f * »allrana. Uredništvo in upravrjiStvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev. 32 Ptuj, 14. avgusta 1921 IIL letnik Pokrajinski namestnik v Ptuju. .1 V soboto, 6. avgusta predpoldnem je prišel po svojem potovanju po Sloveniji gosp. kraljevski namestnik Ivan Hribar v naše mesto Ptuj. Slovesno so ga vsprejeli že pri dohodu v naše glavarstvo pri Sv. .Tanžu, dalje na Hajdini in Bregu. Njegov prihod so oznanjali kmetski fantje na kolesih, okrašenih s cvetjem in zastavicami. Glavni vspre-jem pa je bil v Ptuju. Pred mestno hišo je bilo zbrano nebrojno občinstvo, zastopniki državnih, avtonomnih in vojaških oblasti, uradništvo in vojaštvo, šolska mladina, okoliški župani, duhovščina, ptujski Sokol z naraščajem itd. Pokrajinskega namestnika so pozdravili gerent ptujskega mesta dr. Senčar, prost Jurkovič v imenu duhovščine in župan Škerlec od Sv. Tomaža v imenu županov, dr. namestnik je v odgovoru povdarjal, naj se mesto zaveda, da je v svojem bistvu slovensko, ki je bilo doslej narodno tlačeno, odslej pa se more svobodno razvijati in mu bo vlada pomagala po svojih močeh. Povdarjal je g. namestnik edinstvenost naše države, ki Se ni docela urejena, pa ima prav inteligenca priliko in dolžnost, da pomaga pri urejevanju a poučevanjem in ne z razdiralnim delom. Na okrajnem glavarstvu je potem g. pokrajinski namestnik sprejel mnogobrojne de-putacije, ki so prišle, da pozdravijo g. namestnika in se mu poklonijo. G. namestnik se je z vsako deputacijo, z vsakim njenim članom ljubeznivo razgovarjal, izpraševal po njih željah ter se kazal dobro poučenega o naših razmerah. Bodril je vzprojete, naj ne omagajo v svojem delu. Popoldne je bil skupni obed, h kateremu je g. minister povabil nad 100 oseb, med njimi tudi mnogo občinskih predstojnikov. Med obedom je pokrajinski namestnik nagovoril navzoče. Omenil je težke borbe ruskega naroda za preporod, njegove' velike zasluge za naše osvobojeuje in proslavil nato neiz-mernezasluge srbskega naroda in njegove junaške dinastije za oprostitev izpodtujČevega|jarma. V čustvih hvaležnosti, ki morajo nas vse navdajati do junaške naše dinastije, je napil najvišjima predstavnikoma našo države in edinstvene misli, kralju Petru I. in prestolonasledniku regentu Aleksandru. Gerent mestne občine g. dr. Senčar je napil kr. namestniku, omenjajoč njegovo zaslužno delovanje za naš narod. Minister dr. Kukovec, ki jo med obedom prišel med navzoče, je v napitnici izrazil svoje zadovoljstvo nad razveseljivim zaupanjem, ki ga kaže ljudstvo pokrajinskemu namestniku. Komandant ptujske garnizije, major Djeloševič pa je v imenu vojaštva izjavil, da bo duh srbske vojske, ki je imela toliko zaslug za naše ujedinjenje, deloval tudi vnaprej v okrepitvi in povzdigi bratstva vseh treh plemen naših. Ob odhodu od obeda se je g. pokrajinski namestnik od vsakega posamezno poslovil ter z marsikom izpre-govoril še kaj besedi. Zia3ti je z zanimanjem poslušal pri našem narodnem mučeniku Petru Žirovniku, kako so ga pred sedmimi leti gonili po križevem potu skoz Breg in Ptuj zastopniki avstrijske strahovlade. Vsi navzoči so se lahko prepričali, v kakem demokratskem duhu nastopa naš pokr. namestnik, kako je z vsakim enako prijazen, najsibo gospad ali kmet. Prepričali pa smo se lahko tudi, da je njegova trdna volja, zastaviti vse svoje moči v prospeh naše države pisne potvorbe ozir. jezikovne prilagoditve starega imena. Da se je krajevno ime ohranilo do današnjih dni, je jasen dokaz, da je obstojala naselbina v bistvu nepretrgoma že iz najstarejših časov (v nasprotju z Ljubljano— Emona i. dr.) Ime Drava, latinsko Dravus, v srednjem veku Tra, Traha in dr. je starodavno rečno ime, ki je tudi drugod razširjeno, kakor n. pr. na Francoskem Drau in Drac. Bržkone izhaja ime iz ilirsko-keltske besede traik, kar znači teči, tako da bi pomenila torej Drava tekočo ali deročo vodo. Zanimivo je, da se glasita ilirko-keltski „traik" ali slovenski „deri", „ dreti" skoraj podobno. B) Rimska doba in čas preseljevanja narodov do prihoda Slovencev 32 pr. Kr. do 568 po Kr. 1. Zgodovinski in splošni pregled. Prvi stiki Rimljanov z našimi pokrajinami, o kterih nam poroča rimski zgodovinar Livius, segajo v leto 188 pr. Kr., ko so opustošili transalpinski Galci Beneško ravnino, nakar so poslali Rimljani poslanco onstran Alp, ki so sprejeli odgovor, da se je to zgodilo brez vrednosti in volje naroda. V tem času so sezidali Rimljani tik ob tedanji meji svoje države kolonijo Aquilejo, poznejši Oglej, odkoder se je rimski vpliv vedno bolj širil v naše kraje. L. 183 pr. Kr. so sklenili Rimljani že z našimi pokrajinami pogodbo, da bi tako in nastopiti proti vsakemu, ki bi hujskal proti državi. To pot so tudi nekteri ptujski Nemci, če tudi bolj na malo pri oknih, javno pokazali, da žive v Jugoslaviji. Bili so to večinoma res Nemci, medtem ko marsikak po-silinemec še ni mogel premagati svojega re-negatskega sovraštva proti Slovenstvu in proti Jugoslaviji. Lahka jim je pač bila pot s slovenskih pašnikov v tevtoburške gozdove, a vrnitev je težka, ker izdajstvo peče.