nove japonske vojne ladje.
»Daily Telegraph« je izvedel is Tokija, da je naroČila japonska vlada pri neki tvrdki na Angleškem zgradbo dveh n o v i h o k 1 o p n i «. Z zgradbo teh oklopnio se ima pričeti nemudoma.
Ladji boste zgrajeni po najnovejšem tipu in po najnovejših po-skušnjah ter boste obsegali po 19000 ton.
Dvignena ruska ladja.
Iz Tokija se poroča: Iz Port Ar* turja je došla vest, da se je posrečilo dvigniti ie drugo rusko ladjo — oklopnioo »P e r e s v j e t«. Sodi se, da bo mogoče Se nekaj drugih večjih ladij dvigniti in )ih toliko popraviti, da bodo še sposobne za boj.
Protest ruskih častnikov proti mirovnim pogajanjem.
Dopisnik »Novega Vremena« v Hunčulinu je poslal ie več protestnih izjav ruskih častnikov na bojišču proti miru svojemu listu v objavo. Sedaj je priobčil v listu adreso I. vzhodnosibirskega kora, ki izjavlja, da ne more nobeden neuspeh spremeniti njegovega trdnega sklepa, zmagonosno završiti boj ali pa umreti. Poročila o mirovnih pogajanjih so napravila na moštvo in Častnike najmuČnejši vtis.
Poljski državni poslanci med seboj.
Dunaj, 30. junija. V torkovi seji se bo poslanska zbornica bavila z dvema nenavadnima imunitetnima zadevama. Poljski poslanci se toiarijo med seboj. Posl. Vik toži poslanca dr. Dani e lak a, kije prinesel v nekem tedniku Članek pod naslovom »Ljudski zastopnik Vik tat«. V članku pravi, da je poslanec Vik navaden tat, ker je vzel v parlamentu 1400 zavitkov in pisem kakor tudi škarje. Nadalje dolži Vika, da je na vlaku ukradel poslancu Bombi iz žepa par desetakov in neke spise. — V drugem slučaju toži poslanec Szajer poslanca Bombo, ker ga je na javni cesti pred ljudmi imenoval tatu.
Zmaga nemškega terorizma v Šleziji.
O pava, 30 junija. Pri sklepu šolskega leta na tukajšnjem češkem učiteljišču se je učencem naznanilo, da se prihodnje šolsko leto najbrže ne otvori več v Opavi, temuč v O s trav i. Premestitev sklene deželni šolski svet že v mesecu juliju t. 1. Tako povsod zmaguje nemški terorizem.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 30. junija. Baron Fejervarv se je odpeljal danes na Dunai, da poroča vladarju o dosedanjih dogodkih ter dobi navodila za bodočnost, ker se cesar odpelje za več meseoev v HI. Opozicijski listi poročajo, da je baron Fe-jervary opozicijske voditelje pismeno obvestil,da se bo začel Ž njimi pogajati ter prosil, naj določijo Čas, kdaj se naj pogajanja začno. Najprej se bo pogajal s posl. Kossuthom. Baron Fejervarv ima baje za podlago pogajanjem posebne koncesije, kimu jih je dal cesar ? današnji av-đ i j e n c i.
Italija se oborožuje.
Rim, 30 junija. Pri razpravi o proračunu za vojno mornarico je govoril tudi mornarični minister Mira-bello. Govoril je o nujni potrebi pomnoži t ve vojnega bro< d o v j a tako previdno, da sosednja država ne more nič slabega slutiti, vendar pa v takem patrijo-tičnem tonu, da so ga poslanci dobro razumeli. Povedal je, da se z gradnjami brodovja in utrdb vojna uprava zelo turi.
Revolucija v Odesi.
Odesa, 30. junija. Avstrijski Lloyd je ustavil promet med Carigradom in Odeso. — Snoči so bile v Odesi revoluoijske demonstracije. Kozaki so se uprlistreljati naneoboroieno
množico, temuč so se postavili na čelo demonstrantom. Hipoma pa je naskočil velik oddelek   orožnikov demonstrante in kozake. Vsi kozak i so bili posekani. — Po pogrebu umorjenega mornarja Omelčukaso orožniki prijeli več puntajočih se mornarjev. Takoj so tovariši z ladje »Potem k in« ustrelili dvakrat na mesto, nakar bo orožniki brž  izpustili   mornarje. Pozneje se je streljanje z ladje ponovilo. Porušenih je mnogo hiš. V nekaterih delih je mesto v razvalinah. Škoda se že sedaj ceni na IOO milijonov rublje v. Več grčkih trgovcev je baje umorjenih.— Do snoči J3 požari a bramba na lojtrskih vozovih odpeljala iz mesta 700 ubitih. Mrtvesopo-1 i 1 i z apnom ter jih pokopali v skupne jame.   Sorodniki niso smeli na pokopališče. Pred pokopališčem je prišlo vsled tega do boja med množico in vojaki.  Vojaki  so  streljali ter ubili zopet mnogo oseb. Vseh ubitih je dosedaj nad 1000, ranjenih pa 2500.   Med ubitimi je mnogo častnikov, kosakov in policajev.  Uporniki »Potemkina« so vzeli dve transportni ladji ter ju užgali. Obenem so uporniki garniziji določili 24 ur pomisleka, da se priklopijo revolu ciji, sicer se začne mesto obstreljevati. Mesto gori na več krajih. — Oblasti izjavljajo, da imajo mesto revolucionarji popolnoma v rokah.
Konec klerikalne vlade na Nizozemskem.
Pariz, 30. junija. Ker so pri dopolnilnih volitvah na Nizozemskem zmagale protiklerikalne stranke nad klerikaloi, prisiljeno je klerikalno ministrstvo Kuvper odstopiti. Kraljica Viljemina poveri sestavo nove vlade liberalnemu senatorju Pyna-kerju. Liberalci izdelajo skupno 8 socialisti demokratični reformni program.
Vojaška reforma v Indiji.
London, 30. junija. Podkralj v Indiji Curzon je naznanil državni vladi v London, da bo odstopil, ako se ne izvedejo znatne spremembe glede vojaške zapo vedne oblasti v Indiji, tako da bo podkralj tudi neomejeni vrhovni zapovednik armade.
Dopisi.
Iz Št. Lamberta pri Litiji. O našem župniku I. Plantariču hočemo spregovoriti par besedi. Mi farani plačujemo vsak gruntar na leto župniku 80 kr., da ob nedeljah in praznikih mašuje ob desetih. Plantariču pa ni kar nič več všeč letos ob desetih ma sevati, ampak mašuje največkrat zjutraj ob šestih, gotovo zato, ker se mu zdi premalo plačano, da bi moral biti ob nedeljah tako dolgo tešč. Farani so se že pritrževali, pa vse ni nič pomagalo. Mi pa pravimo Plantariču: če nočete maševati ob nedeljah in praznikih ob desetih, pa nam dajte denar nazaj, po tem pa mašujte, kadar sami hočete. Do letos ste se ravnali po stari navadi, zdaj pa hočete iz same komodnosti vpeljati novotarije. Spominjamo se, ko so vam enkrat pri spraševanju farani povedali, da vaš prednik Nemani č ni nikoli maral nedeljskih maš plačanih imeti; vi ste pa odgovorili, da je to res, a samo za jutranje maše. „Ce ho čete, da bom do desetih tesč, zahtevam plačilo", ste rekli. No in mi smo vam plačali po 80 kr. na leto vsak gruntar. Letos vam pa že tudi to preseda: 80 kr. spravite od vsakega gruntarja v žep, mašujete pa zjutraj ob šestih. Skli eujete se na sv. gorskega župnika, češ da hoče, da se vrstita, da je enkrat ob šestih, enkrat ob desetih maša. Sve tujemo vam, da menjajte s sv. gorskim župnikom; on naj pride k nam v Št Lambert, vi pa pojdite na Sveto goro. Svetega in pobožnega se delate, a ven dar tlačite ubogega kmeta, kjer ga morete. Naredili ste nam zopet nov davek. Vaš hlev mora biti obokan, ker 86 je baje po zimi Živina prehladila, ker je premrzel hlev. Zakaj se pa vašim prednikom ni nikoli prehladila Živina, pa so jo imeli vedno v tem hlevu kot jo imate vi! Če premišljujemo vaše pridige, mislimo, da vas je Bog zelo, zelo ljubil, ker vam je pozimi ne srečo poslal, vsaj pravite, da, kogar Bog ljubi, ga tepe.  Potrpite, Če ste
nesrečni in nam ne napravljajte stroškov! Kolikokrat pa nas Bog tepe s šibami in nam nesreče pošilja (največja naša šiba je Plantarič 1), pa vse potrpimo in moramo potrpeti. Ako vam je živina po zimi poginila, nismo mi krivi, ampak je to le kazen božja za vašo požrešnost. Duhovniki so bili pred vami pri nas, pa so bili zadovoljni s tem, kar so dobili in kolikor je bila navada. Maša je  veljala 60 kr.,  vi jo pa računate 1 gld. 10 kr., drugače nočete maševati. Prejšnji duhovniki so računali za poljsko mašo pri podružnici 50 kr., pri vas pa stane 1 gld. 50 kr. Pot iz St. Lamberta v Zavšenik je dandanes  ravno tako dolga, kot je bila pri vaših prednikih, a kljub temu zahtevate trikrat toliko kot preje! Požrešnost,  pohlepnost po denarju je vaša zvezda-vodnica, ki vam je vedno pred očmi in ki vam ukazuje, | da   derite   kmeta;  kolikor zamorete. Potem pa toži in javka vaša kuharica, da so slabi dohodki v Št. Lambertu in da so sami griči.  Dohodki so že debri pri nas, samo kuharica je skopa, da ne morejo dobiti v farov/.u dninarjev, da bi mrvo pokosili, in farovška vrata se zaklepajo vsakemu beraču.  Kaj ko bi farani zaklenili tudi tedaj vrata, kadar pride župnik pobirat bero? ! Župnik in kuharica, poboljšajta se, če ne, bomo še nekaj povedali. —
Vaši zieaii farani« Iz Metlike. (Izprememba v povelj ništvu prosto v. gasilnega društva). Dosedanji poveljnik prostovoljnega gasilnega društva, gosp Leopold Gangl, ki je imel za geslo besede: V nevarnosti ne omahuj — za blagor brata se žrtvuj — daruj življenje v sili vsak — naprej pogumno, roj krepak! — se je zaradi bolehnosti odpovedal svojemu častnemu mestu ter ob tej priliki razposlal svojim tovarišem
— gasilcem tole poslovilo : Prišla so leta, ki zahtevajo, da se poslovim od Vas in odložim častno mesto, ki sem ga zavzemal pri požarni brambi. — Kolikor je bilo v mojih močeh, sem storil v povzdigo tega društva. Sedaj so opešale moči, prišla je doba počitka
— Vse tiste tovariše, ki so me v dolgem času mojega poveljništva krepko in zvesto podpirali, zahvaljara ob tej priliki za njihovo pomoč. Zavest, da so s svojo prostovoljno službo koristili plemeniti stvari in bili na straži za obrambo imetja in življenja svojim someščanom, jim bodi najlepše plačilo. — Moja želja je bila, da bi vladalo med menoj in med Vami vedno pravo soglasje in Čut edinstva. Tako je tudi bilo. Bolelo pa me je, ako sem kdaj moral zapaziti, da se pojavlja kaj takega, kar ne odgovarja skupnosti in bratski slogi. — Ko se poslavljam od Vas, me navdaja prepričanje, da so bila moja prizadevanja vedno izvirajoča iz najčistejšega namena. Zato sem ponosen na uspehe, ki smo jih skupno dosegli v teku let. — Želim, da bi bil tisti, ki ga izberete na moje mesto, mož, ki bo brez ozira na politiške stranke in politiško mišljenje članov in meščanov skrbel za procvit društva in za blaginjo Metlike. — Bodi Vašemu nadaljnemu delovanju vodnica bratska ljubav, sloga in tovarištvo. Tako boste pošteno in moško s užili svojemu geslu: Bližnjemu v pomoč - Bogu v čast! — V to: Pomozi Bog l — Društven; Častniki in mestni župan g. Franc Jutraž so doposlali g. Ganglu tale dopis, oziroma enoglasno sprejeti sklep: „Gospodu odstopivšemu nadpoveljniku Leopoldu Ganglu izrekajo navzoči v imenu celega društva v prvi vrsti svoje obžalovanje na izgubi kot definitivnega in zapovedujoČega nadpoveljnika, v drugi vrsti pa mu izrekajo za njegovo 21 letno neumorno, neutrudljivo, skrbno in požrtvovalno delovanje in nadpovelje-vanje v korist našemu društvu in v ponos našemu mestu svojo najiskrenejšo zahvalo. Obenem se usojajo podpisani v znak spoštovanja ga imenovati svojim dosmrtnim Častnim nadpovelj-nikom, proseč ga za sprejem te časti v korist in v nadaljni značaj in dobro ime našega ognjegasnega društva. Ker je želja društva, da obdrži odstopivši gospod nadpoveljnik dosmrtno vse korporativne znake društva, se ga, prosi če mu bodo še v to okoliščine dopuščale
— kar bi nas jako veselilo, da bi nas pri morebitnih prilikah kot tak tudi posetil in počastil". (Podpisi). Ta sklep je tudi celo društvo sprejelo enoglasno. Za naslednika g. Gangla pa je imenovalo g. Darkota Guština ter istega dne priredilo odstopivšemu svojemu nadpoveljniku serenado z godbo in bakljado.
— Želimo, da bi bil g. Darko GuŠtin vrl naslednik, ki naj hodi po isti poti, kar bo društvu samo v Čast in korist. Gosp. Gangl je v 21 letih svojega delovanja kupil novo brizgaluico, mnogo drugega gasilnega orodja in za moštvo vso opravo. Bilo je treba mnogo dela in varčevanja, zakaj ko je prevzel on društveno vodstvo, je bila blagajnica prazna. Danes šteje društvo 52 izvršu-jočih Članov, ki pričakujejo od novega, mladega in Čilega poveljnika požrtvovalnega delovanja in krepke volje, posvečene bližniku v pomoč. Gospodu Ganglu pa bodi za trud in požrtvovalnost najlepša zahvala društva, mesta in okolice!  Vse njegovo   delovanje je bilo
darovano njim, zato mu bodi tudi od njih zahvala in priznanje, ker nimajo za njegovo nesebičnost drugega plačila!
Klerikalci so povsod enaki.
(Dopia iz Gradca.)
Da klerikalci ne morejo vzdržati ljubega miru nikjer, smo doživeli v zadnjem Času zopet graški Slovenci. Komaj se je polegla ona viharna doba, ki je imela posledico, da se je ustanovilo „krščanskou društvo „Domovina", komaj se je začelo med graškimi društvi prepotrebno zbliževanje in medsebojno občevanje, že seje vrgla iz krščanskega reete klerikalnega tabora v to družbo bomba in očka „Slovenec" je priobčil v štev. 133. strupen napad na društvi „Naprej" in „Tabor." Prvoimenovano društvo si je namreč stavilo hvalevredno nalogo, oživotvoriti družabno življenje med graškimi „Slovenci" med drugim tudi s prirejanjem jour fixov in je na te večere potom časopisov opozorilo graške in druge Slovence. Na prvih večerih je bila res prav neprisiljena zabava; med petjem in šaljivo govorico je minil čas kaj hitro. Saj smo pa tudi bili brez „Domovine" in njenega gostobesednega predsednika.  No, končno so počastili tretji  večer   tudi  člani „Domovine". Kakor po navadi smo se zabavali s petjem in prav zadovoljni smo bili tudi s  šaljivimi pevskimi točkami „Domovine." Ali njen predsednik ni imel miru in na j o u r - f i x u je začel s svojo učeno   politiko.   Očital     je zbranim prostim možem, da preveč pijejo, mesto da bi na jour-fi.\u delovali za narod. Izmed navzočih naprednih Slo vencev mu na te izzivajoče besede zaradi ljubega miru in pa, ker je odbila že 12. ura, ni nihče odgovarjal. Saj bi ga moral predvsem odločno zavrniti za izzivajoče  besede,  potem  mu  pa poljudno razložiti, kaj je pravzaprav jour-hx in da na take večere ne spada visoka politika. Povsem privatno je pa razlagal svoje nazore, prišedši k predsddniku   „ Domovine", medecinec S.,   znan tudi kranjskim Slovencem kot izboren družabnik in pevec.  In ta razgovor je porabil značajni predsednik Kukman, da seje maščeval v „Slovencu" nad  „Taboriti" in „Naprejevci". Besede  Š. in Kukmanove so natisnjene doslovno  v „Slovencu"  in iz  njih se kuje  kapital.   Med   š., kateri ni ne Član „Napreja", ne „Tabora", je namreč  rekel, da so „Domovinaši" storili napako, ker so si nadeli reklamni naslov „krščansko." Zdaj pa vpije „Slov.", da se možje a la Kukman ne puste ujeti na limanice nezrelim mladeničem, ki  jim  hočejo  krščanstvo   iztrgati iz srca.  Tako napad na „Tabor." „Na-prejn"   pa   se   očita,   da    hira in umira in da je z jour-tixi hotel pridobiti delavce nazaj, kateri so  ga pred leti vsled prevelikega liberalizma morali zapustiti.
V koliko so ti napadi opravičeni, hočemo na kratko omeniti: Gosp. S. ni govoril v imenu nobenega napadenih društev, tedaj tudi ne imenom „Tabora", katero hodi svojo pot ne oziraje se na desno, ne na levo. „Taborjani" prihajajo tako na prireditve liberalnega „Napreja", kakor tudi na vse one „kršćanske Domoviue", ki se jim pa na zelo čuden način zahvaljuje za te simpatije s tem, da jih povsem neopravičeno napada z nezrelimi mladeniči. „Naprej" pa je svojo Življensko moč že opetovano dokazal in njegova zadnja ideja z vpeljavo slovenskih jour-li\ov, ki prav dobro uspevajo, nam kaže, da društvo ne umira, kakor je pobožna želja graških klerikalcev.
Vzrok, da ste bili imenovani društvi tako brezobzirno napadeni, je pa sledeči: (Sedaj brezposelni) krščanski Kukman je jako častilakomen mož. Ko ga nekoč niso hoteli več za predsednika „Domovine" in so mu celo ponujali Častno članstvo, če sam odstopi, je izjavil decidirano: „ Predsednik hočem biti, ali pa pustim vse skupaj." In res je izstopil, ko ga niso izvolili. Tudi na omenjenem jour tixu mu ni bilo po godu, da ga ni nihče oticijalno sprejel in nestrpno je čakal na pozdrav in slavo-spev ne tako „Domovini" kot sebi. Ker pa to na jour-tixih ni navada, tudi če pride med graške uradnike, visokoŠolce in obrtnike tato „mogočen" gospod kot je Kukmanov Matija, je moral sam imeti „guču, ki pa ni imel zaželjenega uspeha. Takoj drugi dan je napovedal „križarsko vojno" „Napreju" in „Taboru." še predno je izšel v „Slovencu4 napad, je pravil o njem in v nedeljo dne 11. junija 1.1. je v prostorih „Domovine" bral zbranim ovČicam omenjeni strupcui dopis in na koncu je spregovoril krilate besede: nAli jih nismo imenitno udarili!"
Tako nastopa predsednik „krŠč. Domovine", oni Človek, ki pri vsaki priliki govori o medsebojnem sporazum-Ijenju in skupnem delovanju. Tako ravno mož, bolje rečeno: Čenča, ki se mu domovina in krščanstvo kar is ust cedita. To vam je pravi tip kranjskega klerikalca, ki hoče pri veselicah navduševati s frazami o ljubezni do domovine, dejansko pa dela razpor.
Đa se pa spozna tudi pravo krš canstvo teh ljudi, naj poročam sledeče: Vnet Član „Domovine" je tudi župnik Lj. Pred kratkim je bil občni zbor „Zarje" in predsednik Kukman je Sel tja v nadi, da mu navzoči g. Lj. plača zaostalo članarino za „Domovino." G. Župnik tega ni storil in „krščanski" Kukman, ki se tako Skandalizira, če čita v „Narodu" besedo „far", se je hudoval, ČeŠ: „ Prokleti far, nič ni plačal."
To so nekatere slike iz tužnega življenja graških Slovencev. Mi smo bili do zdaj mnenja, da moramo biti složni vsaj tu, kjer se moramo boriti za obstanek. Boj smo hoteli pustiti onim Slovencem, ki prebivajo v kompaktnih masah. Zato smo tudi med svojimi somišljeniki vplivali pomirjevalno in delovali na zbliževanje vseh graških Slovencev. V zahvalo smo bili naprednjaki napadeni od onih ljudi, ki imajo ljubezen do domovine samo na jeziku, od onih ljudi, ki celo niso člani „podružnice sv. Cirila in Metoda." S takim materijalom neČemo imeti opraviti ni Česar več, naj bo tam, kjer je. PaČ pa nam je ljub zadnji delavec, ki nosi svojega boga globoko v srcu in se ne ponaša s tem pri vsaki priliki; ljub nam je vsak obrtnik, ki čuti res slovansko. Z ljudmi Kukmanovega kalibra pa se nočemo več družiti; njihova Časti-lakomnost in hinavstvo nam presedata!
B.
Op. uredništva: Izjavljamo, da nam ta dopis ni došel od nobenega v „Slovencu" napadenih društev; pač pa nam je podal svoje mnenje na občno željo svojih naprednih somišljenikov graški Slovenec, ki ima vsled daljšega 'bivanja v Gradcu natančen pogled v vse razmere.
Nezdrave razmere v grosupeljskem zdravstvenem okrožju.
4. aprila 1.1. je natihoma pobegnil iz Grosuplja okrožni zdravnik dr. Wag-ner. Poslovil se ni niti od predsednika zdravstvenega zastopa obenem tndi dež. poslanca Košaka, menda zato, ker mu je šel ta tako na roko, da še živeti ni mogel.     Košak  pa    izpolnuje svoje dolžnosti kot predsednik zdravstvenega zastopa tako točno, da bi najbrže še danes ne vedel, Če mu prebiva v najbližji soseščini še okrožni zdravnik ali ne, ako bi ga na to ne bil opozoril zdravnik iz Vel. Lašč. Le tega je naprosil dr. Wagner pri odhodu, naj bi ga nadomeBtoval, dokler bi se okrožje ne preskrbelo z novo zdravniško močjo. Po lastnih skušnjah je dr. Wagner pa že prišel do prepričanja, da v Grosupljem  ne bo noben  zdravnik dolgo obstal, in da bi bilo najbolje, da bi v nekaterih občinah   opravljal zdravniške posle zdravnik in Št Vida pri Zatičini in v drugih zdravnik iz Vel. Lašč. Ko se je to povedalo predsedniku Košaku, se je le ta zadri, da to njemu nič mari ni, da se on za to ne bo nič brigal, in da naj naprošeni zdravnik napravi kar hoče in seveda išče tudi plačilo za svoj trud, kjer hoče. Pač lep in hvalevreden predsednik  zdravstvenega zastopa, ki se res tako toplo zanima za zdravstvene potrebe prebivalstva svojega okrožja. Dosedaj  ni deželni odbor se nobenega zdravnika imenoval, ker za Grosuplje sploh noben prosil ni, in kakor se zatrjuje, v doglednem  času nibče prosil ne bo.  Treba bi bilo iskati namestnika. Oče KoŠak bi se za to gotovo ne bili zmenili in bi vse to vnemar pustili, ko bi se jih vedno in vedno ne sililo, in končno so vendar sklicali sejo, da  se  določi,  kako  naj   se zadosti zdravstvenim potrebam okrožja. In se daj se prav pokaže, kako Košaku leži na srcu skrb za prebivalstvo grosupeljskega okraja.   Za zdravnika v Velikih Laščah so bili zastopniki občin Lipljenje,^ Račna in Št. Jur, zastopnik občine Škofljica je bil za to, da tam oskrbuje zdravniške posle kak zdravnik iz Ljubljane, iz Slivnice se ni izjavil za nikamor, drugi dva ali trije so bili za zdravnika iz Št. Vida. Iz tega se vidi, da je to naravna potreba, da se okrožje tako razdeli, ker so se tako izjavili ljudski zastopniki in c. kr. okr. glavar stvo  za  ljubljansko  okolico   je enak predlog stavilo  deželnemu odboru, po katerem bi zdravnik iz Vel. Lašč oskrboval zdravniške posle v občinah Lip-ljenje, Račna, Št. Jur in Slivnica, v občini Škofljica zdravnik iz Ljubljane in v drugih občinah zdravnik iz St. Vida. Predsednik se pa za to sploh nič ni zmenil,  ampak je kar na svojo roko priporočal deželnemu odboru, da naj zdravnik iz Št. Vida nadomestuje zdravnika na Grosupljem, drugega, ki se je potegoval za zgoraj imenovane Štiri občine, je pa Čisto navadno prezrl. Oče Košak ne more ali neče kapirati, da so navedene štiri občine za zdravnika v Št. Vidu silno od rok, za prebivalstvo pa veliko dražje in zamudnejše, če hodijo v Št. Vid, kakor če gredo v Vel. Lašče. To velja v prvi vrsti za cepljenje koz, za ubožno zdravljenje in obiskovanje bolnikov za časa epidemije, ker premožni si tako lahko iščejo zdrav-
niško pomoč, kjer si hočejo. Za danes vzemimo le en zgled. Od Vel. Lašč do do Grosuplja je Še nekoliko bližje kakor iz Št. Vida na Grosuplje. Občine Lip-ljenje, Slivnica, Račna in Št. Jur pa leže ravno med Grosupljem in Vel. Laščami, torej je v Vel. Lašče najbližje. Občina Lipljenje ima pa še posebej tako lego, da se je deželnemu odboru umestneje zdelo določiti, da cepi koze Že od nekdaj zdravnik iz Vel. Lašč v tej občini, ne pa zdravnik iz Grosuplja, Čeprav spada v to okrožje, ker je pri-kladneje in ceneje. In ravno sedaj se pa v občini Lipljenje škrlatinka rapidno razširja in zdravnik bo moraj hoditi nadzorovat otroke iz daljnega Št. Vida v občino, v katero ni pripustil deželni odbor hoditi cepit koze niti zdravniku iz Grosuplja, ker se mu je zdelo predrago. Da se na tako daljavo ne more izvrševati praksa na ubožna spričevala se samo ob sebi razume, ker ima na eni strani zdravnik občutno izgubo, a na drugi se ubožni zaklad preveč obremeni. A kaj to Košaku mari, saj zdravstveno okrožje grosupeljsko je samo zaraditega tukaj, da more on paradirati kot predsednik. In tako se je tukaj zgodilo kot nekdaj pri vojakih, ko so vsi generali, častniki in podčastniki doli do gosp. frajtarja rekli j a, le gospod frajtar so reki ne, in njih je obveljalo. Deželni odbor ni imel nič proti taki delitvi, okrajno glavarstvo jo je toplo priporočalo, občinstvo je želelo, zastopniki občin so tako glasovali in oba zdravnika sta bila popolnoma solidarna ter se domenila, da zdravnik iz Vel. Lašč ordinira vsak ponedeljek v Pre dolah, a zdravnik iz Št. Vida vsak četrtek na Grosupljem, a trmasti Košak je na tihem rekel ne, ter tako predlagal deželnemu odboru, ki je baje to zadevo tudi v tem smislu že rešil, da bo zdravnik iz Št. Vida nadomestoval. A, naj bol Mogoče je, da bo ravno ta Čin očeta Košaka ljudstvu oči odprl, da bo že enkrat spoznalo, kako slabo plačuje dano mu zaupanje, ter da mu bo ob vsakih volitvah pomolilo fige pod nos, saj nad tako svetopisemskim možakarjem, kot so oče Košak, ki se v deželni zbornici in v drugih javnih nastopih tako vestno ravnajo po Gospodovih besedah, da se sme govoriti samo ja, ja, ne, ne, no, no, vse drugo je od zlega, se bodo gotovo izpolnile tudi Gospodove besede: Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bo posekano in v ogenj vrženo.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 1. julija.
— Državnozborske dopolnilne volitve v mariborskem volilnem okolišu iz skupine mest in trgov. Volitev se vrši dne 5 juiija t. 1. Opcz«rjamo se enkrat, da se gotovo uieieŽe vsi slovenski volilei polnoštevilno volitve ter oddajo svoj glas za gosp. Josipa Š;nko, župana tržke občine Središče! Volitev je tajna, torej se ni nikomur ničosar bati, tudi gospođom uradnikom ne! Dolžnost slehernega slovenskega voliloa je, da reši svojo narodno Čast! Torej na volišče'
— Volilna shoda v Mariboru (28* junija) in v Središču (29. junija)  sta  se ob
obilni udeležbi prav izvrstne ob nesla. Za slučaj ožjih volitev se je sklenilo, da Slovenci ne oddam? glasov za nobenega nemškega kandidata^ Za slučaj, da pride do ožje vo litve socialnodemokraški kandidat zoper kateregasibodi nemškega, glasujemo ta socialnega demokrata samo tedaj, ako se nam da posebnih garancij za prihodnjost. V tem slednjem slufiaju iida naše politično društvo, ako pride do take ožje vo-litre, ob pravem času če posebno parolo. Pri prvi volitvi pa vsi naši na volišča za našega kandidata!
— To so poštenjaki« ti klerikalci. Ako bi se sodilo po pisavi naših klerikalnih listov v zadnjem času o slovenskem vseuči liškem vprašanju, moralo bi se priti do prepričanja, da ni hujših sovraž nikov slovenskega vseučilišča, kakor so slovenski klerikalci. Ne da bi sami kaj delali na to, da bi se to vprašanje ugodno rešilo, še druge zavirajo ▼ delu z namenom, da bi se no uresničila najiskrenejša želja vseh Siovencev, za katero teže že več nego pol stoletja, da bi se ustanovila v Ljubljani Blovenska univerza. Marsikdo bo smatral to obdoižitev za prestrogo. Dotičnike pa vprašamo: Ali se ne nasprotuje ustanovitvi slovenske univerze, ako se neprestano mečejo polena pod noge baš onim, ki največ delajo in ae največ žrtvu-
jejo aa uresničenje te ideje! Predsednik vseučtliškega odbora, gospod župan Hribar, je gotovo mož, kateremu se mora priznati, da si je takorekoČ postavil za svojo življen-sko nalogo, da pribori Ljubljani vseučilišče. A vkljub temu ga klerikalci neprestano napadajo, ako stori le kakšen korak v tej zadevi. Kakor je znano, je deželni zbor kranjski soglasno, torej tudi z glasovi klerikalcev, sklenil, da se naj na bodočem slovenskem vseučilišču v Ljubljani predava tudi v drugih, na avstrijskem jugu navadnih deželnih jezikih. V smislu tega sklepa je vedno deloval tudi vseučiliški odbor. »Slovenec« je dobro vede), da so za ta sklep glasovali tudi klerikalci, a vkljub temu je nedavno tega napadel Župana Hribarja, dolžeČ ga, kakor da bi ou ministru Hartlu naavetoval naj bi se na ljubljanski univerzi predavalo tudi nemški. No, pa »Slovenec« je pri vsi svoji nepoštenosti vendar še toliko pošten, da ne trdi, da bi bil Hribar zahteval na ljubljanski univerzi, samo nemških predavanj. Častivredni »Slovenski Gospodar« pa nima niti toliko poštenosti! V svoji zadnji številki namreč piše: »Osupnilo pa je vse Slovence, ker je naučni minister Hirtol izjavil, da so nekateri Slovenci želeli, naj se na ljubljanskem vseučilišču predava nemški. Gotovo je, da so bili ti »Slovenci« kranjski liberalci, neki list imenuje celo ljubljanskega župana Hribarja. Skoraj neverjetno!« — Tako piše pop Korošec, dasi ve, da je vsaka teb besedi ziagana ali nesramno zavita! D&, poštenjaki so ti naši klerikalci, ne strašijo se niti notoričnih laži in zavijanj, samo ako mislijo, da bi z njimi lahko škodovali svojim nasprotnikom ! Greuterjev faj takim ljudem!
— Razburjenje" radi slovenskega vseučilišča v v Ljubljani je na Spodnještajerskem doseglo tak višek, da se je vsak hip bati nemirov in neredov; to poročilo so poslali premeteni Celjani med svet in poslanec Pommer je o njem z največjo resnostjo obvestil ministra Hartla ter ga pridušal na vse načine, naj nikar ne daj e Slovencem o vseučiliškem vprašanju kakih koncesij, ker bi aicer v Celju in na Spodnjem Štajerskem nastal tak vihar, da bi pomedel njega in ves Gautschev kabinet z ministrskih stolov. Kdo bi se ne smejal temu političnemu sleparstvu in bahaŠtvu! Na Spodnjem Štajerskem je v primeri s slovenskim avtohtonim prebivalstvom samo peščica priseljenih Nemcev, ki se žive zgolj od slovenskih žuljev in ki bi se v tistem trenutku morali izseliti in iti po svetu 8 trebuhom za kruhom, ko bi jim Slovenci pokazali hrbet. In ta sodrga si drzne govoriti v imenu vsega Spodnjega Štajerskega. Ta impertinenca! Sicer pa naj le bodo spodnještajerski nemčurji le razburjeni radi vseučilišča v Ljubljani, Slovenci imajo že dobro sredstvo, da jih bodo ozdravili tega razburjenja! Slovenci jim naj enkrat za vslelej pokažejo hrbet, i z o g i b -ljejonajse njihovih prodajaln, gostiln in delavnic, pa bodo skoro krotki in ponižni kakor ovčice in nič večjih ne bo razburjalo slovensko vseučiliško vprašanje!
— Ne spadajo k inteligenci! Ko smo opetovano ožigosali surovo in ogadno postopanje naše častite duhovščine in naglašali, da takih ljudi, ki se javno ponašajo in vedo kakor poulične barabe, ni smeti prištevati med narodno razumništvo, je „ Slovenec" ogorčeno protestiral proti temu nagla-šajoč, da se morajo duhovniki že z ozirom na njihovo omiko (?) in stanovsko stališče prištevati med inteligenco. No, sedaj je „Slovenec" to svoje stališče popolnoma opustil in je sedaj istega mnenja, kakor mi, namreč da duhovščina ne spada k inteligenci. V njegovi 46. številki namreč čitamo ta-le stavek: ,,Poleg inteligence je imela in še ima Kropa primerno veliko duhovnikov". — Iz tega stavka je jasno razvidno, da jih „Slovenec" ne prišteva več inteligenci. Bravo! „Slovenec"  vendarle polagoma
napreduje. V glavi se mu je že jelo polagoma jasniti, počakajmo, morda se mu sčasoma še odpro oči. Kdo bi si mislil, da bi kdaj spregledal ta neozdravljivi slepec.
— Prav.npodomače" so se vršile 21. m. m. občinske volitve v Logu pri Brezovici. V volilno komisijo se je spravil brezovski župnik Žgur s tremi podrepniki, ki so skupaj »delali« volitev. Kdor je prišel s nasprotne strani volit s pooblastilom, ga je župnik kratkomalo zapodil. Niti možu ni pustil za lastno ženo voliti, temuč je volil za njo klerikalni agitator. Ker pa se je župniku proti koneu zdelo, da bodo imeli le pre-neznatno Število glasov, je volil potem s svojimi pristaši kar »počez«. Komisijski Člani so volili menda po desetkrat, župnik pa Še večkrat. Seveda je na ta način župnik »zrna gal«. Pa se res gode flatne reči neposredno pred Ljubljano.
— Domžalski Slovenci so dolžni Tirolcem hvaležnost!
Is Domžal se nam piše: Zadnji dogodki v Domžalah so v nemškem časopisju  vzbudili  proti Slovencem wse ono brezmejno sovraštvo, kate rega    so   polni   tisti prtvandranci, ki so se v naši deželi preobjedli slovenskega kruha.   Da  za nemškim časopisjem ne zaostaja ptujska giftna krota »Stajerc«, se  ni Čuditi, saj ga izdajajo in podpirajo  sami štajerski nemčurji in Nemci.   Ta um* zan  list  se je  po  zgledu drugih nemških listov povzpel do trditve, da so domžalski Slovenci dolžni Tirolcem hvaležnost! Uvodni članek t tem listu od 25. junija je spiaal najbrž kak domžalski slovenski odpadnik, ki poje pri vsaki priliki slavo Tirolcem kot dobrotnikom Domžaloev.   Te številke »Štajerca« so poslali tirolskim fabri-kantom  v   Domžale  cele   kupe in tirolski   fabrikantje    so »Štajerca«, kjer je bila izražena hvaležnost, ki smo  jo Domžaloi  dolžni Tirolcem, delili med   svoje   delavce.   To je skrajna  tirolska  predrznost  in bo rodila odpor, da ga ne bodo Tiroici veseli! — Bilo je okoli leta 1850, ko je neki krošnjar prišel robo prodajat na Kranjsko in v Domžale. Tukaj je videl, da delajo slamnike. Ker se mu je zdelo, da bi to njemu kot kros njarju kaj neslo, je nakupil za nekaj goldinarjev slamnikov in jih prodajal po poti proti domu.   Kupčija se mu je dobro obnesla in čez 14 dni je bil že spet tukaj. Prinesel je precej denarja seboj  in počakal, da so mu ljudje naredili veliko slamnikov, katere je seboj vzel na pot in jih prodajal po svetu. In tako je za prvim krošnjarjem  prišel  drugi,  tretji in tako naprej, vedno jih je bilo več Sčasoma so si ti iju i je postavili v Domžalah svoje hiše, svoje tovarne in dandanes, ko so si prislužili s slovenskimi   žulji   že milijone, pa kvasijo,  naj  bomo Slovenci hvaležni Tirolcem, da so prišli k  nam   nas   izsesavat!! Kar imajo Tiroici  v Domžalah, imajo od Slovencev  in vsakega tirolskega tisočaka se drži  na tisoče krvavih srag slovenskih delavoev.   Ako pa mislijo domžalski Tiroici,  da bodo s tem, da so najeli ptujskega »Štajerca« za to, da nas pomaga tlačiti, kaj  dosegli in preslepili slovensko javnost, se krvavo motijo. Kdor ni z nami,  je  zoper  nas. Kdor hvali domžalske Tirolce kot dobrotnike Slovence v, je naš sovražnik, ki nam streže po našem narodnem življenjuin nas   hoče  vreči v nenasitne nemško žrelo!
— Surovost nemškega gostilničarja   v Domžalah.
It Domžal se nam piše : V nedeljo dne 25. junija je prišel z večernim vlakom iz Ljubljane v Domžale po-tovaleo tvrđke šivalnih strojev Sin-ger. Podal se je v restavracijo zraven kolodvora. Ta restavracija je last slovenskega gospodarja gospoda Franoa Stareta, slikarja v Ljubljani na Bregu, obenem pa pribežališče vseh domžalskih Tiroloev in slovenskih odpadnikov. Ko je stopil omenjeni   potovaleč v restavracijo,
vprašal je vljudno, če bi ne mogel dobiti prenočišča, na ksr je dobil povoljen odgovor. Plačal je večerjo in prenočnino in se okoli 11. ure hotel odpraviti k počitku. Potovalec je bil ves večer v družbi Tirolcev, katerih je bilo polno restavraojo in ki so vsi lajali svoj »heil«. Ko si j« zadnjikrat napolnil čtšo, vzdignil jo je z besedami: »Na zdar, vsi Tiroici!« Ziaj pa so padli kot psi po njem nemški kulturonosci, vpili kot obsedeni svoj prelepo zveneči »heil« brez konca in kraja. Gostilničar pa, ki je koroški Nemec in živi v divjem zakonu, si je kot na dan vsenemška olavnosti zavihal rokave in vpil nad potovalceno: »Das ist ein deutsohes Gasthaus, hier wird nichts kranariech gesproehen, schauen Sie, dass Sie sofort hinsuskoramen!« (To je nemška gostilna, tu sa ne govori nič kranjsko, glejte, da se takoj spravite ven!) Lstel je po potnikov kovčeg in mu ga postavil na cesto. Tiroici so pa med tem vrgli potnika pred vrata. Ob 11. uri ponoči si je moral potnik iskati drugod prenočišča in si bode gotovo za vselej zapomnil nemško oliko in omiko. Sovensko občinstvo, ki kot izletniki ali po opravkih po-seČa Domžale, pa opozarjamo, da je v Domžalah obilo slovenskih gostiln n. pr. Fierinova, Kuharjeva, Potočni kova, kjer bodo gostje vedno z vsem potrebnim preskrbljeni in postrežem. G. Stareta pa vprašamo: Ali misli še nadalje pripuščati, da je njegova hiša v Domžalah kraj, kjer se Slovence ven meče, kraj, odkoder se je 1. junija t. 1. streljalo iz nemškib vrst na Slovence? Ako teh razmer ne spremeni, morajo Ljubljančanje vedeti, kaj jim je storiti, kadar oddajajo svoja pleskarska dela!
— Škofovi zavodi.   G. škof
Anton Bmaventura piše v »Slovencu« od dne 17. junija t. 1, da otvori na jesen deško semenišče v svojih zavodih. V tem listu pravi škcf; da se bode prva leta le prav malo mlade ničev moglo sprejeti brezplačno. Ttj škofovi izjavi delujejo popolnoma na sprotno župniki škofjeloške dekanije. Le ti obljubujejo vsakemu dijaku brezplačen vaprejem v škofove za* vode Vsled takih obljub je prišlo že 12 kmetskih staršev k gospodu učitelju 4. razreda škofjeloške ljudske šole po spričevalo, češ, naš župnik so rekli, da bo moj fant brezplačno sprejet v škofove zvvode. Zlasti se pa s silno, toda taj o agitacijo xa pohod škofovih zavodov odlikuje Koblarjev podrepnik, predoselski župnik Nace Zupane. Tega brezdomo-vinoa, ki je rojen Kranjčan, ni sram delovati proti gimnaziji v njegovem rojstnem mestu Kranj.
— Hudo smo zadeli s svojo notico o slovenski trobojnioi profesorja Peerza ali, kakor se pravilno piše, Pir o a. Čujemo, da je mol aiino razburjen, to tembolj, ker se ne more oprati. Zato išče sedaj tistega, ki je nam dal podatke, da bi se nad njim maščeval. Mož je seve v hudih škripcih, a njegova predrznost ga še vedno ni zapustila. Pretekli petek je baje hotel od obeda k sebi poklicati nekega člana našega uredništva, kakor bi bil ta kak njegov »šolski poba« Na srečo dotičnika še ni bilo pri obedu, drugače bi bil g. Peerz dobil odgovor, ki bi mu še danes zvenel po ušesih! svetujemo g. Peersu, naj bo lepo ponižen in miren, sicer mu pridemo še z drugimi stvarmi, ki mu bodo še manj ljube!
— Občinske volitve v Ormožu so se končale, kakor je bilo pričakovati, s nemško zmago. Kdor ve, s kakimi nasilnimi sredstvi delajo nemčurji, ako je kakšna njihova postojanka v nevarnosti, se temu ne bo čudil. A vkljub temu so bili Nemci in nemškutarji v veliki nevarnosti, da podležejo pri včerajšnji volitvi v III. razredu. Tu bi b vkljub vsem zvijačam in vkljub naj skrajnejšemu terorizmu propadli, ako bi si v skrajni sili ne bili protizakonito pomagali s tem, da so zavrnili več slovenskih glasov. No, pa tudi to bi jim morda končno ne bilo pomagalo, ako bi ne bilo v slovenskih
BbbTT Dalja v prilogi.
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 148,
dne 1. julija 1905
vrstah več bretstidnih poturio, ki se piso sramovale izdati svojo narod-Qost in voliti z najhujšimi sovražniki slovenskega naroda in sloven stega imena. Sram jih bilo grdih narodnih izdajalcev, ki pljujejo v svojo lastno skledo! Žalostno in sramotno je, da se baš ljudje, ki se Štejejo med naobraženoe in bi morali biti jekleni narodnjaki, najmanj zavedajo svoje narodne dolžnosti in prodajo svoje narodno prepričanje ako se nadejajo najmanjše ko I za svojo častivredno osebioo. Nrittčurji so pozdravljali take volilce s vheilff-klioi. Ali ni tem izdajalcem zalila rdečica sramu slovenskega lica pri teh klioih? — Volitve so sedaj končane, a zadnja neseda ne še ni spregovorila. Slovenci so namreč vložili ugovor proti volitvam in upajo, da se bo ugodilo njihovemu rekurzu. V tem slučaju pa zna od r. rkrAi n p o m e i e n e m u crospostvu ntm$U*ske * lik- v Orni to!
— Moški odbor za Prešernovo veselico ima denes zvečer
cn 6 uri v mestni dvorani na
0 v ž u svojo skupno sejo. 05 p c i u 6. uri p* ima istotam še posebe sejo
lam ni odsek. Vsi gospodje glani se nujno poživljajo, da se zanesljivo udeleže seje!
Za Prešernov spomenik }e nabrala Josipa pl. Slad o-a, županova soproga iz Ru-dolfovega, tristo šestnajst kron;
nski  dijskt VI razred* prve držane  gimnazijo v Ljubljani jtirindvajset   kron. Slava! Vivant s- qaentes!
— Nov ustanovnih ,,Dru-a slovenskih književnikov
in   dasrai&ar»jev". Ravnateljstvo te „S lavi je" je poslalo odboru „Društva slov.  književnikov in easni-ev" 200 K z željo, da se banka ; med ustanovnike. Odbor se kar -kreneje zahvaljuje za ta plemeniti vnemu ravnateljstvu in banki, ki tem znova pokazala, da je domači s! vanski zavod, ki ve ceniti pomen in -t našega društva. Nadejamo se, da   bodo   zgledu   banke   „S lavi je" sledili tudi oni naši denarni zavodi, za katere si je steklo že toliko zaslug . aše časopisje!
— izlet Srbov na Slovensko.   »Samouprava« priobčuje pro-
Ea izlet  Srbov  na Siovensko. odpotujejo 14 t m. \z Bel grada d o s o o v Ljubljano 15 t. 3 b 7  u t \   z v e 6 e r s posebnim Viakom. V L ubijani preneče  in se sljejo drugega dne v Postojno, :r d os po v nedeljo 16 t. m. ob
1 u d v o h popoldne. Tu bodo obedovali   in  si   ogledali   trg in
smo. Iz Postojne odidejo ob 5. uri popoldne m pridejo v Liubijano ob ~. uri zvččer, kjer ae ucUieže Prešernove ve3e';ce. Iz Ljubljane odpo iujejo Srb' v ponedeljek 17. t. m. ot) 7. uri zjutraj.
— Za pisatelja Podrav-rkega so došli tile darovi: gospice 1 žica Arrigler, Jelica Deli leva in Matilda J ager v Gorici zbirko 35 K 20 v, nabrano v nedeljo pri ljudski slavnosti koles, društva „Gorice" in gospa A dela Detel a v Dobu pri Ljubljani zbirko 8 K 52 vin. Vsem darovalcem in cenjenim nabiral-kam iskrena zahvala!
— Na c. kr. II. državni gimnaziji ljubljanski (v Beethovnovih ulicah št. 6) se bo v I. razred vpisavalo v n e d e 1 j o, d n e 9. j u 1 i j a od 8. do 12. ure dopoldne. Zunanjiki se sprejemajo tudi na pismeno zglasilo ako pošljejo ravnateljstvu do 9. julija potrebne listine: rojstni list in zadnje Šolsko izpričevalo. Sprejemnina v znesku
K GO h se bo pobirala od sprejetih učencev še le po istinitem vstopu v prvi razred, t. j. prve dni novega šol-- _a leta. Sprejemne izkušnje se prično v soboto, dne 15. julija in sicer pismene dopoldne ob osmih, ustne P poldne ob treh.
— Velike počitnice deljene. Odkar obstoji I. državna gimnazija v Ljubljani, niso bile velike počitnice nikdar deljene v dva dela, le letos je določil deželni Šolski svet, da naj se velike počitnice takole raz-dele: Prvi del se začne 30. junija ob peti uri popoldne in traja do 8. julija; 8. julija, ko se začne klasifikacija, naj pridejo dijaki zopet v šolo do 15. ju-
ko se jim bodo dala izpričevala. Medtem ko bo bodo profesorji klasificirali in izpričevala pisali, naj dijaki vsaj nekaj ur v šoli prebijejo, da užijejo več vročine in smrdljivega zraka. Tako se praktično izvršuje dr. Korber-jev ukaz glede tuberkuloze. Od 15. ju-Jjja pa se začne drugi del velikih počitnic.
— Na razpis nagrad za nove moške in mešane zbore,
katerega je „Glasbena Matica" dne 24. decembra 1904 v slovenskih listih objavila, je do postavljenega roka, 1- aprila 1905 „Glasbeni Matici" došlo
26 konkurenčnih skladb in sicer 12 moških in 14 mešanih zborov. V pre-sojevanje skladb sestavljena jury je svoje poročilo te dni izvršila in od 8 razpisanih nagrad 5 nagrad sledečim skladbam prisodila: 1.) skladba »Ljubezen", mešan zbor, vložena pod motom »konkurenčna skladba1* dobi nagrado 60 K; 2.) skladba „Izpre-m e n j e n o srce", mešan zbor, vložen pod motom „Aureua" dobi nagrado 50 K; 3.) skladba „F ran i ca", moški zbor, vložena pod motom „Franica" dobi nagrado 60 K; 4.) skladba „P o-potnik", moški zbor, vložena pod motom „Bela Ljubljana" dobi nagrado nagrado 50 K; 5.) skladba „Na poljani" moški zbor, vložena pod motom „In pred nami plamen gre skoz noč" dobi nagrado 30 K. — Nadalje je jury izrekla sledečim skladbam priznanje in pohvalo, ter hoče odbor „ Glasbene Matice" tem skladbam priznati Častne nagrade. Te skladbe so: „Moč ljubezni", moški zbor, vložen pod motom „Asrael" ; „Zar j a", mešan zbor, vložen pod motom „A, ljubica, zdaj je dan"; „Job", duhovna pesem, mešan zbor, vložen pod motom „Triglavski" ; „Domovini", mešan zbor, vložen pod motom „Triglavski" ; „Pomlad" moškh zbor, vložen pod motom ..konkurenčna skladba"; „Našel sem zvečer na mizi", moški čvetorospev, vložen pod motom „Adria št. 3"; „Napitnijca", moški zbor, vložen pod motom „E-dur " ; „Pogovor z domom", mešan zbor, vložen pod motom „0 sijaj, sijaj solnce milo — na ljube domovine krilo" in „Kaj ptici je . . .?" mešan zbor, vložen pod motom „Adria Št. 4". — Uspeh razpisa za konkurenčne skladbe je torej prav povoljen. „Glasbena Matica" bo še letos te nagrajene in pohvaljene skladbe v tisku izdala in založila. Imena skladateljev nagrajenih pesmi se kmalu objavijo. „Glasbena Matica" pa prosi gospode skladatelje pohvaljenih skladb, da ji blagovolijo v kratkem z dopisnicami naznaniti svoja imena, da se bo mogel odbor do njih zaradi izdaje teh skladb obrniti.
— Uboga slovenščina. Človeka mora srce boleti, če bere včasih uradne razpise v slovenščini, ki je pa taka, da je rojen Slovenec gotovo ne razume. A ni treba misliti, da se ta „uradna" slovenščina ne najde tudi drugod. Tudi v Ljubljani, v koli-zejskem kopališču so napisi, ki so pravi unikum. Tako se med drugimi bere na plošči pri blagajni: „Nestojim dober če se kei tuiga sgobi nei bo še taka urednost čeje prov men pšena." PaČ zadnji čas bi bil, da bi taki „mili" napisi izginili!
— „Slovensko zidarsko in tesarsko društvo" priredi jutri, dne 2. julija ob 3. popoldne veliko društveno veselico na vrtu restavracije g. Valentina Mraka „Pri novem svetu" na Marije Terezije cesti št. 14. Pri veselici sodeluje tukajšnja vojaška godba. Spored veselici je ke-glanje na dobitke, šaljiva pošta, srečo lov, koriandoii korzo, trije veliki zrakoplovi ter ples in prosta zabava. Častito občinstvo in prijatelji društva se vljudno vabijo k mnogobrojni udeležbi. Članom je priti v društveni obleki. Vse drugo je razvidno iz lepakov in vabil.
— Iz Rožne doline se nam pišr-: III veliki semenj dne 2 jul \ 1905 se vrši v največjem obsegu. Vozilo se bo z^omnibu^i iz mes^, belokranjski »bališ« pride že ob eni uri v mesto ter ae oglasi po vseh znanih ljubljanskih prostorih ter se pripelje v R žno dolino cb 3 uri. Mirozov z bakbftdo Že na predve*°r. Konec semnja šele v ponedeljek. Kar je še mogoče, vse bo sejrnarjem na razpolago z največjo zabavo: Mlaji plesišča, štanti itd. tako, da se v res niči nihče ne pokesa, kdor poseti to obsežno zasnovano veselico, ki je doslej še vsako leto privabila nebroj obiskovalcev, ki so se vsi vračali zadovoljni in »široke volje«, kakor pravi Hrvat. Do snidenja jutri v Rožni dolini!
— „Sisenski Sokol" ima torej jutri svojo vrtno veselico z javno telovadbo na Koslerjevem vrtu. Pri telovadbi nastopi poleg dveh vrst članov - telovadoev, ki izvajajo tudi vzorne vaje iz vsesokolskega zleta v Ljubljani, naraščaj »Šišenskega Sokola« (32) in sicer z vajami s palicami in v 12 skupinah. — Bratsko društvo »Ljubljanski Sokol« se udeleži te prireditve korporativno v društveni opravi. — Kakor že omenjeno, sodeluje iz prijaznosti slavna šišenska »Čitalnica«. Zanimanje za to veselico je vsestransko, iz česar se sklepa, da bode jutri na Koslerjevem vrtu v Šiški ogromna udeležba narodnega občinstva iz vseh slojev iz mesta in okolice.
— Nemško pobalinstvo. Preteklo nedeljo se je več slovenskih gospodov napotilo v St. Vid. Sli so ob cesti po potu za pešee. Nakrat se jim je po isti poti pripeljalo naproti več kolesarjev Nemcev, med njimi tudi sobotehnik pri Paiohlu neki Rodosohegg. Dasi ao ti kolesarji vozili po poti za pešee, ven«
dar niso imeli namena, da bi se gori navedeni slovenski družbi izognili, šele ko bo videli, da Slovenoi nimajo volje, radi njih poskakati v cestni jarek, so nejevoljno in mrmrajo krenili na cesto. In v hipu, ko je imenovani Rodosohegg, ki se šteje seveda aa velikega Nemca, dasi je slovenskih staršev sin iz Ptuja, švignil mimo družbe, je nekdo Izmed kolesarjev — nemara Rodosohegg sam — zakričal: »Die freohen Hajduken, die Windischen« Razume se, da bi bili germanski pobaiini, ki si upajo na tako nesramen način žaliti Slovence na slovenski zemlji, dobili za ta insult zasluženo plačilo, ako bi jo ne bili jadrno odkurili. Tem predrznim mla dičem bo res treba enkrat pošteno nategniti ušesa, da se nauče, da nemški hrastje še vendarle ne raso na Slovenskem do neba. Rodoscbegg je baje zobotehnik pri Paiohlu, Slovenci bodo seveda prav pridno hodili k njemu, nemara samo zbog tega, ker jih je njegova družba prijazno izvolila imenovati »Hajduke« in »Windische«.
— Odkritje nagrobnega spomenika okrajnega šolskega nadzornika A. Ž u m r a se vrši 15 t. m. v Kranju
— Domžalske novice. Iz Domžal se natn piše: Kakor je znano, je Mlinšč'ca zndnjo zimo, kakor že večkrat preje, zopet preplavila velik del domžalske in jarŠke občine. Voda je tekla po cestah in travnikih, pri-drla na vrtove in v poalopja in tako proviročila veliko škode. Storilo se je takrat obilo lepih sklepov, da bodo zanemarjeno strugo Mlinščice iztrebili i. dr, da se v bodoče take nezgode zabranijo, zdaj se je pa, kakor navadno, na vse pozabilo. Treba je torej, da store obbistriška županstva potrebne korake, da bodo posestniki vodnih naprav ob Mlinščici iztrebili zanemarjeno strugo in nasuli desni breg, m da tako cb varujejo svoje občine zopetnih nezgod. — V Četrtekv 29. rožnika, so prišli pred devetim vlakom zvečer trije slovenski gospodje v gostilno poleg kolodvora in naročili piva. Gostilničar jim pa reče, da Slovencem ne bo prinesel piva in prepove tudi natakarici, da ga ne sme prinesti. Kaj prešerni so že postali Nfmoi v Domžalah! Treba jim bo malo perje prikrajšati. Sicer se pa z nemškim gostilničarjem še vidimo. Govore namreč o njem marsikaj, kar se nikakor ne strinja s hlinjeno pobož nostjo njegovih prijateljev Tirolcev.
— Iz Jarš pri Domžalah. Za novo ljudsko šolo v Jaršah je bil 29. junija izvoljen krajni šoiaki svet. Predsednikom so izvolili soglasno vobče znanega dobrotnika reveže? in mladine g. Petra Mijdiča, posestnika umetnega mlina v Jaršah. Poslopje nove šole bo že letos pod streho, in kakor upamo, bomo že diugo jesen šolo cdprli. Do sedaj so morali hoditi otroci celo uro daleč v šolo v Mengeš, kjer imajo sicer izvrstne učne moči in kjer je šol-- posebno pod sedanjim gospodom vod jem zelo napredovala, toda zaradi oddal)en03ti in krajevnih razmer so naši otroci zaostajali za drugimi. Upamo, da bo nova šola v vsakem oziru v največjo korist in napredek naše miadine.
— Čudna pošta je v Pre-serju. Pretečem teden je privolil poštni vlak v postajo. AmbuIarČni voz je odprl vrata in klical poštarja s Preserja; teg«\ pa žalibog ni bilo. Ko pa je vlak že odhajal, prileti mlad fant z vrečo, v kateri je bila pošta. Nobenega znaka ni imel, da je pooblaščenec pošte, in ko je videl, da je vlak zamudil, se je izgubil zopet v gozda proti Preserju. Običajno nosi pošto starejši mož. Kje je bil? Ali se smejo poštne vrednosti poveriti mlademu fantu!
— Topliski župnik Podboj in liberalni »cunjarji". Znano je našim bralcem, kako je topliški župnik Podboj pred kratkim v neki pridigi dokazal, da je bacil miliarije iskati v grehu in kdor ga v grehu na podlagi vere ne išče, ga ne bo prav nikoli in nikjer našel. Te naše trditve Podbojevih besedi so našle odmev v „Slovenčevib" predalih, kjer se župnik Podboj pere v ponedeljek le Škoda, da tako na skritem kraju. Svoj odgovor podkrepljuje s tem, da pravi, da je pridigo val že pred „ visokimi dostojanstveniki vseh krogov in ne le pred navadnimi kmeti in kmeticami. Radi bi poznali tiste visoke dostojanstvenike vseh stanov, ki so imeli veselje poslušati Podbojevo učenost. Podboj meče potem s „ cunj ar ji" okrog sebe in dolži g. učitelja Gregorca, da daje našemu dopisniku tozadevne informacije. Izjavljamo, da g. Gregorc ni v nikaki zvezi z našimi novicami iz novomeškega okraja in naj ga „Slovenec" ne napada po nedolžnem, če je pa g. Gregorc ustanovil pevsko društvo, ki noče biti klerikalno, je seveda hudo za Podboja, toda ne kaže drugega kot ponižno potrpeti. Podboj razlaga nadalje v „ Slo-
vencu," da „Bog tudi lahko na izreden način bolezen pošlje in ima pri tem svoje namene, ki so le njemu znani." Potemtakem pa se branimo vsakega zdravnika, če je bolezen še tako nevarna, ker smatrati moramo, da ima Bog vendar vedno najčistejše namene, ker je neskončno popoln. Tako prakticira naš kmet, ki so mu nauki o nespremenljivi božji volji ušli že za mozeg in takega mnenja je tudi župnik Podboj in župnik Šmidovnik, ki je o pri-četku razsajanja miliarije po novomeški okolici tolažil ljudstvo z božjo voljo češ: bila je že kolera, kuga in drage take nalezljive bolezni, ko jih je po desetkrat več umrlo kot pri miliariji, pa Bog je že tako naredil, da je bilo prav. Čudno ni potem torej, če se kmetski ljudje boje zdravnika, ko vedo, da misli preprečiti, božjo voljo. Toliko o tem perečem vprašanju. — Župnik Podboj je pa pri vsej svoji učenosti tudi silno vnet za božjo čast, zato je začel kramari j o s svečami za praznik sv. Rešnjega Telesa. Ko je pa skrbel za sv. Rešnje Telo, ni pozabil na svoje grešno telo, saj je član klerikalnega konsumnega društva. Tako je za omenjeni praznik prodajal sveče, ki stanejo pri liberalnih trgovcih le 34 vinarjev, kar po 60 vinarjev ali po celo krono. Cena se je ravnala po tem, koliko je bila kupovalka „fejst" in „zavber", česar pa g. Podboj — kakor pravijo — nikakor ne more videti. Sveče iz klerikalnega konsumnega društva so bile dva do trikrat dražje, kot pri navadnih posvetnih trgovcih. A proti temu ne smemo nastopati, ker se jih je najbrž že toliko žegna držalo, da niso bile preplačane, sicer nam pa Podboj spet pride s kakšno izjavo, da je Že velikim dostojanstvenikom vseh stanov prodajal sveče, pa so bili vsi docela s tem zadovoljni. Bog živi Podbojevo svečarijo!
— Izpred okrožnega so-sdišča v Novem mestu* 1) J o Ž e N o v a k iz St. Petra pri Novem mestu je Marijo Hočevar zapeljal h krivemu pričevanju. Obsojen je bil na 3 mesece ječe s 3 posti. — 2) M i c i in Jože Majcen sta šla na polje in pustila malega Cirilčka v varstvu lOletne hčere. Otrok je pa tej ušel, padel v potok in utonil. Obsojena sta bila vsak na 10 dni zapora z 1 postom. — 3) Janez V o 1 f iz Črnomlja je z viigalčno posodico prizadel Matiji Šprajearju od tam eno težko in eno lahko telesno poškodbo. Prepir je nastal pri plesu radi deklet, ki so darila pi-Fianke-pirube. Voif je bil obsojen na 5 mesecev ječe s 5 posti.
— Nova kmetijska podružnica« Iz Trebnjega se nam poroča, da je bil v nedeljo dne 25. junija ob 3. uri popoldne v prostorih gosp. Alojzija š 1 a j p a h a vVeliki Loki ustanovni občni zbor, ki ga je priredil osnovalni odbor za novo Kmetijsko podružnico, in pa predavanje ravnatelja kmetijske družbe, g. Gustava P i r c a. Shoda se je udeležilo precej posestnikov in pa načelnika sosednih kmetijskih podružnic trebanjske inčateške. Gospod ravnatelj Pire je v dve uri trajajočem govoru temeljito razpravljal o težavah in napakah kmetskega gospodarstva, o njega zaostalosti v vseh strokah kmetijstva vsled premale izobrazbe, in ker se nevede drži vedno starega kapita. Z jasnimi dokazi in zgledi je dokazoval sroje trditve v vseh strokah kmetijstva, tako da so bo posestniki Čudili, kako je mocoče gospoda ravnatelju tako temeljito poznati naše razmere. Temeljito je razpravljal o živinoreji, kakor tudi o prašičereji, ki sta glavni vir kmetskih dohodkov. Kazoč na zglede, koje so si pridobili na poučnem potovanju lansko leto v Švico in letos na Štajersko oziroma na Koroško, pripovedoval je g- ravnatelj, da so bili očividoi očarani in ni se moglo jih z lepa prrpričati; in še le po odhodu, ko udeleženec letošnjega po tovanja na Koroško in Štajersko, g. Slajpah je vse zopet znova dokazoval, bili so vsi navzoči naravnost ginjeni in vneti za to važno panogo kmetijstva, namreč živinoreje in pra-šičareje. Glede vinogradništva je isto omenil; vkljub temu, da se je prirejalo vsako leto po dvakrat poučno predavanje v gori Zavrh v sodnem okraju Trebnje o novem zasajenju in o cepljenju ameriških trt, se je le malo na novo zasadilo. Pouka se je udeležilo vsakikrat do letos jako malo posestnikov; nasprotno pa letos, ko je trtna uš deloma že vse uničila, je bil pouk že v drugič in vsakokrat v obilnem številu obiskan; ljudstvo se je pričelo brigati za to, ker vidi pri drugih vinogradih, n. pr. v D jlgi njivi, povoljne uspehe. Končno je še omenjal pomen novoustanovljene kmetijske podružnioe, oziraje se na to, da je Velika Loka ravno središče imenitne temeniške doline in priporočal ustanovitev iste, kakor tudi ustanovitev mlekarne; ker bi bila ista, ako se pametno uredi, lep vir kmetskih dohodkov. Omenjal je tudi
pomen prave, na pravo pot speljane združitve, ker na ta način se omogoči pravo in za kmeta koristno raz-pečavanje njegovih pridelkov. Želeč napredek novo ustanovljeni podružnici je končal gospod ravnatelj svoj govor, za kar se mu je g. nadučitelj Potokar iz Št. Lorenoa v lepih besedah zahvalil. Za tem je prišla volitev in je bil izvoljen gospod Alojzij Gliha načelnikom. S tem je bil dnevni red končan in želeti je, da se v to ne unese strankar-s t v o.
— Velika narodna veselica v Radovljici v korist družbe sv. Cirila in Metoda, ki bi se imela vršiti dne 23. julija, bo je preložila na dan 9. julija i 1. Ista se vrši pri vsakem vremenu z naslednjim sporedom: Godba, petje, pleB, srečolov, Šaljiva pošta, umetalni ogenj itd. Za pijačo, jedila itd. bodo postavljeni posebni paviljoni, v katerih bodo stregle narodne dame. Začetek ob 4 uri popoldne. Vstopnina za osebo 20 vin. K obilni udeležbi vljudno vabijo vsa radovljiška društva.
— Čebelarskega shoda v Radovljici n e bo jutri, ker so se pojavile n^p'ičakn^ane zapreke.
— Naprej" je napadel prav infamno narodne kroge idrijske radi pokojnega TonČiča, češ, da ga narodnjaki v zadnjih dveh letih njegove bolezni niso podpirali in da je umrl v bedi in revščini. Zavračamo to novo infamijo obskurnega lističa „Napreja" s pojasnilom, da je ranjki Tončič bival pri svojih sorodnikih v Črnem vrhu, in kakor smo poizvedeli, ni sicer bival v sijajnih razmerah, kakor zamore to na stroške delavskih žuljev ravnatelj Anton Kristan, vendar pomanjkanja ni trpel, dokaz temu, da je šele mesec dni pred svojo smrtjo prosil idrijsko občino za podporo, katero mu je županstvo tudi podelilo. Tudi obrtna bolniška blagajna mu je dovolila primerno izredno podporo in tudi več njegovih prijateljev je pokojnega podpiralo. Storili bi bili to gotovo tudi somišljeniki, Če bi se bil pokojni Tončič obrnil do njih in odzvali bi se bili izvestno radovoljneje in izdatnejše, kakor socijalno - demokratični agitatorji, ki znajo samo molzti bedno ljudstvo nikdar pa mu pomagati. A Tončič ni bil v tako hudi bedi, kakor hoče to vedeti Anton Kristan, ker bi se bil preje obrnil do občine za podporo, kar bi mu bilo lažje, ker je občina po zakonu zavezana podpirati svoje v revščinj. se nahajajoče občane, in če bi mu ta podpora ne zadostovala, bi se bil obrnil še le do svojih prijateljev. In Antonu Kristanu naj bi polagali račun o komu izdanih podporah?! Ne, preveč bi se osramotili! Kako nizkotna je pisava „Napreja", je razvidno iz tega, da imenuje pokojnega Tončiča, ki je bil vse-skoz, dasi odločen narodno-napreden somišljenik, koncilijanten napram vsakemu, strastnega nasprotnika socijalnih demokratov. In za strastnega svojega nasprotnika ima Kristan nakrat toliko sočutja — po smrti, ko ima v življenju za iste samo sramoćenje?! Zakaj pa ni Kristan podelil pok. TončiČu iz svojih sijajnih dohodkov ob življenju potrebne podpore, ali ni že preje ožigosal brezsrčnih liberalcev!? Govorite g. ravnatelj! Ker vemo, da bomo zaman čakali Vašega odgovora, označujemo to Vaše početje kot popolnoma vredno Vašega značaja.
— Iz Cerknice se nam piše: Gostilničar Zumer, vulgo „Jauez", zida v Cerknici „grand hotel" (?) Spodobilo bi se, da bi omenjeni v temnih nočeh razsvetlil dotično zgradbo s kako lučjo. Seveda tega pa Janez ne stori najbrže iz teh vzrokov: 1.) ali on sploh ne ve, da se morajo nedozidane stavbe ponoči razsvetliti; 2.) ali nima denarja, da bi kupil najmanj kako svečo; 3.) ali pa časa nima, ker mora venomer ustavljati mimogredoče koČijaže in strogo paziti, kakor svoje dni Scila in Karibda, da mu kdo ne uide v nasprotno pribežališče. Janezu bi svetoval, da bi se obrnil vsaj do občinskega fonda, da bi mu ta posodil kaj okroglega za sveče. Sevega mu drugače tega ne priporočam, Če nima kredita pri dotični zalogi. O ti večni mešetar, ali ne bi bila to najbolša reklama, če bi tvoj hotel zvečer razsvetlil? Pomisli: tujci, ki pridejo po noči mimo tvoje bodoče palače, te še niti ne vidijo. Ko bi jo pa že sedaj videli, bi jo pozneje gotovo radi obiskovali, pa ne bi bilo treba tebi čevljev trgati po cesti radi večnega agitiranja. Čudno se mi zdi, da se občina ne zmeni za to stvar. Saj preti vendar vsakemu ponoči smrtna nevarnost, ko gre iz Janezove gostilne mimo one zgradbe, zlasti Če je malo ,,v rožcah", ali pa precej obsežen. Glavo stavim, da bi kdo drugi na Žumrovem mestu Že zdavno okusil občinske paragrafe. Če se v kratkem ne ugodi temu nasvetu, se ne bomo več tako lahko menili!      Cerknica n.
— „Marijina družba v Senožečah". Komaj je minulo leto, odkar je začel prejšnji kaplan GaberšČek, vulgo Smoleveek, snovati pri nas »Marijino družbo. No njemu smo hitro pokazali, da za tak1
nepotrebno družbo pri nss ni prostora, ter je ista tudi bila mrtvo rojeno dete. Sedaj smo dobili no-vaga kaplana, braleem »Slovenskega Naroda« iz Mirne peči znanega Kleindiensta. To Vam je zal fant; isti rad jezdi — ima namreč 2 konja — eden je baje za znanega »Luftinženerja« — ter tudi puncam rad pivo kupuje, katero se potem popije v njegovem stanovanju, in ta človek utepel si je v glavo, da mora, po svojem vzvišenem poklicu, spet vstanovili v Senožečah »Marijino družbo«. Leta od hiše do hiše, da jih nabere kolikor mogoče večje število. In res jih je nabral že nekaj cez 10; seveda so med temi »devi-asmic tudi cerkvene pevke. Kakor se sliši, hoče iz njih tudi Bestaviti pevski zbor, ki bode pel 15. avgusta v Postojnski jami, ker še na bin-kostni ponedeljek, ko se je peljal ž njimi v isto jamo na »lojtrah,« niso bile v petju vajene. Več za sedaj ne povemo, ampak prihodnjič vzeli bo-demo tudi pomožne »devioe« na rešeto, če jih bode se kaj ostalo. Gospodu kaplanu Kleindienstu pa na glas povemo, da Sonožečanke niso »Minke«, ter če bo sejal pri nas nemir, žel bode vihar!
»S4nožeška straž a«.
— „Zagorski Sokol11 zažge dne 4. t. m. točno ob 9. uri zvečer, na Čast sv. Cirila in Metoda na „Gorici" veliki kres in umetalni ogenj. Iz prijaznosti sodeluje si. pevski klub Zagorje". Nato sledi prosta zabava v gostilni gospe Weinbergerjeve.
— Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Trbovlje in okolico priredita v pr-d dražbi cb njeni dvajsetletnici Ciril Metodovo sls v n ost v ne deljo dno 9 juiijs t i. pri g. Žagarju (VoJavžku) v Trbovljah. N* sporedu js petje, t&mburaoje in presta zabava. Začetek ob 4 uri popo!*n*. Vstopnina 40 vin. za osebo. Zi ozirom na dobro delni namen se prepisčtla hvaležno sprejemalo. — Opomba: Veselica se vrši pri vsakem vremenu. Posebna vabi!* se ne bodo razpošiljal«.
— Slovenci v Zagrebu. -Celjsko pevsko društvo" je poletelo 28. junija v Zagreb in priredilo ondi koncert pod vodstvom zdravnika gosp. dr. Schvvaba. Koncert se je vršil na vrtu brv. pevskega društva rKolotf in ga je posetilo nad 2000 ljudi, med katerimi je bilo tudi mnogo vojaštva, zlasti častnikov. Hrvatje so se divili izvež-banosti celjskih pevcev in pevk, ki so želi mnogo burne pohvale za svoja proizvajanja. G. dr. G vido n Sernec je kot izurjen baritonist izborno pel svoje solo-točke, zlasti Vilharjevo „Slovo", katero je spremljevala njegova sestra gospica Mila Sernec na klavirju v splošno zadovoljnost. Enkrat so nastopila tudi vsa zagrebška pevska društva, okoli 200 pevcev, ki so s svojim točnim petjem napravili na poslušalce velikanski vtis. Posebno so peli z navdušenjem rSlovenec in Hrvat", da so morali to lepo pesem ponoviti. Hrvatska pevska društva je prav spretno dirigiral kapelnik zagrebškega gledališča gosp. pl. Faller. Nekatere točke bogatega in izbranega programa je svirala domo branska vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Ivana Mu h vi č a. Igrala je tudi mnogo slovenskih točk in je njenemu skoz in skoz eksaktnemu proizvajanju sledil pri vsakem komadu zaslužen buren aplavz. Ob koncu programa je stopil v velikanski paviljon tajnik trgovske komore g. K resic in se v iskrenih besedah zahvalil došlim Slovencem, da so posetili svoje brate Hrvate v Zagrebu. Poudarjal je zlasti, da si Slovenci in Hrvatje niso le v besedah in v pesmih bratje in sinovi velike majke Slave, ampak najtesnejša vez, ki jih veže, je srčna vez, krvna vez. Gromoviti „Živio"-klici so zaorili iz sto in sto navdušenih grl. G. Kre-siću se je zahvalil Celjan g. S al m i č, ki je v vznesenem govoru slavil slovansko vzajemnost med Hrvati in Slo venci, ki so si najbližji sosedje in ki dele med seboj svojo usodo. Kar enega boli, boli drugega in kar je za prvega razveseljivo, je tudi za drugega. In spet se, je iz sto in sto grl zaslišal mogočen rŽivio!u — Koncerta se je udeležilo mnogo Slovencev iz Štajerske, zlasti iz Sevnice jih je bilo precej. Izmed kranjskih Slovencev se je koncerta udeležil samo svetnik trgovske in obrtne zbornice g. Hren iz Ljubljane. Vsem pa bode ostal ta koncert v najprijet-nejšem spominu, saj je znak novega podkrepljanja bratske sloge med brati Hrvati in Slovenci.
— Iz vlaka je skočil v nedeljo popoldne pred Št. Jurjem ob južni železnioi 301etni posestnik Jurij Smole od Sv. Štefana, sodni okraj okraj Šmarje. Pri padcu mu je počila lobanja in se zlomila nosna kost.
— Akad. tehnično društvo „Tabor" v Gradcu priredi v aređo, dne 4. julija ob 8. uri zvečer pri »Divjem možu«, Jakominigasse 3 slavnostni večer v spomin slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metcda in dvajsetletnice one zaslužne družbe,
ki nosi njuno ime ter vabi s tem naj presrčneje vse graške Slovence k mnogobrojni udeležbi. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala
—  Z  dinamitom  se je
ustrelil Mirko Pajk is Zabukovioe pri Jurkloštru. Dinamit mu je raztrgal vse prsi in odtrgal desno roko. Vzrok jo pijančevanje in vsled tega nesiožnoat z ljubico
— Demonstracija proti škofu Maglu v Ricmanjih. Iz Kicmanj nam pišejo od 30. t. m.: Pretečem torek je imel tržaški Škof Nagi v sosednjem Borštu birmo. Okolo
ure popoldne je prišel v spremstvu svojega kaplana in sluge ter katinar-skega Župnika in „ricmanjskega župe upravitelja Jožefa Stržinarja" skrivaj po poljskih stezah (torej furtim! Op. ured.) v Ricmanje. Četvorica se je podala v riemanjsko cerkev, kjer se je mudila nekoliko časa. Potem so gospodje zaprli cerkev, škof Nagi je vzel seboj žabnico velikih vrat ter jo vtaknil v žep — menda za spomin, da je dal zapreti in zapečatiti cerkev pred dvemi leti in pol. A sedaj je škof Nagi bogato žel, kar je obilno sejal. Zbrala se je pred cerkvijo truma otrok, ki so priredili škofu Naglu viharno demonstracijo. Ko je korakal dalje po vasi, je slišal od ženski, ki so se bile tudi iz radovednosti zbrale, toliko trpkih besed, da mu je omahnila roka, s katero je pričel blagoslovi jati. Slišale so se besede: „Sedaj si nas prišel blagoslovljat, a do sedaj si pošiljal na nas vedno žandarme" itd. Bled kakor zid je Škof Na g l s spremstvom zapustil Ricmanje. Splošno je tukaj osupnilo, da si škof Nagi ni upal v Ricmanje niti po cesti, ki vodi iz Boršta v Ricmanje, ampak da je prišel po stranskih stezah. Tako dela le Človek, ki nima čiste vesti. Na Veliko noč je škof Nagi proglasil v Ricmanjih „novo župnijo", t. j. ne v Ricmanjih, ker tukaj smo to zvedeli Šele iz ljubljanskega „Slovenca", katerega par iztisov je bil nekdo sem poslal. S tretjo nedeljo po Veliki noči je pričel tukaj maševati omenjeni kati-narski župnik. Prvo nedeljo je prišlo res mnogo ljudi v cerkev iz radovednosti, ker so mislili, da je naše vprašanje rešeno. Ko so pa videli v cerkvi, na Čem da je, je veČina ljudi še pred koncem maše zapustila cerkev. Potem je prihajalo Čimdalje manj ljudi. Včeraj na praznik sv. Petra in Pavla jih je bilo z omenjenim župnikom pet, štiri je bil namreč privedel seboj iz Kati-nare. Od domačinov ni bil nikdar noben v cerkvi. Drugega opravila ni g. Stržinar imel v Ricmanjih, krstil ni nobenega, vseh nekršče-nih otrok je sedaj okolo 90, v nekaterih hišah že celo po dva, pogrebe vodi kakor prej, dokler ni bila „proglašena" po Škofu Naglu „nova župnija", vaški župan Ivan Berdon. Ravno danes je bil zopet civilen pogreb TOletnega moža. Mi smo proti ustanovitvi župnije od strani škofa Nagla protestirali v Rimu in na Dunaju. V torek se je Škof Nagi za-mogel do trda prenriČati, da nima v Ricmanjih ničesar več iskati!
— Sam se je javil policiji v Trstu 22ifetni brezposelni pek Ivan Fojkar, ki je s štirimi drugimi peki pokradel pred kratkim pri O. Zelčiču več vrednostnih reč1', kakor smo že poročali. Zd j so že vsi pod ključem. Fojkar je uročil policiji prostovoljno ukradeno zlato uro.
— Mina ga je zadela. V
četrtek je v Trstu pri grad bi nove železnice zadela Dri eksplodiranju mina 28.finega deUvca Josipa Metliko. Dobil je mnogo ran po obrazu in po rokah. Zguoii je tudi desno roko. Prepeljali so ga v splo šno bolnico.
— Neizmerno škodo do 2 milijona kron ie napravila toča, ki je padala v petek po F ur Uniji ter po delu Brd. Ljude ne pomnijo še take toče. V nekem kraju so stehtali tri zrna toče in ta so tehtala 1 kilogram! Taka toča je padala 10 minut neprestano in se ni Čuditi, da je vae okiestila. Pobila je tudi vse polno oken, pa tudi več oseb močno ranila ko so bile na prostem
— Iz Benečije so poroča »Primorcu«, da bo lani prišli prebivalci v Črnem vrhu v fari Št. Peter v Benečiji v nasprotje z ordinarijatom v Vidmu glede novega pokopališča. Ordinarijat ni dovolil blagosloviti pokopališče. Sadaj je pa tam svoboda kot v Ricmanjib, 1 s tem razločkom, da je v Ricmanjih za duhovnika župan, v Črnem Vrhu je pa duhovnica, neka poštena ženska, ki vodi mrtve na pokopališče. 19 pogrebov je Že vodila na neblagoslovljeno pokopališče. Z rožnim vencem v roki vodi pogrebe. Vsi počivajo v miru, nihče pa še ni prišel nazaj, čeprav ni zemlja blagoslovljena!
— Akademično tehnično društvo „Triglav" s* Gradcu ima svoj III. redni občni zbor v soboto, t. j. 1. julija ob 8. uri zvečer v društvenih   prostorih.   Dnevni red:
1 Čitanje zapisnika. 2 Poročilo od-borovo. 8 Slučajnosti.
— Slovansko akademično društvo „Ilirija" v Pragi ima v soboto 1. julija 1.1. svoj II. redni občni zbor v tekočem tečaju pri S ah Oblu, Irčca ulica ob 8. zvečer.
— Glas iz Občinstva. Prebivalci na Trftaški cesti ob poti v Rožno dolino prosijo slavni magistrat, da bi se tamkaj nahajajoča se žarnica ne ugaševala že ob polu 11. uri ponoči, ampak šele ob dvanajstih. Uiioa je silno temna in nesnažna in vsakomur, ki se le nekoliko zakasni, se lahko prigodi kaka neprijetnost.
— Mladi Ljubljaneanje uhajajo v Trst. Kakor pred kratkim 15ietni ^inkoveo tako se jo tudi Feliks Hermann iz Ljubljane naveličal doma in jo je popihal v Trst. Tržaška policija pa take mlade iz s lnike takoj prime, ker se vsi . rav boječe obnašajo in tako je tudi ta Feliks spravljen pri tržaški policiji v varnem zavetišču.
— Plodonosno „obrt" sta imela sedlarska vajenca Anton Možek, Peter Witine i u policiji že znani Anton Rieder. Pobaiini so kupČevali b kelesi na ta n&čio, da so si jih pri Jožefu Pleškotu na Olinoah izposoje-vaii, jih pozneje predelav&ii in potem prodajali. Te dni je pa Pleško videl se z njegovim kolesom po Mestnem trgu peljati toČaja, katerega je ustavil in dovedel k policiji, kjer se ju potem raiviia sala štrena. Dognalo se je, da niso pagl&vsi Plešiota ogoljufali za nič manj, kakor za devet koles v celem letu. Policija je vse tri izročila c. kr. deželnemu sodišču v preisko valni zaacr.
— Tatvina. Lesnemu trgovca g. Goljevščku je bila v Kolodvorskih ulicah iz stanovanja ukradena kuverta, v kateri je imel 3000 K denarja, obstoječega is bankovca za 1000 K in nekaj stotakov. Osumljenca Bta policijski vodja Hercog in stražnik Grčar kmalu po tatvini &retovala, dobilo se pa pri njem ni nič denarja.
— Hudi kosci. Včeraj popoldne je bila zavrela uri koscem, ki Čakajo dela na Cesarja Jožefa trgu. Po prepiru je prišel tepež. kjer si ga je šla ogledat tudi policija. Ni p* bilo preje mira, da eo dejali Martina Finka in I?ana Kamn.karja, ki ata bita prvotna provzrcčitelia prepira, na hladno.
— Našli so včeraj na nekem travniku razbit kovččg častniškega sluge Ivana Makove*, kateri mu je bil pred par dnevi ukraden iz hleva na Tržaški cesti. Tat je iz kovčega ukradli nekaj perila in dva zi&ta prstana.
— Dobro se je bil preskr-
bel neki tat v Vodnaatu za žegnanje. Kradel je neki stranki že dolgo Časi, iz kleti vino. Ker pa vino na prazen želodec ne prija, postregel si je še s piškami, katere bode moral pu plačati z »ričetom«.
— Izgubljene in najdene reči. Ana Aosinova je izgubila denarnico s 3 K. — Selska učenka Ad«j]& Szantnerjeva je izgubila zlato zapestnico, ki ie imela vdelani črki A. M., vredno 40 K. — Zasebnioa ga. Ivana Kn>fiČeva je izgubila rdečkasto volcato šerpo, vredno 7 K. — Lan Kes, prodajalec sodavice, jo izgubil srebrno anker remontoar-uro s srebrno in nikelnasto verižico, vred"o 12 K — Marija Piehaiijeva je izgubila 6 K denarja. — Šolski učenec I. Bizjak je našel zlat šČip&inik in ga oddal pri mpsietr&tu.
— Pri Črnetu v Trnovem bo govedom jutrišnjega žegnsmja dopoldne zajtrkovalni koncert, popoldne pa godba, šaljiva pošta, ples itd., kar vse obeta mnogo zabave.
— Velik vojaški koncert z umetalnim ognjem iz slavno-znane pirotebniške tvornice povln-ščenega in priznanega pirotehnika g. Ferdinanda Makuoa bode v Četrtek dne 6 julija t. 1. namesto kresnega večera, ki se ni mogel vršiti zaradi slabega vremena, na Kosler-jevem restavracijskem vrtu. Začetek ob 8. uri zvečer. Unrietni ogenj ob polu 10 uri. Vstopnina za osebo 60 vin., otroai do 10. leta 20 vin.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer koncert v hotelu »Iliriji« (Kolod. ulice). Zadetek ob 8 uri. Vstopnina 40 vin. — Jutri dopoldne je zajtrkovalni koncert v restavraciji pri »Novem svetu« (Marije Terezije cesta). Začetek ob 10. uri. Vstopnina prosta.
*  Najnovejše  novice« —
Š1 e z i j s k i deželni predsednik grof T h un gre v začasni pokoj. Na njegovo mesto baje pride neki Nemcem prijazni Poljak.
— Za evropski mir prirede francoski in nemški socialisti še letos velike konference po vseh evropskih glavnih mestih.
— Kuga se je pojavila v Barceloni.
— Ugodne spremembe pri pošti. Švicarska poštna uprava bo predlagala pri bodočem kongresu svetovnih pošt, naj se teža navadnih pisem
zviša od 15 na 20 gramov, a za pomanjkljivo frankiranje se naj plača navadna, ne pa podvojena pristojbina.
— Zopet zaroka v nemški vladarski rodbini? Časopisi poročajo, da se v najkrajšem času zaroči princ Eitel Friderik s princezinjo Aleksandro Schau mburg Lippe, s katero se je mislil zaročiti že pok. srbski kralj Aleksander.
— Turški sultan je baje resno bolan. Do prestola bi imel pravico princ Juzuf Izzedin.
— Sprememba učnega reda na Ruskem. Naučno ministrstvo izdeluje nove učne načrte za gimnazije, da se bo v zadnjih dveh razredih mesto grščine poučevalo pravoznanstvo.
— Napaden nadvojvodo. Ko se je te dni peljal nadvojvoda Ev gen v avtomobilu na svoj grad Hohei wa f*>n. je vgel neki kmetski fant kaint*n v avtomobil ter ranil voznik*. N*dvc jvoda je fan'a ujel tvr ga i*rn*il v Gollingu policiji.
* Čigava je ostrižja lupina? Juristi zdaj razmotrivajo vprašanje, čigava je ostrižja lupina, ko ni več ostrige v njej. Gre se tukaj za one lupine, v katerih se najdejo biseri. Marsikdo je bil mnenja, da je lupina od onega, ki kupi ostrigo, ker kupi to z lupino vred. To pa ni res. Profesor Schlossmann izvaja takole : Ker smatra gost ravno tako kot gostilničar za stvar brez vrednosti in le želi, da jo prejkot-mogoče spravi od sebe, more vsak jurist priti do zaključka, da je ostrižja lupina, ko ni več ostrige v njej, reč brez lastnika in da postane last onega, kdor si jo prilasti. Če grem s kako damo v gostilno in ji dam prinesti ostrig, so na vsak način ostrige njene; Če pa najdem jaz biser v lupini in vzamem lupino, je biser moj, tudi če bi to ne bilo ravno kavalirsko.
* Kitajske posetnace so narejene iz velikega rdečega papirja, na katerem je napisano ime lastnikovo z velikimi črkami; čim večje Črke so, tem boljše. Papir se zvije navadno desetkrat. Pod imenom je napisano: »Vaš nevredni prijatelj, ki klanja svojo glavo pred vami in vam izkazuje svoje epoštovanje« ali kaj sltč-nega. Mesto »Vaš vdani« stoji tiskano na posetnici »Vaš neumni« itd. Običaj je, da se posetnica, vrne posetniktL Ker so karte precej drage, upcrablja se ena večkrat.
* Zaznamovana dekleta. V nekaterih krajih v Si&mu obstoji ne.vada, da vsako dekle, ki se ne omoži do gotovih let, dobi listek, kjer je vpisana v poseben razred, t. j. pride v zaščito kraljs, ki ima nalogo, da za vsako tako žensko najde moža. To pa je jako enostavno. Vsak kaznjenec, ki se nahaja v državni ječi, je pomileščen in oproščen vsake kasni, ako si izbere eno dekle iz imenovanega razreda. Ne vpraša se nič, če je kaznjenec oženjen ali ne, ker v Siamu ima moa&i lahko več žen.
* Dragocena „sličica". Delavec I?an St.-nad je našel na cesti bankovec za 50 K. Ker še ni nikoli videl takega bankovo?, je mislil, da je to kaka podobica in ko je prišel v prvo gostilne, sestal se je s koči-jažeai Iv. Siunskim, kateremu pokaže lepo podobico. Slunski ga vpraša, če mu proda to lepo sličico in pogodila sta se za vrčak p?ve. Med tem pa je Strnad izvedel za pravo vrednost podobice in je kočijaŽa naznanil sodišču, ki ga je obsodilo na 24 ur zapora.
' Ljudožrc. V občino Gereke-zvhaza na Ogrskem je prišel na bin-koštni ponedeljek artist, ki je v svojem naznanilu objavil, da se bo pro-duciral tudi kot ljudožrc. Ko je vse svoje umetnosti pokazal, je izjavil, da kot ljudožrc ne more nastopiti, ker se v celem kraju ne da nihče požreti. Tu je step:l mlad fant pred artista in se mu ponudil v uporabo. Artist je takoj skočil na fanta in ga vgriznil v uho, da je začal kričati. Giedaioi so se zavzeli eni za artista, drugi za fanta in vnel se je boj, krvav hoj, pri katerem je bilo 18 oseb težko ranjenih, od katerih so tri kmalu umrle, okcii 40 je bilo pa manj poškodovanih. Artist je porabil boj in odnesel pete.
* Nedostojne žuželke. Vodna in gozdna državna uprava na Nemškem je na razstavi v Liitttichu zbrala prav interesantno skupino različnih dreves in jim pridjala istočasno več vrst onih malih iz inozemstva zanesenih žuželk, ki se jih je spoznalo, da so povzročitelji raznih drevesnih bolezni. Posetniki razstave naj bi te male Živalce opazovali v vsem njihovem škodljivem delovanju in Žuželke so se res vdale vsemu nživanju svojega brezskrbnega življenja, zlasti pa so se, kot je njihova navada, rapidno pomnoževale. Toda med obiskovalci razstave je bilo nekaj prav sramežljivih, ki so v delovanju žuželk videli pohujšanje in velik greh za onega, kdor jih gleda. Ker so ti sramežljivci vplivni, delali so toliko Časa na pristojnem mestu, da so se nedostojne žuželke odstranile iz razstave. Boljše je, da razjedajo Še nadalje gozdove, nego pa da bi se delalo pohujšanje!
* Koliko fikode je napra. vil potres v Skadru? Skadru se pravi po nemško S k u t a r i. Antise mitski „Deutsche* Volksblattu na Dunaju si je najel svojega posebnega po. ročevalca o groznem potresu v Skutari. na poročevalec je bil sam na mesta nesreče in je svojemu listu poslal obširno poročilo o groznih podrtijah. Med drugim poroča, da je smrtno nevaren sprehod po mestnih ulicah, ker se mora človek vsak Čas bati, da se zruši kos zida nanj. Človeka mora srce boleti, piše poročevalec, če vidi razrušene staro-davne Častitljive spomenike, ki jih je obiskovala vedno tolika množica tujcev z največjim občudovanjem in zanima-njem. Lepa stavba Iskelesi Džami m Jeni Valide Džami s svojimi minareti, sultankiosk, samostan rjoveČih dervišev — vse je strašno poškodovano in vprašanje je, če bo mogoče te krasne stavbe še ohraniti. Brezupen pogled se ti odpira tudi na veliko pokopališče — največje celega orijenta — Čigar grobni spomeniki leže po tleh vse navskriž! Vse te grozne reči je videl originalni poročevalec imenovavega lista z last nim očmi. Smolo je imel pri vsem tem le to, da ta Skutari, o katerega znamenitostih on govori, leži v Mali Aziji, kjer ni bilo nobenega potres. Skutari ali Skader pa, kjer je bil potres, leži v Albaniji blizu jadranskega obrežja in blizu avstrijske meje. Ta poročevalec je zares originalen, ker je prepisal vse skutarske znamenit"*: iz Biidekerja!
* Tudi v jeci se zasluži
denar* Lastnik neke parne pralni e v Dusseldorfu je bil obsojen v šestine sečno ječo. Neko nedeljo, potem k j že tri mesece presedel, moral je z limi kaznenci v cerkev, tedaj pa slučajno pade na stopnicah ter si zlomi levo roko. Poškodovanec je trdil, du »e mu je zgodila nesreča samo zato, ker so bile stopnice preperele. Vrhutega s v njegovi celici tla tako zlizana, da s mu podplati postali popolnoma gladki. Končno pa ga je paznik še podil nag po stopnicah. Zato je država kot Li niča ječe odgovorna. Tožil  je di za odškodnino ter navedel, da je ne-sposoben za delo in s tem izgubi let nih 4500 mark. Vrhutega je zahteva, še 1000 mark za bolečine. In res iti obe instanci obsodili državo na zai> vauo odškodnino.
* Kolsko ur morajo spati šolski otroci. Šolska komis Stockholmu se je bavila z vprašanje
j koliko spanja potrebujejo šolski otr i Dognala je,  da  otrokom prikrajšau j spanje bolj škoduje kakor pa napor:. I delo. Otroci, ki ne spijo dovolj, zbolijo češče kot taki, ki se dobro naspijo, d sicer zboli četrtina otrok s prikrajšanim spanjem več kot dobro naspalib Va tega je komisija  določila,  da sad otroci do sedmega leta spati 1^ 7. do 9. leta 11 ur, od 9. do 1l\ leta 10 ur, od 12. do 14. leta 9 do 10 mladina od 14. do 21. leta 8 do 9 ur, Ker je poleti težko pripraviti otrok zgodnjega spanja, treba jim  je sp sobo zatemniti; tudi kopanje in vanje pospešuje spanec. Nikakor pi ne sme pouk pričeti pred S. uro.
* Čudeži brzojava. BrezŽiJ
brzojav se dandanes z največjimi nsp udorablja.  Pa tudi žični brzojav M zgubil vse veljave, kakor kaže rai nastopni slučaj. Neki židovski krai. je na otoku DŽerba ob obrežju T sovem v Severni Afriki romal v d; svojega oslička iz Beu-Gardana v i zis.  Naenkrat sta ga na dežeiui napadla dva trebca in ga nahruliia i starim roparskim pozdravom: „IK ali življenje!" Ves prestrašen je zapustil j kramar  svojega  sivca   in  splezal na ! bližnji telegratični kol, kjer je iz ! moči začel kričati v žico, da je nedol-| žen, pozival nebo za pričo svoje ne dolžnosti in klical poveljnika postaje v Ben Gardan, naj mu pride brž aa moč. Arabca sta v svojem življenju U slišala, da elektrika bliskovo hitro luje in  da  je  telegraf  ž  njo v neki zvezi. O bistvu telegrafa  seveda D i ničesar vedela. Cuvsi pa ubogega Zi tako vpiti na telegratiČnem kolu, sta videla celo posadko  iz Ben-Garda:;u marširati proti njima, zato sta se vrgli na tla in za božjo voljo prosila preme tenca, naj odpokliče Častnika z VH možmi, ker hočeta mirno oditi i pot. Žid je ustregel njuni želji in se ii dna svoje duše smejal lahkoverniu^ Arabcema.
Književnost.
— „Ljubljanski Sokol"
ima v 6. številki naslednjo vsebino: 1. Proste vaje. 2 Ic sokolskih časopisov. 3 Vestnik slov. školstva 4 Raznoterosti.
— „Učiteljski Tovariš".
Štev 26 Vsebina: Kranjskemu uči* teljstvu! — Dr. Tavčar in učiteljske plače. — Naš denarni zavod. — Istra — v Turčiji. — Učiteljstvo in ljudska izobrasba. — V ofenzivi — Is naše organizacije. — Vestnik. — Pouk o prospodinjstvu v ponavljalni Šoli. — Uradni razpisi učiteljskih sluib. — Inserati.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Vzor zakonskega m o Ž a je delavec Jakob Skoda z Gline. Pred kakima dvema mesecema je bil zaradi pretenja svoji ženi tri tedne v preiskovalnem zaporu. Takrat mu je Žena odpustila ter je dobil Škoda samo ukor. To pa ni nič pomagalo. V noči od 17. na 18. junija je zopet pretepaval svojo leno, jo vrgel iz sobe v vežo, kjer jo je zopet suval ter pretepaval tako, da je zgubila^ že tisto krilo, ki ga je imela na sebi. Žena je tudi pri zaduji obravnavi prosila za svojega moža, ker jo pa pretepava že več let, je bil Škoda obsojen na tri tedne zapora, poostrenega vsak teden z dvema postoma.
Zvit tat. Lorencu Bitencu iz Šmartna je zmanjkalo 17. t. m. par čevljev. Ko je sedel neki dan v gostilni pri Kovaču, je zapazil na nogah Josipa Snoja svoje Čevlje. Da bi se o tem še bolj prepričal, je poslal po Čevljarja Bolto, ki mu je čevlje delal. Ta je takoj spoznal svoje delo ter rekel Snoju, da so čevlji BitenČevi. Nekaj dni potem je dobil Bitenc pri svojih vratih čevlje in dopisnico, na kateri je stalo: ,,Tukaj imaš Čevlje, pa jih ni Jože vzel, sem jih jaz, boš že zvedel, kdo". Snoj je bil obsojen na en dan zapora s postom.
Pri tajni obravnavi je bil delavec Franc Jenčič s Križa pri Komendi obsojen na 5 dni zapora z dvema postoma, ker se je hotel z dekletom T. Z. z Jezice „zabavatiu.
vIsta gospica, ki je kampel tukaj zgubila, se naj zglasi na Glin c ah št. 67u. Tako je napisal na listek ErafiffTNHabe iz Podbrega pri Vipavi, sedaj Jpisar na Glincah, ter ga je izročil neki ženski, da napopa ta listek tam, kjer se je našel zgubljeni glavnik. Na tistem mestu je namreč dobil Habe ponoči nekega vojaka s svojo ljubo na tleh. Ker je pa potem trdil, daje imela Zupanova P ep a za plankami „landverja", je bil Habe obs:»jen na dva dni zapora s postom.
Inženir Alfred Freisinger iz Varšave je dne 29. maja kakor nor vozaril po Dunajski cesti, Selenburgo-vi: ulicah in Prešernovih ulicah s svojim motor-kolesom. Stražnik ga seveda ni mogel prijeti, ker je bil inženir s svojim motorjem „precej" hitrejši. Cez nekaj časa zagleda stražnik neznanega inženirja, ko je počasi korakal po Prešernovih ulicah proti poŠti. Ko je bil že blizu, stopi stražnik izza vogla inženir jo mahne nazaj, stražnik pa za njim. Toda nista dolgo dirkala, ker inženir ni imel „konja" pri rokah. Ker bila velika nevarnost, da se zgodi kaka nesreča, je bil obdolženec obsojen na 30 K denarne globe, ozir. na tri dni zapora.
Telefonska in teoja^aa poročila.
Dunaj 1, julija. Carinski odsek je sprejel trgovinsko pogodbo z vsemi glasovi proti glasovom cških in slovenskih poslancev. Ministrski predsednik bar. Gautsch je podal izjavo, da mu je ogrska vlada sporočila, da bo stopila v pogajanja glede trgovinskih pogodb po razmerju njih nujnosti; avstrijska vlada ne bo proti Ogrski ničesar ukrenila, dokler ne bo omajana veljava skupnega armad-nega jezika. Ako pa ne bo mogoče doseči sporazumljenja glede avstrijsko-nemške trgovinske pogodbe, bo vlada takoj sklicala državni zbor, da bo odločil, kaj bi bilo v tem slučaju treba storiti.
Dunaj 1. julija Deželni predsednik šleski, grof Thun, je upokojen in je bil odlikovan s Fran Josipovira redom. Thurja so nemara strmoglavili Nemci radi slovanskih paralelk v Opavi in Tešinu.
Dunaj 1. julija. Uradna „Wie-ner Zeitung" priobeuje sankcijo-nirani zakon o proračunskem provizoriju za drugo polovico tekočega leta.
Budimpešta 1 julija V ponedeljek bo ministrski predsednik Fejervary konferiral z vodjami koalicije. Čuje se, da je krona dovolila ministrstvu popolno svobodo v notranjih in narodnogospodarskih vprašanjih. Glede armade pa je vlado pooblastila, da dovoli tele koncesije: 1. ogrske grbe in embleme na vojaških zastavah; 2. ogrski notranji uradni jezik pri vojaških oblastih; 3 teritorijalni zistem;  4. posebno ogrsko
vojno šolo; 5. nastanitev skupnega finančnega ministrstva v Budimpešti in 6 primeren upliv na zunanjo politiko ter primerno zastopstvo pri poslaništvih in konzulatih v inozemstvu.
Budimpešta 1 julija. Podžupan peštanskega komitata je razposlal vsem okrajnim scduikom okrožnico, v kateri jim prepoveduje sodelovati pri naboru prostovoljno se oglašujočih rekrutov/ a brez sodnikovega pismenega privoljenja ne sme nihče vstopiti v armado.
Budimpešta 1. julija. Magistrat ni svet je hotel včeraj vzdig niti plače. Ker pa ni pobotnice kolekoval, temuč pripisal opazko: J ex lex stanju kolka prosto", ni hotel blagajničar denarja izpla čati. Na pritožbo magistratnega sveta je tudi uradni predstojnik odgovoril, da se brez kolka plače ne izplačajo.
Segedin 1. julija. Mestni občinski svet je sklenil, da odtegne vojaški godbi podporo 3200 kron in pozove vojaško poveljstvo, naj v bodoče poskrbi, da ne bo več igrala godba, ki svira cesarsko pesem, na javnem trgu.
K šenjev 1 julija. Tu je izbruhnil splošni štrajk. Delavci korakajo v velikih množicah po mestu in pojo revolucijonarne pesrai. Opetovano se je že vnel krvavi boj, v Katerem je padlo veliko števiio delavcev. Načelnika orežništva v Besarabiji generala Čeriužickega so našli mrtvega v njegovem stanovanju
Petrograd 1. julija. Vesti, da bi se bilo uprlo moštvo na vojnih ladjah, ki so usidrane v Sebasto-polu, niso resnične. V mestu so imeli premogarji shod, na katerem je neki govornik brez ugovora naglašal, da gotovi elementi pri sedanjem gibanju samo zlorabljajo delavstvo v svoje umazane svrhe. Pri zborovanju je množica pretepla pet pol. vohunov.
VVashington 1. julija. Ameriški konzul brzojavlja iz Odese: Včeraj opoldne je priplulo iz Se-bastopola črnomorsko brodovje, obstoječe iz več oklopnic, križark in torpedo vk, ter obkolilo .,P o t e m k i n a", ki se je vdal brez vsakega odpora.
Kodanj 1. julija, Iz Dron-theima se brzojavlja, da je norveška vojska cd tretjega leta naprej pozvana pod orožje. 2000 mož je že poslanih na Šved sko mejo. Vhod v pristanišče straži večja flotilja torpedovk in topni-čark.
VVashington 1. julija Državni tajnik Hay je umrl v starosti 07. let Hay je že dlje časa spretno vodil ameriško zunanjo politiko.
Varšava 1. julija. Socialisti so včeraj na javni cesti ustrelili policijskega ogleduha Jevdonikcva in dva policaja
Berolin 1. julija. Iz ruske Poljske javljajo, da je na tisoče delavcev na potu iz Dombrone iz Zagorce v Sosnovice, kjer jih čaka vojaštvo, da jim zastopi pot. Delavci korakajo pod rdečo zastavo. Bati se je hud'h nemirov in bojev.
Berolin 1. julija. Došlo je poročilo, da se je tudi v Libavi moštvo na nekaterih bojnih ladjah uprlo in da sedaj bombarduje pristanišče. Potrjena še ta vest ni.
London 1. julija. Sprva je bilo določeno, da odpluje vse Črnomorsko brodovje v Odeso, da uduši upor. Odpluli pa ste samo dve vojni ladji pod poveljstvom admirala Krjugerja, in sicer zbog tega, ker moštvo na ostalih ladjah ni zanesljivo. Črnomorsko brodovje obstoji iz 10 oklopnic, 8 križark in 35 torpedovk.
Kronštat 1. julija. Tu je takisto izbruhnil splošni štrajk. V mestu je koncentrirana silna množica vojaštva. Med stavkujočimi in vojaki je že prišlo do krvavih
bojev. Več oseb je ubitih, nebroj pa ranjenih. Gostilne in prodajalna so zaprte; po mestu miruje ves promet
Odesa 1 julija. Uporniki so zoklopnice „Knjaz Potemkin" bombardirali mesto. Ena bomba je padla na neko privatno hišo v bližini katedrale, ne da bi napra vila kake škode. Včeraj je „Po-temkin" odplul in se usidral pri pomolu Langerlov. Skoro nato se je pojavilo na obzorju črnomorsko brodovje, ki je „ P o t e m-kina" obkrožilo, da ni mogel uteči.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo«
Obrat, ki se je pričel koncem preteklega tedna, se je nadaljeval ta teden dosledno. Prihajajoča poročila o stanju žita streme za tem, da statistične izkaze, ki so se glasili naravnost laskavo, do precejšnje mere ovržejo. Prej tako krasno naslikana bodoča letina trpi baje mnogo vsled poležanosti žita, razširjajoče se rje, nevihte so napravile po mnogih krajih občutno škodo, vročina traja ponekod predolgo, ponekod so je zopet predolgo pogrešali. Res je, da vročina, nastopivša v pravem času, deluje samo povoljno, če pa je trajala predolgo, provzroČa nenavadno manjšo množino blaga, ki pa je drugače izborne kakovosti. Prepozno nastalo toplo in suho vreme pa zakasni žetev, kar je zopet precejšen faktor, ki deluje na višjo smer tendence. Upoštevajo pa Še sedaj izgrede na Ruskem, ki na različne načine lahko ovirajo gladek tok žitne kupčije.
Pšenica je v teku tedna pridobila za efektivno in trminsko blago do 60 vin., to pa v manjših skokih, kar je veliko večjega pomena nego Če se inscenira divja hos, ki se navadno v kratkem zopet zruši. Inozemstvo naznanja vedno trdneje kurze, enako tudi Budimpešta.
Koruza ovladuje najvišje cene iu še vedno ne nagiba k popustom — navezani so namreč le na tuje blago, ki prihaja v malih partijah — ogrska roba pa je nedosegljivo draga.
Oves se prav pomalo skuša iz visokih cen umikati, zabranjuje pa mu to vzlic prejšnjim ofertom normalen konzum.
Moka se je vsled višjih pšeničnih cen ta teden tudi ojaČila ter utegne v kratkem naznaniti Še višje cene.
Špirit. Vsled dozdevnih zgubo-nosnih sklepnih cen so se čutile rafinerije, ki pridejo tu v poštev, primorane, pridružiti se glede cen in pošiljate v. Danes se tedaj kupčuje za točno blago in za odpremitve do konec oktobra ter za čas od novembra t. 1. do avgusta 1906. Za vse tri termine so cene za enkrat dvignili za 2 kroni.
Sladkor. Pričakovati je, da bomo imeli v kratkem kartel, deluje se vsaj z vso resnostjo na to. Ponudbe za novo kampanjo se prično letos s 1. septembrom. Točno blago trpi že pomanjkanje, zato je v septembru in začetkom oktobra pričakovati velikega nedostajanja in znatnih poviškov. Kakor znano, smo imeli v vsaki kampanji v septembru in oktobru ob času velikih žetev sladkorne pese pomanjkanje blaga in povišek cen. Novo blago se pojavi na trgu šele koncem oktobra ali začetkom novembra, glavna sezona pa je avgust in september. Iz tega bi izviralo nujno in pravočasno pokritje z blagom.
R i ž se dviga v ceni.
Petrolej notira nespremenjeno.
Kava. Novo blago pride proti sredini avgusta v Trst, nedostaja pa lepega zelenega Santosa, ki se zelo drago plačuje. O novi letini še vedno ni mogoče nič zanesljivega poročati, sedaj tem manj, ker traja v Brazili štrajk in so že kakih 10 dni izostali dovozi.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca jun»ja 1905 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 894 Btrank 538 548 K 01 h. 812 strank pa dvignilo 351.709 K 86 h. V II. četrtletju 1905 se ie dovolilo 107 pr« s icera pot* HI na semlji&oa v skup--:'-'m mesku 1463300 K 15 pro šenj z& skupni znese* 30540 K pa se je odklonilo radi nedostatnoga pokritja.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Meseca junija 1905 se je vložilo pri Ljubljanski kre ditni banki na vložne knjižice in na tekoči račun 1,149.559 K 13 h, dvig nilo pa 1,487.807 K 89 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca junija 1905 5,644.613 K 49 h.
— Mostna hranilnica v Kamniku. V mesecu juniju 1905 je 148 strank vložilo 43974 K 08 b, 129 strank vzdignilo 42 735 K 29 h, 7 strankam se je izplačalo hipo-tečnih posojil 24.800 K. Stanje hranilnih vio* 1 218.204 K 04 h. Denarni promet 197.427 K 98 h. |
Bratje Sokoli!
Javne telovadbe bratskega šišenskega Sokola, ki se vrši jutri, v nedeljo, dne 2. julija na Koslerjevem vrtu, se udeleži ljubljanski Sokol korporativno. Zbirališče je v društveni telovadnici ob 3. popoldne. Na zdar!      Odbor ljublj. Sokola.
APENTA"
Razširjeno domaća zdravi.o. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K V90. Po poStnem povzetji razpo&ilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 7—9
Velik napredek na polju prehranitva pomeni splošna poraba „ K u n e r o 1 a zajamčeno čiste rastlinske masti, ki se pridobiva iz sadu kokosove palme, in ki je dajejo pred vsemi živalskimi in rastlinskimi jedilnimi tolščami prednost zaradi dobre kakovosti, splošne porabnosti in zaradi higienske vrednosti, ki jo pripoznavajo strokovnjaki. Pred malo vrednimi slepilno podobnimi posnetki nujno svarimo.
Surovo bast-svilo
od gld. 990 do gld. 4325 za blago za popolno obleko. PoSilja se poštnine prosto in že oearlnjeno na dom. Bogata izbera vzorcev obratom pošte. Tovarna aa Mvlln llenneberg, Kiarleli.      5 tfl-3
V boj proti muham. Ni je nad-ležnejše stvari ob poletnem času, kot je muha. Vse obleze; okna in ogledala kažejo Črne znake tega sitnega mrčesa, v kuhinji ni varna niti najmanjša drobtina, najmanjši košček mesa pred celo legijo brenčečih muh. Oprijemljejo se vsake posode in kvarijo tek. Kolikokrat se človek rad vleže po kosilu in si nekoliko poeije. A roj sovražnih muh ga pika z vso svojo predrznostjo in mu ne privošči niti trohice počitka. Zato v boj proti muham! Ta boj je najenostavnejši, če rabimo pravi „Z a c h e r 1 i n", ker so njegovi uspehi tako velikanski, da se moramo čuditi. „Zackerlintf moramo uporabljati za uničevanje muh, ker nas veže že dolžnost, da ugonaMiamo muhe v kar največjem številu, ker so muhe najpripravnejše raznašalk«.' bolezni.
'4IWA GRE
V zalogi jo imajo: Mihael Kastner in Peter Lassnik, dalje se dobiva tudi v vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami. 1836—8
Takozvani nervoznoitl do-Jeneev, ki jo spoznamo na tem, da so otroci nemirni in plašni, da mnogo jokajo in neradi spe, je pogosto povod kronično zaprtje, ki Je provzroči preobilna mlečna hrana v zgodnji mladosti. S primešanjem Kufekejeve moke za otroke k primerno zredčenemu kravjemu mleku, se živilo v želodčnem Črevesu sprime v fine kosme, kar zabranjuje prehudo vretje, za-gatenje in s tem spojeno napenjanje poneha, otroci se umire, spe določen čas in dobe slast do jedi, pokaže se pa tudi splošno zboljšanje stanja.
Rdeče, aromatiško, bolečine blažeče mazilo.
To že 25 let preizkušeno in vedno kar najsi-jajnejSe ocenjeno balzam-sko, antirevmat ško zdravilo, ki je prirejeno iz
zdravilnih aromatiSkih zeliSČ, okrepi, poživi in blaži boleCine v mišicah in živcih. — Turiste .S vse one, ki veliko hodijo in naporno delajo, pa to mazilo okrepi in jim prežene utrujenost.
1 orig. steklenica stane K 2 - , po pošti K 2 40 z embalažo In tovornim listom (brez poštnine).
Dobiva se v lekarni   < Franzisk: is-Apotheke) na  Dunaju  V s«-Si«*n-i brunnerstraiae 109. — Naročit" na j ravnoBt  po dopisnici (s povzetje::;   i.ii na j kuponu postne nakaznice (če pošljete denar naprej. 1^87 2
i
Postavno deponirana varstveni znamka.
Fraiiflškovl
^M.Joss&LiJwenstein
c. in kr. dvorna dobavitelja j
PRAGA
konjak
z*\nmbmo pristni vinski destilat pod stalnim  kronski n nadzorstvom,
Destilerija
Trst-Barkovlje
1 , steklenica I 5*—, 1, sit klenlca K 2-60. — Na prodaj > boijšio trgovinah s--
Prirodna rudninska voda
natronski vrelec.
Po zdravniSkib priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalnični kislini f boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 2096—1
Darila
Preti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Meiusine ustna in zobna voda
ki otrdi dlesno in odMtranJuJe
neprijetno sapo lz ost« 1 steklenica z navodom 1 K.
Blagorodnemu gospodu JI. Leiatlko,
lekarnarju v Ljubljani.
Va5a izborna Meiusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil. Lensteka
r Ljubljani, Restjeva cista it. 1
r>ole* novozgrajenega Fran Jozelovoga i ubil. mosta. 22—26
O pravni štvu našega lista eo poslali: Za druibo sv. Cirila In Metoda: Gg. Jan
in Janko Macak, Trst, 10 K, v spomin na bla-gopokojno gospo Franjo Maeakovo ob tretji obletnici    njene   smrti.     —    Stalen   gost iz gostilne „pri Zabukovcu" I K. — skupaj U K Hvala lepa!
Za Prešernov spomenik: Gg. Jan iu Janko Macak, Trst. 10 K, / spomin na blago-pokojno gospo Franjo Maeakovo ob tretji obletnici njene smrti. — Gdč. Arrigler Koza, De-kleva Jelica in Jager Matilda 50 K, nabrale v nedeljo na ljudski slavnosti kolesarskegi: društva „Gorica4*. — Gg. dijaki petešolci v Novem mestu 24 K. — Ga. Lina Koprivšek, profesorjeva soproga v Mariboru 22 K 30 vin. nabrali v zbrani družbi v vinogradu gospi-Pahernikove. — Gg. dijaki VII a razreda ni I. drž. gimneziji v Ljubljani 22 K. — G. Milan Levstek, lekaraar v Ljubljani 10 K. — Skupaj 138 K 30 vin. Živeli darovalci in nabirale i ' — Nazdar!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. junija. Ivan Struš, kurilČev sin, 1 dan, Jenkove ulice 8. Božjast.
Dne 28. junija. Uršula Selan, mestna uboga, ! 68 let, Japjjeve ulice 2.  Ostareloat. — Marija j Verbič, trgovčeva soproga, Karunove ulice 3. Tnberculoais pulm.
Žitno cene v Budimpešti.
Do« 28. Junija 1905. T ar mio.
PSentea sa oktober .   .   . » 100 kg. K l5'R<i
Pieniea „ april 1906  .   . .  100 „ „ 16-22
Si        » oktober .   .  . , 100 , m 12*3H
Karnsa   n juhj   ...   .„100* „ 16-12
»       „ maj  1906   ...  100 „ „ lOtU
Oves      „ oktober ...»  100 , B 11*10
15—20 vin. vi$e.
Meteorologično poročilo
VUla. uftd muQ«a 10C1.   Br*4nji tamonl itak 716-0
I	čas opazovanja	Stanje barometra v mm	as fB	Vetrovi	Rebc
30.	a. a v.	735 9	220	brezvetr.	jasno
1 •	7. zj. 2 pop*	736 8 736 3	191 316	al. 8vzh. al. jug	jasno jasne
Srednja včerajšnja temperatura: 22-j\ nimate 191*. - Padavina 00 ost.
W3
4
2
T%%$/^^
Bonna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani.
Uradri kuni dua. bon« 30. junija 1905.
4%
Salovbenl papirji.
renta .   .   .   . .
■rebrna renta . . . • . »▼atr. kronska renta
,    zlata        9       . .
•grška kronska *   .   . •
,    alata      „   .   . .
posojilo dežela Kran!*k* .
*Vi°/o posolilo mesta Spitet .
W/s . - z*** • 4Va0c boi.-herc. žel. pos. 1902 4C:0 češka dež. banka k. o. «Vt , » . š. o. . 4Vs*/s Mt- P«m* gai. d. hip. b. 41 / , pešt.   kom.   k.   a. a.
10° 3 pr.......
Kast. pisma Innerst. hr. n      .      ogrske cen.
dež. hr...... .
s. ris. ogr. hip. ban. . obl.  ogr.  lokalnih ie
leznie d. dr.....
obl. češke ind. banke . prior. Trst-Poreč lok. žel.
prior. dol. žel.....
n    jnŽ. žel. kup. £ avst. pos. sa žel. p.
4eo
«7«
Krt c:-tc srečke od L 1860» , .   . . ,      „   ■ 1864 .   . .
, tizske.....
.     sem. kred. i. •mis^J*
. n.
s     egr. hip. banka . . •rbake a frs. 100-
.    turška   .   . . £*#ilika srečk« . .
Kreditne „   .  . .
SrakoTskc s    .   . .
LOnbljansks „ .
•krst. rud. kri is   * ...
3gr.     r>     b w Scdolfov«
Saleburšk* » *
Dunajsk« kom. w
Južne žeieanicB    . . Državne želernice A.Tstr.-cgrske bančne delnic« A-Tstr. kreditna bank«   . . Ogrske      B        e       - . Žrmcstenak«       „      . -Premogokop r Mostu (Brox)
Den»r I
100-3F. 10030 100-40 119*35
97--1 117-20,
99-50! 100-60'
100--I 100*651 100-&5J 100-25 ICO 60J
1C6 651 100*50'
100-25 100 —
100— I 100*751
99'—!
99-50
317 25! 110 90'
J 91 — 293 60 167 50 306 — 8c3-— 569 — 103 — * 39 75 2575 .77 -73--89 — 65*50 56 — b5 25 14*— 74 — I 38 -
10060
100- 60 100*60 119-55
97 20 117 40 101*— 101*60 100* -
101- 65 10055 100*50 101-60
107*65 101*50
10060 ICO 90
101*— 101*75
100- — ?19'25 101 90
193 ■--29d 50 168 50 312 50 308 Ć0 275 — 107 50 140 75 26 75 487-— 83-50 97* -70 — 57 — 36-25 88*— 78- — «46 —
Bi
kislini
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih. 3891—3
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Stanovanje
obstoječe iz 1 sobe in kuhinje, se odda z avgustom v Cigaletovih ulicah št. 3
poleg sodni je. 2104—1
psr Jurist
se išče, ki bi se eventualno za odškodnino z nekim drugim juristom pripravljal za I. drž. izpit (oktobrski termin).
Ponudbe pod „Takoj" upravništvu „Slov. Naroda". 2095
Dobro znana
85 60 86 60 666 f^O; 66>50 1641 — ;1651 — 654 75j 655 75 770*76 771-75 «46 — i 246 20
648 —
aipinake montaa..... 522 90
Praske žel. indr. dr. Rima-Muraiivi   .   .   . , Trbo**djeke prem. draibe •k-rstr. orožne tcvr. dmŽbe Češke sladkorne dražbe
Vai&ce
c kr. eekia.....
JO *anki......
10 marke......
SoTereigns ....
Mark« .......
Laik* baukove!.   .   . ,
Sablji.......
Doiarii.   . .
S625 543 50 274 — 585 — 167*50
11*30 1914 23-49 23*96
117-50 95'70
2b3 — 4*84
650 — 523 90 2632 — 544 50 276 — 586 — 17i —
il 34 1**17 23-? 6 24 04
117-70 95 90
254 — 6*—
I
tik župne cerkve v št. Vidu nad LJubljano se odda v najem. VeČ se poizve pri lastniku Franc Cirmanu istotam. 2106—1
2 učenca
iz  dobrih  hiš, ki sta  dovršila nekaj razredov srednje šole, se sprejmeta takoj v trgovini z mešanim blagom
M. OGOREVC, Konjice
na štajerskem. 2101—1
ižvoščli! Vrtnarji!
V predmestju je napredaj zelo pripravna in nanovo zidana hifta z gospodarskim poslopjem (hlev za 2 glavi živine) in s 1000 m2 obdelanega vrta. Celo posestvo je visoko in gosto ograjeno.
Kje — pove upravnistvo -Slov. Naroda-. 2094—1
Tožnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Marija Sicherl
vdova Gradišsk roj. Knaflič
danes ob 1. uri pop , po zelo dolgi in mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, v starosti 47 let. mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v nedeljo, 2. julija ob 1,5. uri pop. iz Liše žalosti Zalog št 39 na župniško pokopališče pri Devici Mariji v Polju.
Sv. maŠe-zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi.
Pokojnico priporočamo v blag spomin.
Zalog, 30. junija 1905.
Franc Sicherl, soprog. — Mirko in Franja Gradišek, otroka. — Franc, Ivan in Josip Knaflič, bratje. 2C96
>*< iz nemščine v slovenščino ter >♦<
P sestave inseratov*)
Ioskrbuje  po   zmerni  ceni  v tej 1 stroki izvežban uradnik. Kdo, pove upravnistvo „Slov. Naroda". 3265—6
Zahvala.
Za vsestranske nam izražene tola-žilne dokaze sožalja povodom smrti našega ljubega sinčka
IVA
Žilne M
vence in trakove
priporoča 27
Benedikt, Ljubljana.
kakor tudi za številno spremstvo k zadnjemu počitkk, za darovane krasne šopke in vence, izrekava tem potom najiskreaejšo zahvalo. 2100
V Ljubljani, 30. junija 1905.
Janko in Minka Pianecki,
Zahvala.
Za vse dokaze odkritosrčnega sočutja ob nenadomestni izgubi naše iskreno ljubljene hčerke, oziroma sestre, gospodične
Ritice jtfajdič
za veliko udeležbo pri pogrebu, za mnoge darovane cvetke, zlasti pa č. č. duhovščini, slav. č i tajniškemu pevskemu zboru za ganljivo petje, slav. meščanski godbi in sploh vsem, ki so nam ob tem bridkem udarcu tolažilno na strani stali, izrekamo srčno zahvalo.
Kranj, 30. junija 1905.
Rodbina Vinko Majdičeva.
TTravffl r> o **3.o*r-rol3«"n.<a, 2e 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeč
G. PLUX
Gosposke ulice št 6 2093
*U»«c» nnflnot
več privatnih in gostilniških kuharic; slugo za zdravilišče, zelo dober zaslužek; privatne sluge (tudi začetnike>, za graščino, veliko napitnine; mladeniča k rija-karja na Bled, izvrstno mesto; 3 sobarice v privatne hifie ali h višji gospodi, ena izmed teh mora zrati dobro šivati. Potnina ta, več v pisarni.
V soboto in ponedeljek se bo
prostovoljno prodajalo:
spalni divan salonska garnitura postelja. 2o8»-a
dobi trajnega zaslužka ob dobrem plačilu pri   20971
„Kranjski stavbni družbi"
v Ljubljani, Levstikove ulice.
Svarilo!
Izmed najinih potovalcev nima nobeden pravice sprejemati za naju danar. V zadnjem času je na škodo našim odjemalcem vnovič sprejemal za naju plačila neki Jožef Pogačnik, sedaj v Gorjah, katerih plačil pa ne pripoznava.
Prosiva torej svoje častite odjemalce, da v svojo lastno korist denar za naju pošiljajo samo po pošti.
Ivan Jax in sin
2102
v Ljubljani.
J^java.
Podpisani naznanja cenjenemu občinstvu, da bo $a delo, izvršeno od t. januarja t905 na-I prej, sam pobiral denar. Obenem naznanja, da bo stanoval od t. julija t SO 5 na Rimski cesti št 5-/Zaročila sprejema /j prijaznosti tudi gostilničarja v isti hiši-S spoštovanjem
Jož- Sptt3er
dimnikar.
Ženitna wSi ponudba.
Posestnik, 29 let star, vdovec, ki premore nad 60.000 K, se želi poročiti z gospodično, ki ima nad 3000 K dote. Resne ponudbe s fotografijo, ki se pozneje vrne. pod „Zakon-poste restante, Gorica. -202.1
Vabilo
na
vrtno veselico
= s plesom =
ki se vrši
v nedeljo, dne 2. julija
v gostilni
pri Hrvatu na Dolenjski cesti.
se vrSi na prostem v nalašč za to pripravljenem prostoru.
—— Godba na lok.
Vstopnina prr>ostn.
Za dobro jed in pijačo se bodem slavnemu občinstvu potrndil kar nrijbo^je ustreči. Za obilen obisk se priporoča
Avgust Pavšek
gostilničar. 210 >
Od
2 deklici2 Vajenec
ali pa 2 dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje pri boljši rodovini. Skrbno nadzorstvo, klavir na razpolago.
Kje — pove upravnistvo „Slov. Naroda". 2072-1
Lepo stanovanje
za letoviščarje
s tremi sobami in kuhinjo, v zelo prijaznem kraju, 4 kilometre od Ljubljane, nekoliko korakov od ceste in 10 minut od postajališča, se odda za poletno sezono ali za celo leto v najem.
Kje — pove upravnistvo „Slov. Naroda". 2076—1
2070
dalmatinska in istrijanska
priporoča po najnižjih  cenah (18 do 22 kr.) od 56 litrov naprej
EGIDIJ VIO
zaloga vina v Pulju.
Varuj M
vsako rodovino važn< /ilustrovano knjigo o premno ^ gem blagoslovu z otroki raz-l vtŠilja s prepisi več tisoče* zahvalnih   pibtm   tajno sa 90 ri v avstr znamkah 1 05pa A. KAVPA ' Berolin S. W 22(-
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 1*80.
1 prekrasno pozlačena. 36ur idoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik za smotke iz jantarja, l elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 up-njat mešnjiček za denar, 1 žepni nože* 8 pripravo, 1 par manšetnih gumbov, -naprsni gumbi, vsi iz double zlata s pa tentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, ki0 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti poštnemu povzetju, ali če 2(86        se denar naprej pošlje
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Gh.Jungvvirth, Krakov št. 105.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
V četrtek 6. julija 1.1.
umetalni ogenj
pirotehnika Makuca iz Gotice
ID
vojaški koncert
Začetek koncerta ob 8. uri zvečer.
Začetek umetalnega ognja ob pol 10. uri zvečer.
Vstopnina: Odrasli 60 vin. Otroci 20 vin.
Na prijazen obisk vabi z vsem spoštovanjem
M. Erbežnik
restavraterka.
2083-1
*  za tiskarno se takoj sprejme. Natančneje pri Fr. IGLIČC na Mest. nem trgu. 2061—|
Odda se takoj lepo meblovana
mesečna se/ba
s posebnim  vhodom  na Poljanski cesti št. IO v pritličja. 2074—2 Povpraša se istotam na levo.
Sprejme se čvrst in priden
*w
poštenih staršev kot učenec v trgovini z mešanim blagom
K. WERLI v Cerknici.
Dobrega
"ppoMa
sprejme takoj
Franc Kq stelic, kovač v Cerknici pri Rakeku.
Za veliko novo gostilno se išče podjeten
gostilničar.
VeČ se izve v^pivovarni G. Auer v Ljubljani. sooj
»a taji*
vešča slovenskega iu nemškega je. želi svojo slažbo premeniti. Ista je dobro porabna tudi kot kontoristinja.
Prijazne ponudbe pod šifro ,.A. B." upravništvu „Slov. Naroda".
Išče se zmožen
gaterist.
Prednost imajo oženjeni in oni, ki se izkažejo z dobrimi izpričevali o dolg * letnem službovanju.
Ponudbe je nasloviti:
Tovarna za lasne iiflelke v Ljubi
Pisarna: Šelenburgove ulice štev. 6 I. nadstropje.
VABILO
k
vrtni veselici
katera se vrši
v nedeljo, 2. julija t. L
..pri RAKU", Krakovski nasip št. 4. Godba iz Kočevja:
Igrali bodo otroci v starosti 14. 12 in 8 let.
K obilni udeležbi vljudno vabi Ivana Spitzer
z gostilno in prodajalno
prav blizo Ljubljane, se vsled bolezni in rodbinskih razmer proda pod ugodnimi pogoji. Vsled lepe lege, d< vode in drugih udobnosti je pripravna tudi za peusionat. Naslov: Redka priložnost I711, poštno ležeče Ljubljana glavna pošta 2t52
Danes v soboto, dne I. julija
v hotelu .Ilirija'
koncert.
Svira »Društvena godba',
Začetek ob S. zvečer,
Vstopnina 40 vin.
K obilni udeležbi vljudno vabi z vsem spoštovanjem
Fric Novak
209*2-2 hotelir.
06118489
5 kron in več zaslužka na dan!
Družba pletilnih strojev za domače delavce.
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doina. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi.
TIION.  II. WH1TTICK Co.
Trst, V?a Ca m pa ni le 156. 1962-5
predmet z ogromno porabo
za nadaijno razpečavanje ali lastno izdolovane, ki si z njim lahko ustanovi vsakdo eksistenco ali postranski zaslužek. Surovina za izdelovanje se dobi povsod poceni. Za to fabrikacijo ni treba niti strokovnega znanja niti posebnih prostorov; izvršuje se lahko takoj s prav malimi sredstvi, torej v poljubni množini. Dokazi o ogromnih uspehih. Samo na N^inškem je prišlo v kratkem času sest milijonov zavojev v promet vpeljano tudi pri cblastvih. Ča hočete na svojo roko razpečavatl in dobiti pravico izdelovanja,  zahtevajte takoj brezplačno naft glavni   katalog.   Siebenhirtner chem
!ndustriewerk, Siebenhirten 84 pri Dunaju.
1464- 3
444 17
SJSXaaJL
I 3-
jev
IVa|bol|ie
čistilno sredstvo #
za vsako boljše obuvalo.
It u meno iu »riio.
Po3ebno priporočljivo za čevlje iz boxcalfs-, os-caria,   chevreaux- in lakovega usnja.
Dunaj XII.1.
mo-nađalj. šola za zidarje t Renčali pri Gorici.
Za šolsko leto 1905,6, začenši s 1. oktobrom,  trajajoč  do 1.  maJ8( se
želi dobiti
učitelja risanja.
Glavni predmet stavbeno strokovno risanje. Učni jezik slovenski; 20 učnih ur na teden.
Tozadevne ponudbe, opremljene z dokazi sposobljenosti in zahteve glede plače, se naj pošljejo na županstvo Renče.
Natančne j a pojasnila drage volje.) 1915 — 3
Po c. kr. nižjeavstrijskem namestništvu avtorizovano
Kuharstvo in Gospodinjstvo Belo šivanje Krojaštvo Modisto vstvo Friziranje Umetne cvetlice Peresni nakit Ročna dela Slikanje Petje Glasba Tuji jeziki Literatura Zgodovina Zdravostovje
penzionatom za kuharstvo = in gospodinjstvo. =
Predstojnica in imetnica 1310 -12
gospa Evgenija pl. Petravić, Dunaj,
I. Goldschmiedgasse IO I. Esternat, internat.
zz^: Srejemanje tudi v posamične kurze.
Poučujejo samo prve vrste učne osebe z državnimi izpričevali. V vseh kurzih ae izobražuje do državnega izpita.
Csebno se more govoriti od treh do petih popoldne.
Prospekti gratis. Telefon 20883.
proda se vsled bolezni male rodbine obče znana
lobro idoča trgovina
tikoma farne cerkve z veliko okolico, ustanovljena leta 1870, z velikimi skladidči* dvema filij&lkama in pekarijo. Naprodaj je tudi
posestvo z dvema hišama
od kojih glavna je posebno lepo zidana in prostorna, ter se v njej nahaja glavna lepo urejena trgovina. — Kupi lahko vse skupaj tudi kaka družba. — Reference
so^reflektantom na razpolago.
VeČ se izve pri lastniku
J8418 T. Mlekužu, Stari trg pri Rakeku.
J
Amerikanske avtomatične = samobasalne puške na šibre
72_27 Sistem Brciming.
-t**   = Istotako imam veliko zalogo       = -ibbe
puške Sn revolverje
= najnovejših sistemov po najnižjih cenah« = Se vladno priporoča FRANC SEVČIK
Ceniki na zahtevanje za* .        ju. ,      ,        ,. _
stonj ln poštnine prosto.      puSkaf,  ZldOVSKO  UIIC6 7.
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
al nI  stroji pe oejnl^jt eenl.
Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje prav dobro ln leno.
A.KRACZMERkf»iff.,
LjiUjna St. Petra cesta 6.
priporoča
popolno zalogo
kratkih
klavirjev, mignonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bttsendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaja;
Br. 8tingl( c. kr dvorna zalaga-telja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško In pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše.
poiovico cene
SltlE«
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Mikiauc
Ljubljana 27 Špitalske ulice štev. 5.
i
klobuke *
Salon
za moderne lxsm tioouke *
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za sezono 1905.
Svoj bogato ilustro-vanl cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za leto 1905 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše hitro in kulantno
Lav
zvrše J
IOOO°OOQ
0«O°*OO|
HLODI 21
Nova tovarna za lesne izdelke v Ljubljani kupnje skozi celo leto proti
vrsta I. K
II.
gotovini sledeče hlode na kubični čevelj franko Ljubljana;
Smrekove! jelkove in borove od 24 cm. debelosti naprej in
dolgosti 4, 5, 6, 7 in 8 metrov........
Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 2a20 iu m 4-40 Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej
Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na    767— SS3
TOVARNO ZA LESNE IZDELKE 3
-54 —52 _-48 —-44 1*— —-80
Cesta na Rudolf ovo železnico 47. Pisarna Šelenburgove ulice 6.
Na sverovni raisfavi v Št. Louis 1904-najvišja odlika „Grand Prix"
lobus
^^^^
čistilni ekslrakr
čisN boljše kakor
vsako drugo Koviusko čistilo]
\
tO
o
CO
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, dolenjske železnice postaja Straža-Toplice.
Akratoterma 38° C. Pitno In kopalno zdravljenje. Posebno uspešno zoper protln, rrinititi/eni, Isehlaa, nevrala;IJo, lioztie in ženHke bolezni. Veliki kopalni Ivanini, oddeljene kopni in iiioevlrnnte kopeli. Udobno opravljene sobe za tujce, igralne in družabne sobe Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobre in cene restavracije. Kezlja od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopal I »ena uprava* 1274 6
se
Gotska vzajemna zavarovalna banka za življenje.
V Evropi največji zavod svoje vrste.
Stanje zavarovanj za življenje Črez 1012 milijonov kron.
Doslej izplačana zavarovalna vsota Srez 517 tniljon. kron.
Vsekdar visoki presežki pridejo zavarovancem neprikrajšano v dobro, doslej so jim je povrnilo že 255 milijonov kron. Jako ugodni zavarovalni pogoji: nezapad-nost takoj, neizpodbitnost in svetovna polica po dveh letih.
JSataneneJan pojasnila fen prospekte daje brezplačno :
E O.  IVI AH R,  zastopnik  v Ljubljani
Židovske ulice štev. 4.
Zak
Hamburg-= Amerika
iz Ljubljane
v New-York
z dobro,   prosto hrano.
Odhod iz LJubljane vsak ponedeljek,   torek   in četrtek
v tednu. 11—26
Zastopnik;
FR.SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven Srange
Izvrstna  sigurna  vožnja z brzopamiki
samo fl iltii samo
Pojasnila se dajo povečkrat brezplačno.
"^k""Vv""^k""jA*t^k*"^k*"^fc" "a* "W*        "a" t^*'^"^mt*Mmtm*'a'VV1 "m"'
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove nlice št. 3.
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke „ljubljanskoga Zvonar in vse one knjige, katere so izšle v aložbi ..Narodu* Tiskarne". —
Te knjige ho:
Josip ti Jurčiča zbrani spisi, zvezek I.
do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne številke „Ljubljane k ega Zvona'1 po 40 kr.
Zbirka sakonov. L Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširali a 50 ki.
Dr. Nevesekdo: ,.4000'. Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr.
Turgenjev: Otol in vinovi. Koman,
broširan a 50 kr. — A tiri novele, broš. a 20 kr. Be neš-Tf ebiz sk y.   Blodne dale.
Roman, broširan a 70 kr.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat nominis umbra: Časnikarstvo in naii časniki, broširano a 40 kr.
J e 1 i n e k : Ukrajinsko dame, Povest,
broširana a 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Razne pripovedke, broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Thenriet:   U n d in a.  Povest,  broš. a
20 kr.
A. Trstenjak:  Slovensko gledališče, broširan izvod a 1 gld. Jurčič: Ustki, broš. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. a
'60 kr.
Avstrijski patrijot: ,,Partelwesen der B lav en", broširano a 50 kr.
Po znlžsnl ceni pnporuCam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
50 kr., sedaj mumi SO Ur.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. T£Q
R0I
Na c. kp. česanja Franca Jožefa državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred od 9. do vštetega 14. julija vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne v ravnateljevi pisarni.
Vzprejemne preskušnje vršile se bodo v soboto, dne 15. julija od polu 9. ure zjutraj na dalje. Dotični učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list in zadnje Šolsko izpričevalo.
Učenci kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za sprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list in zadnje Šolsko izpričevalo. Vendar pa se morajo v soboto, dne 15. julija pred preskušnjo predstaviti 08ebno šolskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa državne gimnazije v Kranju,
2064-1 dne 1. julija 1905.
Posojilnica v Radovljici, registrovana zadruga z omejenim poroštvom oddaja konkurenčnim potom v svrho
zgradbe svoje nove hiše
5. Dobava železnine.
6. Lončarska dela.
7. Kleparska dela.
8. Mizarska dela.
9. Steklarska dela.
10. Pleskarska dela.
11. Slikarska dela.
naslednja stavbinska dela:
1. Zidarska dela.
2. Tesarska dela.
3. Kamnoseška dela.
4. Krovska dela.
Ponudbe se sprejemajo
le  do  S. julija 1905,
Natančni proračun in načrti so na na razpolago v posojilniČni pisarni. Stavbinski odbor si pridržuje pravico,  oddati vsa dela enemu podjetniku ali pa posamezno. Vsak oferent mora položiti 10% ponuđene vsote kot varščino.
aou-s Stavbinski odbor.
Jfajboljie za Daše zdravje!
1S&
1?23-17
Neglede na dragoceno izdelovanje te IzvrMlne iz eiategra soka »vezili Jabolk obstoječe namizne pijače, prodajam isto zaradi splošnega razširjenja še
L
ceneje.
Pristen samo z varstveno znamko: ,,PIJoe angel".
Izdelovalnice za CERES, Viljem Schicht, Ringelshain i, B.
Najcenejša pot za zdaj!!
\m e (3
deca saesda #
i i
<___'
Antw
]} Jln)erirr;©!
Jlntuicrpcn
družbe pri %<CIU Ucrk
poSteni m J___*
Bnažni po- ~~~~~ strežbi. NatanCen
zanesljiv poafc in veljavne listke
Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te solidne
pbiledelpbia
dobite v
861-16
i
Kolodvorskih ulicah št. 41
- od južnega kolodvora na desno. s=
L.a zastopstvo „Rdeče zve zde41
___Franc Dolenc.
m:.^     V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko  v soboto  zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
'en p en NewYork
xxxxxxxxxxxxx xx xxxxxxxxxxxxx
5§> Upravno premoženje;
K 7,024 718 89.
Hranilne vloge;
K 7,651.91541.
X X X X X X X X X X X
Usta
X X
Denarni promet:
K 32,039.761-84. ^
Rezervni zaklad: X
K 12087815. X
X X X X X X
X X
X
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni nisi
yg na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic ^
*      obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
w »rez odbitka rentnega davka, katerega plačuje CD g> posojilnica w»ma za vložnike. 18-25 <T>
i   Posojila po S°|0 in po 5V|0, ^
H Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ^ ©        ali pa v krajšem času po dogovoru.
ajg URADNI URE: raznn nedelj in praznikov vsak dan od w 8.—12. ure dopoldne in od 3.-4. ure popoldne.
W        Telefon »t. Postnega hranilni-nega urada it. 828.408. ',
XXXXXXXXX XX XX XXXXXXXX XXX2KXXi:
4
Ključavničarstvo K
Ign. Fasching-a vdove
Poljanski nasip it. 8 (Reichova hiša)
priporoča nojo bogato zalogo Atodllnih ognjtA6
najpreprostejših kakor tudi najfinejših,
b Solto medjo ali mesingom montiranih za obklada s paznicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro iavrs*
+
t t
Odlikovan s častno diplomo in zlato ko
lajno na III, dunajski imdni razstavi
1. maja 1904 pod pokrovit. Nj. cea. in kr. Visokosti presvetle g:ospe nadvojvod inje kidanje Josipine.
krojaška obrt
v Ljubljani, Šelenburgove ulice šlev. 3
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerne cene.
Pristao angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
JOSIP STUPICA
Jerniriiar In sedlar
t Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tadi vse druge konjske potrebščine.
a» m Cene nizke. • a>
(S
e i.
(6
O
T o
O N L
Najboljši koametiški predmeti so:
A A A
«f a miio po 60 h 22 cream po I K
za olepSanje polti in telesa.
drl ustna vod^
_ zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
(■glasna voda
po I K, za ohranitev in rast las. L 7
Ti izdelki rAidaa, ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph, Mardetschlager, kemik
T   Mij Mili J IIII i«
Nadomesti; za „A'klou zavračajte.
Optični zavod
Razglas.
Na c. kr, p**vi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove aliee
št. 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 190' I dne 15. juliia ob 1 210. uri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov oglasijo dne 9. julij«« med 1 fi in 12. uro pri gimnazijski ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obinkovalno izpričevalo.
Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko Oglasijo tudi pismeno, al pravočasno po pošti pošljejo gori imenovani listini.
Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr okrajnih glavarstev v Črnomlju,  Krauju, Novem mestu in Radovljici, . ozemlja okrajnih sodišč v Kamniku,  Kostanjevici,  Mokronogu io V i Ž a j i gori, -smejo v ljubljanski  gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju C. kr. deželnega šolskega sveta
V Ljubljani, dne 28. junija 1905.
-J082-1
Ravnateljstvo I. državne gimnazije.
!E=)3.3?3szot3nLaL pasta
s porabo
cenejša
Da parketom sijajen blesk.   Otemnelost izključena.   Polosčeni" podil vedno k:
novi. Linolej be sveti kakor zrcalo in se nikdar]ne lomi.^i SvavMEOr 1 kg v pusici gld. 1 — boljše;   1, kg v puščici G j kr.;   1 4 kg v pa&ici 35 kr. iziatn ejSe Ime in znamka postavno zavarovana; patent prijavljen. Obenem priporočamo za vsakdanja čiščenje sob
parlietlti
ki zadostuje za dolgo Časa, ima posebne prednosti, ae ne ogreje, ne zlepi Sčeti in o1 čiščenje.   Za nove In obrabljene pode je edino pripravna rumena pasta „Korefn-
V Ljubljani Imajo v zalogi: brata Eberl, Adolf llaiiptuiann, Anton hum
in Pflrr IjftMNnili. 1774 B
f Najugodnejši pogoji f
•= za zavarovanje. -*
postavkah
tančnejsa pojasnila d;
slovenske
Kaj je Fips?
Fips Fips Fips Fips
Fips Fips Fips
Fips
je impregnirana, oblastveno varovano vreča proti moljem za shranitev nm
obleke Črez poletje, hrani kalro, nattalin in mrčesji prašeli ter na t^dae trajajoči njih smrad.
je jako cen, ker ga rabimo lahko več let in si prihranimo stroške za lili jevanje.
je hig eničen, ker ni potreba obleke dajati shranjevat dragem, s čimer saj nimo,  da bi ee  bolezenske  kali zanesle  s   poleg stoječe  obleke  in s tem V stanovanje.
je že na tisoC krajih v rabi in je na razpolago mnogo priznanj-
8e dobiva v treh velikostih.
St. 1, 50 X 70 cm za bluze, kiobuke, mufe, plete K —*80, št. 2, 00 x 112 na I cele moške obleke, damska krila K 1—, s:. 8, 65 x 140 cm za zimske s u kožuhe, dežne plašče K 1 HO. se dobiva po vseh večjih trgovinah s papirjem in v 111B
zalogi  papirja A. Im,
i
i
FRANC STUPICA
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1
= zraven Figove« =
trgovina z železuino, poljedelskimi stroji in siieeerijskim blagom
priporoča
hini in Romu cement, seleiniške m ia \mm u obske
štorjo za strope, strešni klt\j, izolirne plošče, razne štedilnike in peri, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže za sejaDJe peska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne ža^e, ^amokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače
in ključavničarje.
Navadne in stranske (Fliigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava.
Velika zaloga Slamoreznic, mlatiluic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. 938—16
Vedno sve^e špecerijsko blago in razne rudninske vode t
Podružnica v Kolodvorskih ulicah, nasproti ,Tišlerja'.
5JHI5iB5iHft3BHBB
3402
3862
57^5
Lahko poškodovano fino
milo
vijoličasto, bezgovo, (špan. bezeg), šmarničino, rožno, solnčiničino, špajkino, moš-kovo, lilijino, akacijino, se-n no. vindzorsko; kilogram 03 kosov) po K 2 40; poštni zavoj 6 kg K 12 — franko. 1985—2
parfumerija M. E. MAYER
Dunaj, 1 , Lobkovvitzplatz I.
Naprodaj
so
na Štemarjih v Šk. Loki
vsi h gostilni spadajoči predmeti n. pr. mize, stoli, vrtne svetiljke, svetilnice, stekleno in porcelanasto blago, dalje stan zelen, pokrit omnibus, že rabljen stroj za rezanje
Itd. Itd.
Vprašanja na lastnico Rozino Parteu v Škof ji Loki. 2041-2
MAGGI
jeva
ZABELA
za juho in jedila
Je od nekdaj preizkušena in edina, ki daje slabim juham, omakam, primeskom k juhi, sočivjn itd. takoj presenetljiv, močen, dober okus. — Jako izdatno, torej ne belite preveč!
Naprodaj po vseh kolonialnih in delikatesnih trgovinah in drogerijah. — V steklenicah od 50 vin. naprej.
Prazne orig. steklenice se prav ceno napolnnje. 2078
i l
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, pnjoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. BMvavavavMBvavavavaaai m aavavavavaavavi
Akcijski kapital K 29000.000#—. Rezervni zaklad K 200.000"—.
Zaaan|ava li ikskonptuji 0a]i pranjM H trednottni papirji
izžrebane vrednostne  papirje in    2ja.Trajrv3.je srečke proti vnovčuje zapale kupone. kurznl izg-u. oi.
Vinkuiuje in  devinkulujo   vojaške ženitninsko kavcija. flcy  Eakompt in lnkauo uienle 93T  Boruta naročila.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne   vlojce  sprejema «SR£3
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti □godnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne v!oge do dne vzdiga. 8—75
Promet s čeki in nakaznicami.
postelji
no perje!
5 kg novega skubljcnega K 960, boljšega K 12—; belega, jako mehkega skub\jenega K18*—; K l 4 — snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 3*5"—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.  191 £-3
j Benedikt Sachsel, Lobes 35. pošta Plzen na Češkem.
Cere stanovanjem do 1. junija in od 1. septembra 25- 0 pod tarifo.
Od 1. junija interurbana telefonska zveza.
Odvisni rxis»t#3
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi *aki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
65 črkami fl. — *70 90 „ —85
127     „       „ I-20
140   „     „ ieo
211 .. 2-—
253 črk fl 2-40
354   „   „ 3-
468   u   „ 3-60
640   „   „ 5--
809   m 6-—
J. LEWINSONj tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela. ^etefcVfti taSfiST 7
Zastopniki ie liseejo. ]Veuj|aJoee ne vzame nazaj.
cenovnik o vsakovrst« nih Stampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, Šablone, klešče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Prese za vzbočeni tisek. KliSeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidon izvršeni j n    ODESA na Ruskem, 1,1        PuSkinskaja 16. Cenovnlkl zastonj. 216-24
■m
Prva lrx e-clii:*« narodna trgovina v kateri gospodje razun konfekcije čisto vse dobe, je
,Prva modna trgovina sa gospode
/I nI milu?!
se
op j
Sezona od 1. maja ) konca oktobra.
Krapinske m Toplice
na
Hrvatskem l
£075-1
Engelbert Skušek
V novozgrajeni hiši na Dunajski cesti št. 69 se oddajo takoj ali za avgust
lepa stanovanja
s po dvemi ali tremi sobami, kuhinjo, drvarnico, jedilno shrambo, s porabo pralnice in kopalne banje, podstrešja in pa z delom vrta.
Tam se tudi odda takoj
mesečna soba
s posebnim vhodom. — Vpraša naj se v hiši ravnotam. 2056—2
3LX3.SU  ?red škofijo 10.
Leta 1904 je bilo 5120 ljudi.  Od za-
gorjanske železniške postaje Zabok-Krapia-skf toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel. GrobeJno- Rogatec, pa dve ari vožnje. Od I. maja vsak dan omnibus k 7>akemu vlaku proge Zabok • Krapinske toplice, k postaji Rogatec k popoldanskemu v — 30° do 35° R (37o° do 43 5° C) gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo r ti protinu, mišični in čienski revml In njih posledičnim boleznim, pri ishtji, nevral-"lj kožnih boleznih in ranah , kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najraz-5h ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeii, kopeii v banjah ir prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sadariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in ne drage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nls-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja
1350—11    kopališko ravnateljstvo.
-»Ji ?red škofijo 19.
m)'_
j9 ^Hr^ ^ ^ © ^    ^ ^ ® ^ ^ ^    © ^    © 0^ ^ ^ ^ ^ © ©
Nujno svarilo.
Častito občinstvo v nJega lastnem Interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi imeni in znamkami poveličevati in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zaka\ le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
EROL
ne poznam za gojitev kože, osobito za odstranitev peg in za dosego nežne polti boljšega in uspešnejšega zdravilnega mila, nego je preizkušeno
Bergmannovo lilijno mlečnato milo
(znamka 2 škrata)
Bergmann & Co., Dečin ob Labi.
Prodajaj j ko3 po 80 vin.:
Drogerija Anton Kane, J. VVutscherja nasl. V Schiffer in Oto Fettich - Frankheim
1 930—8   v Ljubljani.
m:-
je dokazano prva In najboljša
rastlinska mast, ki je kot najčišča jedilna mast
priznana od avtoritet. 2538—40 Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte „Kunerol" v vsaki boljši prodajalnici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol" še ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne škatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K 60 h za škatljo, tranko na vsako •ivstro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici ▼ zavitkih po Vi aH 1 kg, zabojih pa od 10 kg naprej.
gposiste prednostne cene!
Brošure In zdravniška izpričevala zastonj.
in najstarejša tovarna za rastlinsko mast
v monarhiji
Emaftuel Khuner  & sin
Dunaj XIV 2. Etablirana 1880.
C. kr. dvorni založnik
Za
„Kathe" voda za prsi.
Najlepši kras za ženske so lepe pral.
Senzacionalno sredstvo za | dosego prekrasnih prsi in jj edino po svojem presenetili-jf vem učinku. ,Kathe* voda" za prsi se rabi le na zunaj, je toraj primerna za vsa-1
;usna]! ^%
SOkr'' ?
krsno konstitucijo ter je docela vegetabilna in zajamčeno h neškodljiva. Steklenica, stane 4 gld., poski steklenica pa 2 gl. 50 _ z navodilom o uporabi vred. — RazpoŠUja diskretno in pod povzetjem 63—26
Pred ničvrednimi posnemki svarimo; pristno samo v glavni zalogi:
gospa KATHE MENZEL
Dunaj, 18. okr., Schulg. st. 3., I. vr. 39.
A'epremoeljlvl
dežni plašči
iz orig. angl.
dvojnega blaga iz ovčje volne
% gumijevo vloso
in pa 1922—3
gumijevi plašči
vsake vrste  za con]iode, dame in otroke.
Vzorci, cene in navadilo za mero z obratno pošto.
PAGET & Co.
Dunaj, I Riemergas ?e 13.
Mes
je, da proti luskinam in izpadanju las ni uspešnejšega sredstva in tudi ne bolj osvežujoča vode za glavo, nego je svetovnoslavni
Bergmannov
originalni um Sh:mpooing-Bay
(Mimiki: 2 škrata)
Bergmanua & Co., DeČin ob Labi
ki je znano najstarejša in najboljša znamka ruma Bay.
Prodajata v steklenicah po 2 K
Drogerija Anton Kane in
brivec O. Fettich-Frankheim
3 930—8    v Ljubljani.
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko ..jelen".
Ono Je aWF" zajamčeno čisto *n t>rez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno
Kdor hoće dobiti zares jam če no pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN11. 2073-1
Dobiva se povsod!
Juri Sehicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
TW Samo ING-T zamori vse stenice z zalego  vred in vso drugo ~ mrčes. _
Povsod naprodaj po BO 1»; v Vti Vi *n 5 literskih steklenicah ceneje. Brizgalka ?0 h.
Glavna zaloga v Izubijani, Anton Mane, drogerija.       1775 5 ——^— Druga sredstva odločno zavračajte! —
TING
20O6—3
NT
m-
■
i
gostilne!
Usojam si javiti čast it emu občinstvu, da sem si'aroznano
gostilno
v JComendi pri Kamniku
Zopet otvori! in sicer v novi moderno vzgrajeni hiši tildom okrajne ceste, tev prosim mojemu nasledniku isto zaupanje skazovati, kakor svoj čas meni.
S\ndrej Jrfejač
^^^^ "   ■■ zd^^
vi m —;
2 ozirom na preje navedeno, javljam, da sem to go-
Stilno na svoj račun
= prevzel. =
Točil bom priznana }/[eja-čeva vina, izborno pivo ter Stregel vsikdar z gorkimi in mrzlimi jedili po zmerni ceni.
J^azen gostilniških sob je na razpolago prostorni vrt ter za konje zračni hlev.
glavno občinstvo pa prosim prav obilega obiska vdani
Jakob Malovrh
^^awaaaawa«aaaalaaMa«aS^^rf
Preselitev.! *nen£S
Svojim Častitim  odjemalcem fter slavnemu [občinstvu splob vljudno naznanjam, da bom svojo
trgovino s
slamniki, čepicami, moškim perilom, kravatami itd.
iz SStarega trga št. -1
na Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manufakturne trgovine.
Zahvaljujem se iskreno vsem za dosedanje zaupanje in prosim, da me podpirajo z naročili tudi na novem prostoru.
Blago imam solidno,  cene zmerne. Postrežem točno.
Z odličnim spoštovanjem 2C5J—2
11* fj o ^' e c
Ljubljana, Mestni trg št. 14.
Krasno izbero
^onfcl^eije
za dame in deklice
X
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. ČL. 27 1» rlporoča
Anton Schuster
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 7.
X
xxxxxxxxxxx
Solidno blago.
xxxx
xxxx
Nizke cene. <
:xxxxxxxxyy!
r
NOVO!
Ivan Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu „HiSa Marije Pomočnice" in brani svoje umetniško stališče. Izza Prešernove „Nove pisarijo4 ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izSla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—73
Cena: broš. 2 K; po pošti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po pošti 3 K 30 v.
Založništvo
t. Schvtentner
v Ljubljani
Prešernove ulice št. 3.
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
zlatar
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine In srebrnine, briljantov in diamantov
in drugih v njegovo stroko 142   spadaj cčih stvarij 28
po najnižjih cenah.
Letovišče Lavrica
ima   najlepši   senčnati   vrt v ljubljanski okolici, lepo lego, krasna izprebajalibCa po  gozdih in po ravnem  in za nedeljske izlete v bližini Ljubljane najpriprav-nejši kraj.   Pot čez Golovec preko Orlega na Lavrico je prijateljem peshoje zelo priporočati, ker se nudi izletnikom na tem zložnem potu najlepši razgled na i strani.   Dolenjska  državna  cesta  na Lavrico  je najboljša v okolici in vrlo p«»-rabna za kolesarje in izvošČke, za ekvipaže in za pešce. Na Lavrico je pa t jako ugodna železniška zveza ter stane vožnja od dol. kolodvora samo 20 vin. Vlak prihaja ob pola 2. popoldne na Lavrico in odpelje v Ljubljano ob s. uri in 13 minut zvečer.  Za vožnjo nazaj se dobi tudi omnibus, ako se oglasi 1T> do 24 oseb. — V Lenčetovi restavraciji na Lavrici, ki jo vodi restavraterka Antonija Kink se  dobivajo dobra okrepčila s fino pijačo in jedili vsakomur a pa mora na hip priljubiti prijetno bivanje na prijaznem gostilniškem vrtu in tik njega se nahajajočem logu pri dobri kapljici finega vina. 1867 ;
Vsem izletnikom, ki nameravajo ob prostem Času poleteti kam v okolico, zla i rodovinam in drugim družbam bodi toplo priporočeno — letovišče Lavrica.
Restavracija „pri Levu"
Mafije Terezije tfia Ki, «jjg| Košenina.g Mp Tmzije mu Hi.
w~ puntigamsko marčno in bavarsko pivo.
Pristni cviček, razna druga naravna ter vina v steklenicah in raznovrstni šampanjec.
IzToorr^a, jalsio cena teiaTalnJa«,
MTa razpolago je velik senčnat vrt in prostoren salon za društvene veselice, zborovanja i. t. d.
—v Večkrat v tednu domače godbene zabave.
JL,
1914-6
K obilnemu obisku vabi najvljudneje
Al. Kos, restavrater.
Poslano.
Slavnim c. kr. mestnim in krajnim šolskim svetom, učiteljskim konferencam, velecenjenim gg. šolskim nadzornikom, šolskim vodstvom toplo priporočam, predno se odločijo za vpeljavo tujih slabejših izdelkov, da zahtevajo vzorce in cenik mojih Šolskih zvezkov.
so pod jamstvom boljši in cenejši nego konkurenčni izdelki ter prosim za vpeljavo mojih šolskih zvezkov le tedaj, ako je istinita moja trditev.
Ne apelujem za splošno vpeljavo svojih šolskih zvezkov zato, ker je moje podjetje za izdelovanje šolskih zvezkov ediuo na Kranjskem, temveč le radi tega, ker faktično nudim boljše in cenejše blago, nego je konkurenčno.
Zahtevajo naj se torej povsod in pri vseh trgovcih moji šolski zvezki in zagotavljam najsolidnejso postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem 1989—3
Jos. Petrič
tovarna papirnih, izdellcov
v Ljubljani.
Vsak dan sveži
sladoled
se dobiva 1030—14
v kavarni in slaščičarni
Jakob Zalaznik
Stari trg štev. 21.
Dobra kuharica
Obsega na f>76 straneh več ne^o i3CX) receptov za pripravljanje zafokusnejSih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezane.
JO    IZŠlct VliiikH Vaslčeva j© IZŠlcl
v založništvu Lavoslava Sclmentnerja v Ljubljani,
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 65 h.
Hvali jo V8e: kuharica s svojega strokovnjaSkoga stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah  nenavadne opremo, in končno varčna
ospodinja zaradi niene cene, ker ni nič dražja, r znane nemške kuharske knjige. 60 WBl
F. P.VIDIC & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna = peči zz=
ponudijo vsako poljubno množino
strešne opeke
lil
1238 -23 (Strangfalzziegel).
Uarvo: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah. — Lastniki patentov: P. P. VIDIC & Komi), in JOSIP MARZOLA.
W   Najličnejše, najcenejše in priprostejše strešno kritje. ^| sssBMa^ssasssMa^ssasBsssMBaasMaai  Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno, mm—mmmmmmmmmmmmmmm
8preJmeJo se zastopniki. MF"   Takojšna In najzanesljivejša postrežba.   ~VV DV   8prejmeJo se zastopniki
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavi ar.
Lastnina in tUk „Narodne tiskarno".
15