Št. 80-_______________________v Uhaja trite«* a« teden t lestih lidaajlh, in sioer: vsak torek, Četrtek ta ••b«t«, ajatraaje li-daaje opoldne, t«.*«™« ladanje pa ob .3. ari po-poldne, in stane z uradmiknm imdaimi prilogami er s .Kažipotom« ob novem leturred po poŠti pre-emanal aH v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h. aii gld. 6 60 pol leta ....•••• 6 » 60 » » . 3*30 8etrtleta....... 3 „ 40 , . , no Posamične Storilke stanejo^ 10 vm. . Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah n sobotah ob 11 uri dopoludne. Narofinino sprejema upmniStvo v Gosposki nlio Ur. 11 t Gorici r«GoriSki Tiskarni« A. Gabrioek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvefier; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brei dopoalaae naročnin« te ne oiiramo. Oglaal lat psalaal«« »p ntfanijo po petit-vraUh.. 8e tiskano 1-krat 8 kt., *-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V»«j'e orke po prostoru. ~ Reklame ia spisi v nredniSkaro delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Gorici, v sredo dae 7. oktobra 1903. Tečaj XXXIII, Uredništvo sa nahaja v Gosposki ulioi 8t 7 t Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od *. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniUvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. Dopisi u.J se poilljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le uprarniStvo. ______ »PRIMOREC« izhaja neodvisno oi «Sooe» vsak petek in stane vse lo'o 3 K SO h ali gld. 1-60. «8oca» in «Primorep» se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwar* v Šolski tdioi *n Jellersitz v Nunski ulioi; — v Irstu v tobakanu Lavrenčič na trgu della Caserma. »Gor. Tiskarna« A. GabršSek (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal. JedsebijRB razmerje" - pa še nekaj drugega. »E Hnost" je vzbudila nekoliko polemike s svojimi članki, v katerih je grajala Pajer-jevo preziranje slovenščine pri uradnih razpisih deželnega odbora ter opozarjala, kako se zadržijo Slovenci nasproti Pajerjevemu av-tokratstvu. »Gorica" je na prvi Članek ,Ed." molčala, rnislc, da z molke n ubije nel.ubo jej sproženo diskuzijo o rečeh v naSi deželni hiši, oglasila pa se je Se le na drugo pod-rezanje v ,Ed." Oglasila se je jako previdno, osredotočila svoj odgovor na medsebojno razmerje Slovencev v deželnem zboru, malce požgala ,Ed." pod nos, češ, naj se briga za svoje tržaške in istrske razmere, končno pa j vprašala za svet, kako naj se taka reC odpravi. Rekla je nekaj, ker je končno morala reči. aEdin." je na to zopet spisala članek »Gorici"; v soboto pa smo C;tali v ,Ed," dopis iz Gorice pod naslovom .Sami smo največ krivit" Ta kot dopis označeni članek je prav lepo zaokrožen s tistega visokega stališča, na katero se je postavil čiankar; stoji namreč nad strankami, vidi medsebojno pomanjkanje objektivnosti za presojanje stvari, kaže na paSevanje Pajerjevo itd,, konečtio pa poči rilT dan tudi z narodnim grehom! Nimamo sicer navade* stikati za dopisniki po drugih listih, ali ko smo prečkali članek v »Ed.*, smo se pa morali nehote" vprašati: Kdo pa je ta mož, ki sodi razmere tako visoko, ki hoče biti tolmač onih, ki »ne prisezajo na zastavo medsebojnega sovraštva", kdo je ta, ki govori tako samozavestno, in zakaj s^ ni že poprej oglasil ie posegel vmes s svojimi nasveti in migljaji, kako se morejo rešiti goriški Slovenci iz razmer, v katere so prišli od I. 1899. dalje ?! Zmajali smo končno z glavo, ker se nismo mogli domisliti, kdo bi bil ta izveličar, in ker nam je šinila na površje misel o — mogočem kukavičjem jajcu!... Ati bodi že tako ali tako, o stvari sami spregovorimo tu par besed, kolikor mt^oče na kratko. V presojanju razmer v naši de- želni hiši, ki se dotikajo nas, ne gre ozirati se I e na naše medsebojno razmerje, le na to, kako si stojimo nasproti naprednjaki in klerikalci, ampak glavno se je treba ozirati na razmerje, v katerem stojijo naši klerikalci z Lahi, oziroma z njihovim voditeljem dr. P a-j e r j e m. Tu vmes tiči tisto razmerje, iz katerega raste o b n e iv o g l o s t za Slovence; listo razmerje je zatrlo objektivnost, tisto razmerje peha n izd o 1 veljavo slovenskega imena v deželni hiši ter tudi še drugače v "hedoglednih posledicah, tam tiči naroden greh. Iz istega razmerja teče vse gorje goriškim Slovencem. Tega, kar je edini vzrok, da gremo nizdol, tega noče vpoštevati clankar, tega ne vidi, ker noče vidi ti, dasi je mogoče edinole s tega stališč« pravilno presojati naše odnošaje nasproti deželni hiši. Pajer ni spravil zaman dr. Gregorčiča v državni zbor, vlada ni zaman gibala pred deželnozborskimi volitvami ter šla klerikalcem na roko na celi črti s prepovedovanjcin shodov naroduo-nnprodnc stranke ter celo z odložitvijo volitve vol. mož v goriškem okraju, ko je bila Že določena, le na ljubo klerikalcem, ker »dobro ljudstvo" še ni bilo dosti »požegnano", da bi volilo le »krščanske" volilne inože itd. Ko je pa zmagal Gregorčič, je bil tako pijan ve olja, da ni vedel, kaj bi počel. Preskrbel je še, da je prišel on v dež. odbor s prof. Berbučem, o katerem je prav on že poprej trdil, da nima niti najmanjše sposobnosti za dežilneg.i odbornika, po javnosti pa je udrihal na vse pretege po na-prednjakih, jih smešil in se jim rogal. V zasedanjih dež. zbora smo videli, kako ima dr. Pajer dr. Gregorčiča na vrviei, in kako se dr. Gregorčič noče prav nič ozirati na manjšino slov. delegacije. Klerikalci so postopali in glasovali vedno, kakor so hoteli Lahi, in če so se tupatam na videz malce skujali, pa je bil konec vendar tak, kakoršeti je hotel Pajer. To smo videli pri razpravah o deželni norišnici, o učiteljskem zakonu itd., da, videli smo te katoliške može, da niso hoteli glasovati za povišanje prispevkov vinogradnikom, in šlo je za slovenske vino- gradnike, edino le za to, ker je stavil' ta predlog napreden poslanecl Klerikalci stojijo na tem stališču, da morajo odobriti vse, kar hoče Pajer, podirati pa vse ono, kar* sprožijo naprednjaki. Na tem polju jih je videti res dosledno delavne. Naj vse hudič vzame, ako ne obvelja njihova! Vstvarili so torej »medsebojno razmerje", v katerem gredo proti vsemu, kar prihaja iz naprednih vrst, dasi se je v javnosti že pred otvoritvijo dež, zbora od naše strani namignilo dosti jasi.o, da se želi takegi nastopanja, da slovenska delegacija ne bo stala obnemogla proti laški, v kolikor pač je mogoče govoriti o moči naše deseterice, katera je na klerikalni strani precej dvomljive vrednosti. Moč klerikalcev pa se jo kazala le v hlapčevanju Pajerju ter v zaničevanju vsega, kar je izšlo iz napredne stranke. Odprite »Gorico* pa čitajte tam vse tisto zasmehovanje dr. Turne, ki se je oglašal pri proračunu z jako lepimi predlogi in nasveti, in ki je kazal na naše vitalne potrebo v vseobčem napredku, Odprite in čitajte I Tam razvidite, kako je tisto »medsebojno razmerje." Naprednjaki so popustljivi ter se ne upirajo nikdar, kadar gre res za koristi ljudstva, klerikalci pa so nasproti njim intransi-gejrtrl visoki gospodje, nasproti Pajerju pa udani Hlapci. Tako je »medsebojno razmerje" l Potem pa naj kdo izhija s takimi ljudmi, s tako b a n d o I Naš splošni odpor proti njim že s počelk? razkola je glede presojanja reči jako mil, zlasti še ako se upošteva, s kakimi batinami padajo oni po nas.... Vso tisto lastno krivdo, katero čiankar v »Ed.* milostno deli na obe strani, in vse klice po vzdramljenju iz omotice je nasloviti na klerikalno stranko. Tam je vzrok, da se tako v narod, ki na provokacije, kakoršne si dovoljuje Pajer, ne zna zaškripati z zobmi, sam odreka svojim pravicam I Mi smo vedno pripravljeni za vsako pozitivno narodno delo, »Edinostin" čiankar pa naj spravi na pravo pot klerikalce ter jih vzame iz Pajerjevega naročja in jim poskrbi odvezo za vse tiste narodne grehe, katere so storili tekom zadnjih let 1 Potem bi se vse spremenilo — ako b; bila pri klerikalcih taka spreobrnitev sploh mogoča!. Še mnogo mislij se nam vzbuja, ali .za danes končujemo, ker bomo o prvi priliki So govorili o teh rečeh. Dopisi. Is Toniajn. — Dne iS. in 29. septembra se je vršila občinska volitev v tomaj-skem županstvu; zmagala je na celi črti napredna str a nka v vseh treh razredih. Dolgo Časa se je branil Črne župan in zadržaval volitev, da se je zavlekla čez 7 mesecev; zaradi te njegove špekulacjo smo morali potrkati, in uslišani smo bili, da se je naznanilo g. županu, da se ima nemudoma vršiti občinska volitev. Župan Črne je zato odlašal tako dolgo časa volitev, ker je dobro vedel, aa volilci no marajo več, da hi jim on županoval, mislil si je, Co se zadržuje volitev, da volilci spreobrnejo barvo, kakor on, ker mu je večkrat tako kazalo. — To pa ne, marveč volilci so' odloGno držali besedo, da Črncla ne več za župana, pa tako smo tudi pokazali na dan volitve, in v tretjem razredu je dobil samo 1 glas. V drugem in prvem razredu je podla stranka v stranki, pa takrat je šlo vse na noge na dan volitve. Prav zgodaj je g. župan vstal in se pogajal z agenti ene stranke, da bi se vrinilo kaj podrepnikov njegove v zastopstvo, pa tudi ti so odklonili njegovo ponudbo. Pa vseeno so napeli svoje moči, in zatelekal . se je »Svitek" v utovsko občino naznanit adju-tanlu Črnetovemu, da na noge, da se bode dalo ribariti v motni vodi. — Pa tudi ta pot je bila smola, spravili so pičlo število 10. S tem je končana Črnetova stranka. Sliši se, da so napravili protest proti volitvi, pa gotovi smo, da ne bode imel vspeha, ker volitev je nadzoroval g. Vintschgau pl. Alten-burg in Hohenhaus dr. Wolfg., nam. koncip., tako natančno, da nismo še videli takega nadzorstva; torej čast in hvala pl. gospodu! Torej prepričam smo, da ne bode vspeha, Ce ni tajnik dobil kaj za vratmi, da bi obveljalo ! Na svidenje! Več v ililee v. Trije mušketirji. Napisal Alexainlrti Dnmas. (Dajje.) »Gospa, ti ljudje so bili še mnogo nevarnejši, kakor bi bili tatovi, kajti to so činitelji gospoda kardinala ; in kar se tiče vašega soproga, gospoda Bona-eieixa, ga ni tukaj, ker so prišli včeraj ponj in ga odvedli v Bastijo.t »Mojega moža v Bastijo!« zakliče g^spa Bona-cieux; »ah, moj Bog, kaj jim je vendar napravil ta ljubi ubožec, ki ga je sama nedolžnost?« In nekaj smehljaju podobnega preleti še vedno prestrašeno obličje mlade žene. »Kaj je storil, gospa ?c pravi d'Artagnan. »Jaz menim, da je njegova jedina krivda to, da ima ob jednem srečo in nesrečo, biti vaš soprog.« »Vi torej veste, gospod...« »Jaz vem, da vas je nekdo odpeljal.« »In kdo? Ali to veste? Ah, če veste, mi povejte! »Človek, *>*r štirideset do petinštirideset let, Črnih las, temne polti, z brazgotino na levem sencu.« »Tako je, tako je; toda njegovo ime?« »Ah, njegovo ime? To mi je neznano.« »In ali je moj mož vedel, da me je odpeljal?« »Bil je o tem obveščen po pismu, katero je pisal oni sam, ki vas je odpeljal.« »In ali sluti,« vpraša gospa Bonacieux nemirno, »vzrok tega dogodka?« »Menim, da ga je prišteval nekemu političnemu vzroku.« »V pričetku sem o tem dvomila, toda zdaj mislim, kakor on. Torej me moj ljubi gospod Bonacieux ni sumil niti trenotek...« »Ah, kaj še, milostiva; bil je preponosen na vašo čistost in zlasti na vašo ljubezen.« Diugi, skoro nevidni smehljaj zaigra na rožnatih ustnicah lepe mlade žene. »Toda,« nadaljuje d'Artagnan, »kako ste ubežali?« * Izrabila sem trenotek, ko so me pustili samo, in ker som od danes zjutraj vedela, zakaj so me odpeljali, sem se spustila po svojih rjuhah z okna; ker sem mislila, da najdem tu svojega moža, sem prihitela semkaj.« »Iskat njegovega varstva?« »O ne; dobro sem vedela, da je ta ljubi ubožec nezmožen, da bi me branil; toda ker bi nam bil mogel koristiti v nekem drugem oziru, sem ga hotela obvestiti.« »O čem?« »O, to je moja skrivnost, tega vam ne smem povedati.« »Sicer,« pravi d'Artagnan »(oprostite, milostiva, da vas opozarjam, da bodite previdni, dasi vas čuvam z vsemi svojimi močmi), sicer menim, da nisva na kraju, ki bi bil pripraven za izpovedi. Možje, katere sem ravnokar prepodil, se povrnejo v večjem številu; če naju najdejo tukaj, sva izgubljena. Dal sem sicer obvestiti tri svoje prijatelje, toda kdo ve, če bodo doma.« »Da, da, prav imate,« vsklikne gospa Bonacieux prestrašeno, »beživa, rešiva se!« »Pri teh besedah ponudi d'Artagnanu roko in ga močno potegne za seboj. »Toda kam naj beživa ?« pravi d'Artagnan, »kam naj se rešiva ?« »Zapustiva najprej to hišo, potem bodeva že videla.« In ne da bi poskušala zapreti vrata, odhitita mlada žena in mladi mož po ulici des Fossoveurs, zavijeta v ulico des Foss€»s-Monsieur-le-Prince ter ob-staneta šele na trgu Sainte-Sulpice. »In kaj naj počneva sedaj ?« vpraša d'Artagnan; »kam hočete, da vas spremim?« »Odkrito moram priznati, da sem v veliki zadregi, odgovoriti vam,« pravi gospa Bonacieux; »moj namen je bil, obvestiti po mojem možu gospoda de La Porte, naj natančno sporoči, kaj se je pripetilo v- Louvru zadnje tri dni, in če ni za me nevarno, pokazati se tam.« »Toda,« pravi d'Artagnan, »jaz prav tako lahko obvestim gospoda de La Porte.« »Gotovo; toda cela stvar je združena z nepri-liko, da gospoda Bonacieuxa v Louvru pozr ijo in ga pustijo iti, kamor hoče, dočim vas ne poznajo in vam zapro vrata.« »Kaj še!« pravi d'Artagnan; »gotovo imate pri kakih vratcih v Louvru čuvaja, ki vam je naklonjen, ter na kako geslo.,.« Gospa Bonacieux se ostro ozre v mladega moža. Umite ti run &&*¦ Osebna Test — Na Bovškem predobro znani bivši okrajni sodnik dr. Viktor Aftashigh je imenovan sodnim tajnikom v Novemmestu na Kranjskem. PreskuSnje usposobljenja za ljudske In meščanske Bole pričnejo pred c. kr. komisijo v Gorici dne 4. novembra t. L ob 8. uri zjutraj. Prošnje morajo biti doposlane rečeni komisiji vsaj do 15. t. m. Akadcmlfino ferljalno društvo ,A-drjja* T Gorici se najiskreneje zahvaljuje vsem gospodo*.;, ki so društvu dosedaj pristopili bodisi kot ustanovniki, starešine ali podporniki. Kot ustanovnik je pristopil še g, prof. Anton Santel z zneskom 30 K. Podpore sta doposlala letos gg. držav, poslanca dr. Anton Gregorčič 10 K in Oskar Gabršček SO K. Kot atarašine so pristopili razven 2e lani pristopivših gg. dr. Henrik Turna in dr.Dra-gotin Treo še gg. Artur Lokar, Ivo Šorli, Igo Jane, Ivan Berbuč, Fran Posega, Srečko Ko-vaCiC, dr. Rudolf Gruntar, Josip Faganel, dr. I. Jerovšek, I. Omersa in Fran Vidmar. Nadalnje prispevke hvaležno sprejema pod naslovom ,Akad. fer. društvo »Adrija* v Gorici* — odbor. Smrtna kosa. — Umrl je g. Miroslav Pertot iz znane rodoljubne rodbine Perto-tove v Rarkovljah pri Trstu. Nagloma je umrl v sredo Ignacij Pav-lovič, doma iz Gepovana, delavec v predora v Bohinjski Bistrici. Umrl je, ko se je popo-ludne vlegel s svojim bratom počivat. HOtel »pri sistem jelenu'. — Že jeden cel človeški rod je ondi gostilna in pivarna. SvojeCasno sta bila v istih prostorih celo dva gostilničarja, a bivši lastnik g. J o os je združil oboje v enih rokah. Meseca aprila je kupila vse one prostore (— tri hiše št 7, 9, 11. —) deseto-rica naših mož z namenom, da priredč ondi dostojen hotel, pripravljeni založiti še lepo število tisočakov. Toda s poslopji niso dobili še gostil-ničarske koncesije, — in je nimajo Še danes, dasi so naredili že vse možne križeve pote, — kar je dokaz, kako neizmerno se obte-žuje Slovence*?* vsak korak, ki bi bil neljub temu ali onemu zagrizenemu narodnemu nasprotniku. Gastilničarska obrt je šla dalje na ime bivšega lastnika Jo o s a. — No, in medtem slovenski rojaki sami {— druge politiške stranke 1 —) niso imeli nujnejšega dela nego da so napadali nove lastnike na prav neumestne načine. Kdor je Cital .Gorico", ta ve*, kaj se je pisarilo ondi! Nismo odgovarjali I Ali kdor ima še iskro slovenskega poštenja v sabi, mora reči, da so bili oni napadi naravnost nož v rokah narodnih nasprotnikov! Več ne rečemo! Po večmesečnem zavlačevanju je niuni-cipij odklonil naprošeno koncesijo, češ, da je v Gorici že dovolj foaQI%J&,.r- Vsakdo ve, da v celem severnem delu mesta je prav hotel Jelen najbolje obiskovan, da ce!6 pravega tekmeca ne more imeti, in ž njim je daleč okrog zadoščeno potrebam v tem oziru. In za tak star hotel niso dali koncesije naši ljubeznivi očetje na munieipiju. No, ako bi bil kupil hotel zadnji Kalabrež, bi jo gotovo dobil v jedni uri, kakor jo je dobil prejšnji gospodar, ki je tudi tujec, — deseterica domačinov pa je ni dobila. Šil je takoj utok na namestoištvo, kjer se je vsega vkup petkrat posredovalo, da bi ga hitro rešili, ker «so lastniki v nežnosti velikih gmotnih škod, kajti.... naši -beznivi laški someščanje zopet nekaj kuhajo. Toda gospodom v Trstu se ni prav nič mudilo z rešitvijo in so čakali, da se je v Gorici izvršil nov atentat na »hotel Jelen*. — In res je došel v soboto popoldne v spremstvu treh mestnih stražnikov »odprt ukaz*, da se mora .hotel Jelen* zapreti, ker lastniki nimajo Se koncesije. — Gospoda •> o o s a so namreč že cel teden strašili, da vzamejo koncesijo še njemu, ako je ne odvzame, — kar. je v sobote pred-poldne tudi storil. Da je bila komedija pod loncem bolj popolna, je pisal g. Happacher (— gospodar go3tilne »pri zlatem angel j nu* v ulici Vetturini, za kar bodi Slovencem primerno priporočen!!! —) munieipiju pismo in zahteval, naj se hotel Jelen takoj zapre, kar je bilo seveda isti hip tudi zaukazano. — »Hotel Jelen* je bil res zaprt — dve uri. Ves ta čas so stali ob vhodu mestni stražniki ter odganjali ljudi, ki so hoteli vstopiti. Medtem je prevzel gostilno g. Karol R o 1 f, bivši lastnik restavracije »La Boheoie*, ki ima še veljavno koncesijo. Naznanil je ta korak munieipiju, kjer so sicer debelo gledali, ali morali so pogoltniti to ja-belko ter dati dovoljenje g. Rolfu, da je prevzel staroznano gostilno, kakor so ga dali zjutraj g. Joosu, ki je odšel s svojo koncesijo drugam in otvoril.... čisto novo obrt. — Zvečer je bil vrt nenavadno poln, kakor v odgovor na popoldanske spletke ljubeznivih mestnih prijateljev. — Zdaj so slovenski lastniki zopet srečni posestniki hiš in prostorov, ki so edino za hotelske namene, ali koncesije nimajo. — Sicer se zdi, ite dal poiskati ?« j »Ne, nikomur nočem zaupati.« ! »čakajte,« pravi d'Artagnan; »pri Athosovih vratih sva. Da, to bode nekaj za vas.« »Kdo je ta Athos ?* I »Moj prijatelj.« | »Toda če je doma in me vidi?« I »Ni ga doma, in ko vas zaklenem notri, vzamem; ključ s seboj.« j »Toda če pride domov?« j »Ne pride; sicer zve, da sem jaz pripeljal neko ženo, in da je ta žena v njegovi sobi.« i »Toda to bi me spravilo v veliko zadrego!« »Kaj to, ko vas niče ne pozna; sicer sva pa v policaju, v katerem morava pozabiti nekatera pravila dostojnosti,« »Peljite me torej k svojemu prijatelju. Kje stanuje?« »V nlici Ferou, dva koraka od tukaj,« »Pojdiva!« Iz zopet pričneta svoj beg. Athosa še ni bilo doma, kakor je menil d'Artagnan že naprej: vzame torej ključ, katerega je običajno dobil kot hišni prijatelj, odide po stopnicah ter pelje gospo Bonacieux v malo stanovanje, katero smo že opisali. »Tu ste kakor doma,« pravi; čakajte mirno, zaprite se od znotraj ter ne odprite nikomur, ki ne potrka trikrat tako, kakor vam pokažem.« In nato potrka dvakrat hitro drug za drugim precej glasno in nekoliko pozneje še enkrat bolj tiho. »Prav,« reče gospa Bonacieux, »in zdaj hočem jaz podučiti vas.« »Poslušam.« »Pojdite k onim vratom Louvra, ki peljejo na ulico de 1'EchelIe, ter vprašajte po Germainu.« »Prav. Naprej?« »Ta vas popraša, kaj želite, in vi mu odgovorite besedi: Tours in Bruselj. Takoj bode pripravljen, izvršiti vaša naročila.« »In kaj naj mu naročim?« »Naj gre po gospoda de La Porte, kraljičinega komornika.« »In ko odide ponj ter pride gospod de La Porte?« »Pošljite ga k meni.« »Prav. Ali kje in kako vas morem zopet videli?« »Vam je H mnogo na tem, da me še vidite?« »Gotovo.« »Prav, prepustite to meni in bodite mirni.« »Zanašam se na vašo besedo.« »Zanašajte se.« D'Artagnan se pokloni gospej Bonacieux in jo pogleda z najzaljubljenejšim po^Jedom, ki ga je mogel vpreti v njeno vabljivo osebo. In ko nato odide po stopnicah, sliši, kako se za njim dvakrat zaklenejo vrata. Ko pride do popisanih vrat, je bila ura deset. Vsi dogodki, ki smo jih popisovali, so sledili drug drugemu tekom pol ure. Vse se je zgodilo tako, kakor mu je rekla gospa Bonacieux. Pri dogovorjenem geslu se Germain pokloni, in deset minut pozneje pride na mesto de La Porte. S par besedami mu d'Artagnan pove natančnejše in mu naznači, kje je gospa Bonacieux. De La Porte dvakrat kar najnatančnejše vpraša po naslovu ter nato odhiti proč. Ali komaj napravi deset korakov, ko se vrne. »Mladi mož,« pravi d'Artagnanu, »nekaj bi vam svetoval.« »Kaj?« »Zaradi tega, kar se je pripetilo, bi imeli lahko sitnosti.« »Menite?« »Da. Ali imate kakega prijatelja, katerega ura je prekasna ?« »Kaj mistite s tem ?« »Obiščite ga, da bode mogel za vas pričati, da ste bili o polu desetih pri njem. Pri sodniji to imenujejo alibi.« D'Artagnanu se je zdel nasvet pameten; zato odhiti, kakor hitro .ga morejo nesti noge, h gospodu de Tršville; toda mesto da bi šel v sobo za obiske, zahteva, naj ga spuste v njegovo delavnico. Ker je bil d'Artagnan reden obiskovalec palače, mu ne delajo nikakih ovir ter naznanijo gospodu de Tre>ille, da njegov mladi rojak, ki mu ima povedati nekaj jako važnega, prosi zasebne avdijence. Pet minut pozneje že vpraša gospod de Treville d'Artagnana, česa želi in zakaj prihaja tako pozno. »Oprostite, gospodi« pravi d*Artagnan, ki je oni trenotek, ko je bil sam, pomaknil kazalec na uri za tri četrt nazaj, »mislil sem, da je šele petindvajset Prilaia „Snte" tt. SO. z dna 7. aktobra 1103. Pred sodnljo t Kobaridu je bila v ponedeljek obravnava vsled tožbe radi ža-Ijenja Časti ,na škodo colnemu prejemniku Wblterja pri Robiču*; toženi g. A, Gn .*šček ni bil navzoč, aH poslal je izjavo, da je res rekel: ,Ako tega ne razumete, vas je obžalovati (sind Sie zu bedauern)" in ,Ako niti tega ne znate napisati (~ namreč priimka GabrSCek —), niste sposoben, da ste tukaj (v čisto slovenskem okraju).* — Sodnik je smatral to za prestopek po. § 312. k. z. ter izrekel obsodbo na 60 K. — Priglašena je pritožba. V soboto, nedeljo in ponedeljek je bil v jni okolici tudi višji financ. na*dzo*nik g.'| Susteršič, ki je nepoznan poizvedoval o Wal-terju. Gosp. Š. bi moral vedeti, da je ljudstvo vsled brezvspesnih pritožb '"^mplaieaoin uverjeno o Walterjevi vsemogočnosti, zlasti še, ker se je hvalil, da pritožbe pridejo njemu v roke itd. Na pritožbe je postal še bolj siten, in tega se ljudje boje, kajti sitnež za colnega prejemnika na meji pri Robiču je naravnost nesreča za ljudstvo. — O zasliševanju prič smo pa dobili prav zanimivo poročilo. Sprejeli smo ga na znanje. Prosimo še ostale hribovske može, da se oglase. Ako kdo misli zopet in zopet na Verluschungs-sistero, se jako varat .Corrlerove* bolečine. — Da »hotel Jelen* ni ostal zares zaprt, to je silno vznemirilo brumne dule okoli »Corriera*. Jezi se, da so sploh toliko časa čakali in niso zgrabiti za vrat teh vražjih Slovencev. V malo besedah je nabruhano veliko sovraštva I „- Odgovarjamo: Ze od Velikenoči smo Slovenci gospodarji hotela Sfidbahn. Laška soseda Ginnaslica ima ob celem našem parku vrsto dreves, katerih skoro polovica sega sem čez naš zid, ali Slovenci smo drevju prizanesli. V bodoče utegne biti to drugače. — Dalje opozarjamo zagrizene peteline, naj prečitajo v zemljiški knjigi naše servitute na drevje ljudskega vrta in na Telovadnem trgu, pa se jih tudi > nismo poslužili. — V bo-dou utegne biti drugače! Tak bo naS odgovor na lahonake srboritoaU 1! ProSt Faldutti - Skoi? - Slišimo govorice, po katerih bi bil imenovan v kratkem prost Faidutti v Gorici pomožnim škofom v Tridentu, drugi pa hočejo vedeti celo, da bi fit-1 Flapp v Trident, v Poreč pa Faidutti ! Ali to so menda le govorice! Iz Komna, 6. okt. — Danes nas je posetil visoki vojaški dostojanstvenik eksce-lenca fcm. Succovatv s svojim spremstvom. Zajuterkoval je v znani gostilni Ko-vačičevi. Odtod se je odpeljal v Temnico, Kostanjevico, Lipo itd., kjer se bodo prihodnje leto vršile velike vojaške vaje. Is Kanala. — Gosp. Tomaž Graf, c. kr. sodni svetovalec v pokoju v Gorici, je daroval za uboge kanalske občine 10 K namesto venca pok. vit, Fr. Malniču. Županstvo izraža darovateiju srčno zahvalo. Nove občinske volitve t Kožbaal. -~ K*r doslej še ni prišlo, kljubu večkrat- nemu sklicanju seje v tako Bvrho, do izvo- | litve župana in podžupanov, je naraestništvo sporazumno z deželnim odborom razpustilo občinski zastop ter postavilo za voditelja občine bivšega župana Blažiča, ki ima poskrbeti za nove volitve tekom 6 tednov. Tuji trgovci In obrtniki v gorah. — Polagoma se naseljujejo povsodi tam, kjer kaže kaj jzaslužka sedaj ob gradnji nove že-ležriisT^črieTlujrtrgovci in obrtiJikL Prihajajo kdo ve odkodi, in ker naši ljudje tujcu vedno več verjamejo in zaupajo kakor domačinu, delajo ti ljudje povsodi dober zaslužek. Pa tudi brezobzirni so. Tako se je 'naselil pri Sv. Luciji neki krojač, Lah Luigi Turri, ki je del na steno samo laški in nemški^ napis, in.Jo__v jBi8to_slovenskem_kraju..-f o je gotovo grdo izzivanje. V Gorici so Lahi svoj čas pridno mazali in podirali slovenske napise!... Ob tej priliki pa moramo vprašati; Ali res ni nikjeri nikakega takega slov. krojača, ki bi bil lahko izkoristil priliko ter se nastanil pri Sv. Luciji t Z dobrim delom in primerno ceno se onemogoči vsaka konkurenca. Ali pri nas je že tako: zganejo se in spregledajo šele takrat, kadar se kje tujec vsede k dobremu kruhu. Takrat zabavljanje ne pomaga nič, V gorah je in bo vedno več zaslužka za trgovca in obrtnika, le Slovenci naj ne držijo križem rok, marveč podjetno na delo — če ne požro vsi tujci. Sami si moramo znati pomagati 1 Tunel pod Kostanjevico. — Dela v tunelu dobro napredujejo. Prevrtanega je doslej %» na severni strani okoli 70 m, isto-tako na južni. Dolg bo tunel 228 m. Zrav-navajo tudi že prostor za kolodvor, ter so radi tega naredili, kolikor potreba, Komu drugo strugo. Dela za železnico hodi ogledava! vedno mnogo ljudij. Tunel Podbrdom. — Tunel Podbr-dom bode kmalu izdelan. Izkopatf imajo še kaka 2 km. Delo za gradnjo železnice v Boh. Bistrici je prevzela tvrdka Chierici in Pich. Vožnjo vsega raaterijala so prevzeli domačini sami. V kratkem se začne tudi % gradnjo črte od Prvačine do Trsta. Opozarjamo že sedaj naše ljudi po Vipavskem in po Krasu, da ne zamudijo prilike, okoristiti se pravočasno z raznim delom, pred vsem tudi s prevažanjem, na tej črti I Vipavska železnica. — Za vlak, ki bi vozil iz Gorice pop. okoli 2. ure, kar bi prišlo prav zlasti ob nedeljah in praznikih izletnikom iz Gorice, se Vipavci še vedno potegujejo in se bodo potegovali toliko časa, da ga dosežejo. Kakor smo pa povedali že svoj čas, ima tak vlak svoje posebne ..u-sprotnike. Sedaj pa se govori po Vipavskem, da nasprotujeta takemu vlaku tudi poslanec Berbuč in višji železniški uradnik Premrl v Gorici. Ali je to res?! ? Draga želeantfika aveza s Trstom. — G. kr. okrajno glavarstvo v Gorici razglaša : V smislu § 14. zakona o razlastitvi za zgradbo železnice od dne 18. febr. 1878. drž. zak. št. 30, se javno naznanja, da se v namen političnega odhoda glede podrobnega načrta za v smeri bohinjske železnice (Jese-nica-Gorica) nameravano varijanto delne proge od km. 89 8/9 do 91-6 železnice Celovec (Beljak)-Gorica-Trst, ki se izvrši na državne stroške (čl. I„ t. 2. postave z dne 6. junija 1. 1901. drž. zak. št. 63) razpoloženi na občinskem uradu v Št. Petru.-pr.U*orici.od.2. do vštetega 15. oktobra t. 1. za vpogled vsakemu v navadnih uradnih urah načrt za zemljiški odkup, izkaz imen in bivališč onih, katerih zemljišča ali pravice se razlaste. Vsak udeleženec more na rečenem okr. glavarstvu v gori navedeni razpoloženi dobi priglasiti pismene ali ustmene prigovore proti nameravani razlastitvi, Domonlco Servo dl DIo, tako blago-doneč naslov nosi neki muzikunt iz Italije, ki je bil nastavljen v Gorici v mestni glasbeni šoli ter pri mestni godbi. V Gorici so ga strašno hvalili in mu peli slavo po listih, ker je bil sicer res dober muzik, pa še več, ker je Ml .regnicolo". Pri nas v Gorici imajo vsakega »regnicola* v veliki časti, Servo di Dio je napravil v Gorici kopo dolgov, prodal pohištvo, počakal, da je dobil mesečno plačo, potem pa jf je odkuril v Italijo, Iz Vidma je pisal, da ga ne bo več nazaj. Lepo se je poslovil! .Servo di diavolo* kličejo nekateri za njim! Ognjegaset t Gorici so nameravali razpustiti svoje ognjegasno društvo, ker se jim ni vstreglo od strani magistrata glede premembe opravilnika, kakoršno so hoteli. Le s težavo so jih pregovorili od tega koraka, in podžupan Bombig jim je moral obljubiti, da se ugodi njihovim zahtevam še tekom meseca oktobra, Vabilo k rodnemu zborovanju učit. društva za sežanski Bol. okraj v Komnu 15. X. t. 1. ob 10. uri predp. Vspored: 1, Učna slika iz prostr. risanja, 2, Pozdrav predsednikov. 3. Ovorovljcnjo zapisnika. 4. Referat (g. nadučit. Kosovel), 5. Predlogi, 6. Vaje v petju: a) »Na planine" (Moh. p. I. str. 22.) b) »Moj dom* (Moh. p. I. str. 87.) Na obilno vdeležbo vabi uljudno — odbor, Itlcmanje in glagolloa. — Reški »Novi list" piše: »Sveta stolica je odbila prošnjo Ricmanjcev, da bi se jim dovolil prehod v unijo. Ricmanjci so stavili vprašanje, ali bi smeli spremeniti obred. Rim ni dovolil. Vzrok za to je treba iskati v poznati »posebni naklonjenosti in očetovski skrblji-vosti sv. stolice na pram Slovanom*. Ricmanjci hočejo sedaj prestopiti v pravoslavje. Mnogo Hrvatov je, ki se čudijo taken.u postopanju Rima. To so čudni naivni ljudje! Ako mislijo in se nadejajo, da bode Vatikan odjenjal od svoje odločbe, v kateri mu je na razpolago državna oblast, napram eni sami vasi, ko vendar že Rim leta in leta šikanira v vprašanjuglagolice one Hrvate, ki neprestano prosijo in moledujejo za svoje pravice?! Že med duhovniki vzbujajo subtilne distinkcije v odloku kongregacije sv. obredov veliko ogorčenje, docira mi posvetujaki ne vemo, da-li bi se smejali ali bi obžalovali naš dobri narod, koji se da voditi za nos od teh premetenih rimskih sholastov. Ne ddmo se več varati, čas je, da tudi mi Hrvatje uvidimo, kako so vsi narodi, kateri so se osvobodili od uspavajoče, duha morečesile Rima, močni in pro-spevajo, dočim Rimu vdani narodi polagoma propadajo*. Bealka v Gorici. — Letos je na tukajšnji realki učencev okoli 450, med temi okoli 150 Slovencev. Slovencev je na tem zavodu dosledno tretjino. Leta 1885. je bilo na realki vsega vkup 145 učencev, tretjino je bilo Slovencev. Vidi se torej, da raste število Slovencev in Lahov ter Nemcev v jed-nakem razmerju. Letos je v višjih razredih izredno dosti slovenskih dijakov. Ako bi bila realka prikrojena dejanskim potrebam in razmeram glede podučnega jezika, bi bil obisk od slovenske strani brez dvoma mnogo številnejši. Ali Lahi nočejo, da bi Slovenci kaj imeli, zato trpijo rajši sami, da obiskujejo njihovi sinovi nemško realko. Seveda jim gre učna uprava pri tem rada na roke, ker pušča skoncati realko Lahov, kar je sploh mogoče! Krepko lanJnleo je dal neki kodjaž Ant. Ferri v Podgori nekemu mladeniču, ko sta se sprla. Zaušnica je bila tako močna, da je pritekla mladeniču kri iz levega ušesa ter se moral zateči po pomoč k usmiljenim bratom v Gorici. Seveda bo zaušnica tudi draga! Vinogradnikom na vednost. — Finančne oblasti naznanjajo vinogradnikom, naj ne opustijo priobčiti politični oblasti ali davčnim uradom vsaki slučaj, kadar opustijo po filokieri uničene vinograde ali kadar take vinograde uporabijo za kako drugo vrsto poljedelstva. V takih slučajih Imajo pravico za odpis zemljiškega davka poleg zakona 15, jun, 1890. in 4. aj /02, Tak opust prihaja na škodo vinogra ov samih, ker se jim za ono leto več ne briše davek, kakor to predpisuje član 3. zak. 26. jun. 1894. Na odpis davka imajo pravico oni, koji so obnovili opustoSene vinograde, Vinogradniki, poslu-žite se teh predpisov zakona! Za pokušajo vin. — Ker se je prva pokušnja dobro odnesla, namerava kmetijsko društvo prirediti drugo prih. leto. Zato so obrača že sedaj do vinogradnikov, naj prihranijo v tako svrho vino različnih vrst tako, da se bo moglo razstaviti. Točiti novo vino je dovoljeno šele s koncem oktobra. Poprej je segala prepoved navadno le do 15. oktobra. Ker se dan. po sv. Martinu zadaca vse vino, se bo moglo iztočiti le malo mošta. Pravijo, da so zdravstveni oziri podaljšali rok, toda ljudje ugibajo tudi, če ni tudi vrneš kaj špekulacije!? Trg sv. Mihaela je pričel v ponedeljek ter bil še zadosti dobro obiskan. Na tržiščih je bilo precej živo. minut čez devet in je še čas, da se vam pridem poklonit.« »Petindvajset minut čez devet! zakliče gospod de Treville, opazuj6 svojo stensko uro; »to je vendar i nemogoče U »Poglejte sami, gospod,« pravi d'Artagnan, »svoji uri bodete pač verjeli.« »Res,« pravi gospod de Treville; »mislil bi bil, da je že mnogo pozneje. Ali zdaj povejte, česa želite.« Nato prične d'Artagnan pripovedovati gospodu de Treville dolgo povest o kraljici. Popisuje mu strah, ki ga je začutil ob pogledu Njenega Veličanstva, pripoveduje mu o kardinalovih načrtih glede vojvode Buckinghama, in vse to tako mLmo in s tako gotovostjo, da se je gospod de Treville pustil varati tim i bolj, ker je, kakor smo omenili, med kraljem, kardi-j nalom in kraljico tudi sam opazil nekaj novega. Ko je bila ura deset, zapusti d'Artagnan gospoda de Trfiville, ki se mu zahvali za njegovo poročilo ter mu naroči, naj bode vedno udan kralju in kraljici, ter se nato vrne v salon. Toda na stopnicah se d'Ar-tagnan spomni, da je pozabil svojo palico. Zato hitro steče po stopnicah nazaj» stopi v kabinet, pomakne kazalec ure zopet na pravo številko, da bi drugi dan ne bilo mogoče priti njegovi zvijači na sled, in svest si, da ima pričo za dokaz svojega alibija, odide po stopnicah in kmalu dospe na cesto. XI. Ko je d'Artagnan opravil svoj obisk pri gospodu de Trčville, se napoti domov po najdaljši poti, ves zatopljen v misli. Na kaj je mislil d^rtagnsrt, kose je tako oddaljil od običajnega pota, opazoval zvezde neba ter zdaj zastokal, zdaj se nasmehnil? Mislil je na gospo Bonacieux. Za mušketirskega novinca je morala biti mlada žena skoro ideal ljubezni. Lepa, skrivnostna, vedoča za vse tajnosti dvora, ki so njenim ljubkim potezam nadevale vabljivo dostojanstvo, skoro gotovo ni bila nedovzetna, kar ima za novince na polju ljubezni skoro neodoljivo privlačnost; še več, d'Artagnan jo je rešil iz rok demonov, ki so jo hoteli preiskati in mučiti, in ta važna usluga je med njima vzbudita čut hvaležnosti, ki tako lahko dobi še nežnejše lice. D'Artagnan je že videl — tako daleč so hiteli njegove dni na krilih domišljije — prihajati sela mlade žene, kateri mu prinaša vabilo na sestanek, zlato verižico ali diamant. Povedali smo, kako so jemali mladi kavalirji od kralja darila, ne da bi se sramovali; pristavimo k temu še to, da so se v onem času lahke morale v tem oziru ravno tako malo sramovali pred svojimi ljubicami, in da so jim te skoro vedno zapuščale dragocene in trajne spomine, kakor'bi bile hotele s trajnostjo daril nadomestiti minljivost svojih čustev. V onem času so si osvojevali žene, ne da bi nad tem zarudevali. Žene, ki so bile samo lepe, so po« darjevale svojo lepoto, in brezdvomno od todi prihaja pregovor, da najlepša hčerka sveta more dati samo to, kar ima. One, ki so bile bogate, so poleg tega dajale del svojega denarja, in lahko je bilo našteti precejšnje število junakov one dobe, ki v pričetku niso prišli do svojih ostrog, pozneje ne do svojih zmag brez bolj ali manj težke mošnje, katero jim je obesila na sedlo njihova ljubica. D'Artagnan ni imel nikakega premoženja; domišljavost pokrajinca in priprosta zunanjost, — jedno-dnevna cvetlica, sta izhlapeli v vetru slabih nasvetov, katere so dajali trije mušketirji svojemu prijatelju. Po nenavadnem običaju one dobe se je d'Artagnanu zdelo, da je v Parisu ravno na tem, kakor če bi bil na bojnem polju, in to ne bolj in ne manj kakor v Flandriji: tam Španec, tukaj ženska. Povsodi se je bilo boriti s sovražnikom, povsodi pobirati kont»*;bucije. Toda ta hip je obvladal d*Artagnana bolj plemenit in manj sebičen čut. Trgovec m je povedal, da je bogat; mladi mož je mogel uganiti, da mora pri tepcu, kakoršen je gospod Bonacieux, žena nositi ključe od denarnice. Toda vse to ni nič uplivalo na cut, ki ga je vzbudil pogled na gospo Bonacieux, in začetku ljubezni, ki je bila posledica tega, so bile misli na gmotno korist skoro popolnoma tuje. »Skoro popolnoma« pravimo, kajti misel, da je mlada žena, lepa, ljubka in duhovita, ob jednem tudi bogata, temu začetku ljubezni ne jemlje ničesar, ampak ga ravno nasprotno še krepi. Premožni ljudje imajo celo množico potreb in aristokratskih izmišljotin, ki povišujejo lepoto. Fina in bela nogavica, svileno oblačilo, čipkasto naprsje in majhen Čevelj na nogi, vse to grde žene ne napravi čedne, a čedno napravi lepo, ne' da bi se ozirali na roke, ki pri vsem tem pridobč; roke morajo — zlasti pri Ženskah — biti brez dela, da ostanejo lepe. Nadalje d'Artagnan ni bil nikak milijonar, kar je čitatelju, ki mu nismo prikrivali njegovih gmotnih razmer, jako dobro znano; pač je upal. da postane, toda čas, ki si ga je sam določil za to srečno izpre-membo, je bil še zelo daleč. Kak obup pa je do tedaj za Človeka, ki vidi, da žena, katero ljubi, hreDeni po vseh tisočerih ničevostih, ki so pogoji ženske sreče, ter ji teh tisočerih ničevostij ne more dati! Ce je žena bogata in ljubček ne, tedaj si more vsaj sama dati to, kar ji ne more dati on; in dasi si ta užitek preskrbi navadno z denarjem svojega moža, se vendar zgodi le redkokrat, da bi z| to dobil njeno priznanje. Stepi« sta se Ivan Figar in Anton Simčie iz Kojskega v nedeljo. Slednji je potegni! nož ter ranil F. na vratu za desnim ušesom do oCesa. Prijeli so orožniki SimčiCa, Figarja pa so odvedli v Gorico k usmiljenim bratom. Bratska ljubezen. — V nedeljo zvečer so pili trije bratje Medeotti v neki gostilni na Studencu v Gorici. Ko so bili na-trkani, so se pričeli prickati, in konec je bil ts, da so jih vrgli iz gostilne ter je na poti brat Mihael pograbil nož iz žepa ter ranil brata Antona na vratu precej nevarno. Napadalca so odvedli redarji v zapor. Ponarejen denar. — Kakor smo že omenjali, je krožil po Vipavskem ponarejen denar. Sedaj pa so zasledili v Ankoni celo dražbo, ki je ponarejala denar, zlat, pa tudi 10 kronskih bankovcev je dosti razpečanih okoli. Torej pozor! Izpred sodnlje. — 33 letna krtma-rica Katarina MuliC na Ajdovskem je navajala dva dečka, da sta jej prinašala ukradene reci iz neke prodajalnice. Obsojena je bila na 4 tedne ječe s postom vsaki teden. Brivska zadruga. — Brivci so imeli sinoči občni zbor v konecno svrho ustanovitve brivske zadruge. Na dnevnem redu je bilo Citanje pravil; pomenili so se dalje o vsem, kar potreba za tako zadrugo. Pretep. — Na GorišCeku na Katarini-jevem vrtu so plesali v nedeljo. Pri tem so se nekaj sporekli radi plesalk dva vojaka tuk. pešp. št. 47. in 3 Goricani. Ko so Sli s plesišča, je pričel, kakor pravijo, izvošcek Kumar pretep s tem, da je dal enemu vojakov zaušnico. Vojaka sta potegnila bajonete. FornazariC in nekdo drugi sta se odstranila za hip ter poiskala preklje. Po peti nasproti je priPe! neki Angelj Breščak, katerega so tudi zapletli v prepir, in temu se je godilo najslabše, Vor je bil opraskan na roki, na glavi ter po hrbtu. Prišli so redarji, ki so raz-gnali pretepače. Vojaka so spremili v vojašnico, drugi pa so bili pozvani na policijo. Zabila se Je v nedeljo zlata zapestnica s Fr. Josipa tekaliiCa, J. Verdija teka-liSCa do ulice Contavalle. Kdor jo je našel, naj je prinese v.naše upravništvo, kjer izve naslov izgubitelja. Listnica. — G. P. v L. Prejeli. Prihodnjič. Dr. Rudolf Thoma, doktor vsega zdravilstva, si dovoljuje naznanjati, da ordi-dnje od 1. oktobra dalje v ulici Josipa Verdija št. 30 od 10-11. dopoludne in od 3—4. pop. Naznanilo otvoritve. Podpisana naznanjava slavn. občinstvu iz mesta in z dežele, da otvoriva 15. t. m. mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev in dvo-koles raznih sistemov kakor t odi pušk in samokresov v ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštelja.) Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev ali dvokoles. Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi Šivalnih strojev ali dvokoles toCno in dovršeno. Naklonjenosti cenj. občinstva se toplo priporočava udana Kerševani & Čuk. Razgled po svetu. Državni abor bo sklican baje zonet dne* 12. novembra ti. Grof Khuen se mudi na Dunaju ter je bil že dvakrat sprejet od cesarja. Cesar bržčas vsprejme Khuenovo demisijo. Popolno pa je nejasno, kdo bi utegnil lici Khuenov naslednik. Cesar se bo baje bavil ves ta teden z ogrsko krizo. Ogrska. — V seji 3. t. m. poslanske zbornice so se prinerili burni prizori in veliki viharji. Na sejo ni prišel noten minister. Predsednik grof Apponvi je presenetil zbornico z naznanilom, da je pozabil naznaniti, da je bil zadnjic grof Khuen-Hedervary zopet imenovan ministerskim predsednikom, a ker je Khuen med tem zopet odstopil, je to poslalo brezpredmetno. Zbornica je potem razpravljala o zadnjem lastnoročnem cesarjevem pismu zastran armade, k atero se je vzelo na znanje. Potem so prišli vojaki-tre-tjeletniki na vrsto. Posl. Hallo jih je imenoval politične kaznence in zahteval, da se v armadi uvede madjarsko velevanje in prežene iz nje avstrijski duh, sicer pa izjavi), da je tudi za edinstvo armade. Nakrat je vprašal Tot: Kje je finančni ministfr? Lengvel: Ušel je i Zdaj je nastal velikanski vihar. Ku-bik: Naj se ga z žandarji sem pripelje, da ga sodimo. Nastali so burni prizori. Vprašalo se je, če je finančni minister res izplača) ogerski prispevek k skupnim izdatkom, Ceš, ako je to storil, se ga mora obtožiti. Polonvi: Sem s finančnim ministrom, da ga sodimo! Burja je čedalje bolj naraščala. Opozicija je začela groziti s pestmi in razbijati po mizah. Kranjski deželni zbor bo zaključen, ako bodo uganjali klerikalci še naprej neumnosti z obstrukcijo. Sedaj ne vpijejo več,paC pa zalagajo zbornico s celimi kupi predlogov ter z utemeljevanji, ki trajajo po cele ure. Zbornica ne more nikamor naprej, dasi bi lahko delovala, zlasti še, ker je nar. napr. stranka klerikalcem popustljiva do skrajne meje. — Posl. Hribar je podal v seji v petek predlog zastran regulacije učit. plač. V štajerskem deželnem zboru je utemeljeval posl. Robič svoj predlog glede premembe dež. reda in deželnozborskega volilnega reda tako-Ie: »Deželnemu odboru se naroča, da naj še tekom letošnjega deželno-zborskega zasedanja predloži zakonske načrte tičoče se reforme deželnega reda in de-želnozborskega volilnega reda z upoštevanjem sledečih načel: 1. Prememba veleposestniške kurije glede zahteve vknjiženja posestva v deželni deski in znižanje števila zastopnikov tega volilnega razreda. 2. Minimalni cenzus v volilni kuriji mest in trgov naj se določi na 8 K direktnih davkov. 3. Ustanovi naj se občni volilni razred. 4. Uvede naj se direktna in tajna volitev. 5. Volitve naj se olajšajo s pomnožitvijo volilnh krajev. 6. Pomnoži naj se število zastopnikov kmetskih občin. 7. Vsi trgi, U sedaj volijo s kmetskimi občinami, naj se uvrste v mestno skupino.0 Pri utemeljevanju predloga povdarja posl. Rodič, da slovenski poslanci stoje vedno na stališču občne, enake in diretne volilne pravice. Ker se pa da to doseči le tedaj, ako prodre tozadevni predlog najprej v državnem zboru, kar je pa v sedanjem položaju nemogoče, se za stopniki slovenskega naroda za sedaj zadovoljujejo z reformo volilne pravice po zgoraj omenjenih načelih. Največja krivica se godi slovenskemu narodu vsled sedanjega volilnega reda, ki daje veleposestnikom prevelike pravice, ^ndstvu pa skoraj nikakih. In ravno veleposestniki so največji nasprotnic' slovenskega ljudstva, kajti povsod so bili njihovi zastopniki prvi, ki so se upirali pravičnim zahtevam slovenskih poslancev. Govornik poživlja večino, da naj pomore, da dobi prebivalstvo na Štajerskem pravičen volilni red. Predlaga, da naj se sestavi ustavni odsek 15 Članov, v katerem naj bodo vse stranke primerno zastopane in kateremu naj se predlog izroči. 8v. Vaelavaka hranilnica. —- Pone-verjenja v Sv. Vaclavski hranilnici pridejo pred poroto dne 9. novembra t. 1. Obravnava utegne trajati 4 tetine. Obtožnica ob* sega več tisoč stranij. Starce vi C-n odkrijejo 11. t, m. v Šestinah pri Zagrebu spomenik. Tem povodom bo tam veliko šlavlje, na katero vabijo Hrvatje tudi Slovence. Kdor se hoče udeležiti, naj se oglasi na »odbor za proslavil odkriča Starčevičeveg spomenika, Zagreb, Ilica 31." Državni prardnik na zatožni klopi. — V Berotinu se je vršila te dni zanimiva obravnava proti drž. pravdniku Hermanu Baganzu, ker je zlorabil svojo državnopravd-niško moč ter se dal za tisočake mark pod-kupavati od ljudij, proti katerim so tekle tožbe. Obsojen je bil na 4 leta ječe. V Opatiji je bilo navzočih dne 30. sept. t. I. 1482 oseb. Od 24. do 30. sept. jih je prirastlo 460. V opravi italijanske mornarice so se zasledite velike nerednosti. Kralj je s posebnim dekretom imenoval komisijo, ki mornarično upravo preišče. Izseljevanje Iz Hrvatske. — Iz Hrvatske se je izselilo v Ameriko samo v mesecu avgustu t. 1. 883 oseb, iz zagrebške županije je od teh 458. Največ med njimi je | mladih ljudij okoli 24 let starih. V Bremenu sleparijo uboge izseljence, kar le mogoče,— Razmeroma se istotako v velikem številu izseljujejo Slovenci v Ameriko, zlasti iz Kranjske. Nova plovltbena proga Trst-Nevr-Jork. — Prihodnji mesec ali začetkom decembra prične angleško parobrodno društvo v Liverpoolu The Cunard Line s posebno parobrodno plovitbeno progo med Trstom In Newjorkom. V tako službo postavi družba dva svoja parobroda »Aurania* s 7268 reg. tonami in .Carpathia" s 13,555 reg, ton. Ti parobrodi se bodo ustav'jali na potu iz Nov/jorka v Trst v Gibraitaru, Algiru, Neapln, Palermu, v Benetkah in istotako na potu iz Trsta v Nevrjork. Potovanje iz Trsta vNew-jork bo trajalo 20 dni. Celo potovanje iz Trsta v Ntv/jork in nazaj bo trajalo 6 tednov. Oba parnika sta preskrbljena kar najbolje z vsem konfortom za potnike. Na obeh parobrodih se nahaja tudi Marconijev brzo-jav brez žic. .Aurania" odide iz Trsta bržčas že 10. nov., »Carpathia" pa 15. dec. t. 1. Vojna ladija »Nadvojvoda Karol". — V nedeljo se je izvršilo spuščanje v morje vojne ladije ,Nadv. Karol" na slovesen način. Navzoč je bil nadvojvoda Rainer, admiral Spaun, namestnik ter premnogo dostojanstvenikov, seveda je gledalo diven prizor spuščanja v morje tudi nebroj radovednega občinstva. Spuščanje se je izvršilo jako gladko ter je splavala ladija v morje kakih 200 m. V ,Ed." Čitamo k temu; Tu ne smemo pozabiti nekega momenta, ki znači narodno poštenje in zavest našega slovenskega delavca v Trslu. Na krogu ladije .Nadvojvoda Kari" je bilo poleg oddelka vojne mornarice kakih 150 delavcev iz tehničnega zavoda. Hej temi, ki so imeli spremiti krščene« n« tej prvi njegovi poti v bodoče življenje, to je v morske mase, je bilo kakih 130 Slo* vencev. Ti naši priprosli možje so se tudi v tem slovesnem momentu spomnili svojega rojstva in ves čas so, ko je ladija lezla niz-doli proti morju, kakor iz enega grla z navdušenimi ,živio*-klici dajali izraza ovoji radosti in so vsprico vse zbrane visoke in slavne gospode manifestirali ekzistenco našega Življa v Trstu. Hvala jim na tem, hvala t Ali manifestirali so Se nekaj drugega. Včerajšnji tehnično težavni, ali toli sijajno vspeli čin je sijajna zmaga naše domače industrije, A naši delavci so v svečanostnem trenolku posve-dočilt, da tudi slovenska roka spretno in pošteno dela za povzdigo te industrije. Surovost nemških vojakov. — V Ljubljani imajo nemški 27. pešpolk, V nedeljo po noči je šel mimo vojašnice domov knjigovodja Gaber, kar so ga, brez vsakega povoda, prijeli vojaki ter hoteli pretepati .deri Kranerhund*. Knjigovodja se je branil, končno so ga tudi res tepli, in ko je prišla patrulja, so ga odvedli celo v vojašnico, kjer so mu že naprej žugali. Klical je po inšpek. oficirju, ali rekli so, da spi. Slednjič so ga z bajoneti spremili na cesto. To je pač skrajna nesramnost, to je izzivanje, kateremu mora slediti skrajni odpor od slovenske strani. Napadati mirne ljudi na cesti, to je tolovajsko, ne pa vojaško! Naplafan davek na Ogerskem. — Od aprila do konca septembra je bilo vplačano na davkih za f/i milijona manj, kakor lansko leto v istem času. Zlasti v zadnjih tednih je diferenca rapidno naraščala. Ge pojde tako naprej, bodo državne blagajne kmalu prazne. Cerkveni rop. — Iz Češke Lipe poročajo, da so udrli neznani tatovi v romarsko cerkev Gor. Police ter tam ukradli rao-štranco, lestence, kelthe ter razdejali več podob in kipov svetnikov. Nadalje je bil d' Artagnan, ki je hotel bfti naj- j nežnejši ljubček, do tedaj zelo zvest prijatelj. Sredi teh načrtov glede ljubezni z gospo Bonacieux ni pozabil svojcev. Gospa Bonacieux je bila cisto pripravna, da bi se v družbi Athosa, Porthosa in Aramisa, katerim M bil d' Artagnan s ponosom pokazal tako osvoji. /, sprehajal z njo po ravnim Saint- Denis ali po trgu Saint-Germain. Ko bi se dolgo časa sprehajali, bi začutili lakoto; d' Artagnan je to nekaj časa že Čutil. Tedaj bi napravili jednega onih prijetnih obedov, ko se človek dotika na jedni strani roke prijatelja in na drugi noge ljubice. Končno bi bil d'Artagnan v najnujnejših trenotkih, v najskrajnejših stiskah, rešitelj svojih prijateljev. In gospod Bonacieux, ki ga je d'Artagnan vrgel v roke policajev in ga glasno zatajil, dočim mu je skrivaj obljubil, da ga reši ? Odkrito moramo povedati svojim čitateljem, da d'Artagnan nanj ni mislil čisto nič, ali če je mislil, samo zato, da bi si povedal, da mu je tam, kjer je, čisto dobro, in naj bode, kjerkoli že hoče. Ljubezen je izmed vseh strastij najsebičnejša. Toda čitatelji naj se pomirijo: če je d'Artagnan pozabil na svojega gospodarja ali je vsaj hotel pozabiti pod pretvzo, da ne ve, kam so ga odvedli, vendar nismo nanj pozabili mi, in mi vemo, kje da je. Toda za trenotek hočemo storiti kakor zaljubljeni Gaskonec. Kar se tiče velečislanega trgovca, se vrnemo k njemu pozneje. Ves zatopljen v misli o svoji bodoči ljubezni, Še vedno glasno govoreč v temi in smehljaje se zvezdam, je šel d'Artagnan po ulici Oherche-Midi ali Ohasse-Midi, kakor so jo imenovali tedaj. Ker je bil v delu mesta, kjer je prebival Aramis, mu je prišlo na misel, da bi ga obiskal ter mu pojasnil, zakaj je poslal k njemu Plancheta s pozivom, naj nemudoma pride v. mišnico. če je bil Aramis ob Planehetovem prihodu doma, je odhitel brezdvomno v ulice des Fos-soveurs, in ker tam ni našel nikogar, kakor morda svoja dva prijatelja, ni vedel niti jeden niti drugi, kaj jim je hotel povedati. Tako vznemirjenje je bilo torej treba pojasniti, in to si je d' Artagnan povedal čisto na glas. Nadalje je popolnoma tihe mislil, da mu to da priliko, govoriti o ljubki, mali gospej Bonacieux, katere je bil že popolnoma poln njegov duh, če ne njegovo srce. Pri prvi ljubezni pač ni mogoče zahtevati molčečnosti. Prvo ljubezen spremlja tako veliko veselje, da jo moraš razodeti, ker bi te sicer zadušila. Pariš je bil že dve uri teman in je pričel postajati zapuščen. Vse ure predmestja Saint-Germain so bile jednajst; vreme je bilo prijetno. D'Artagnan je Šel po ozki ulici, ki se je končala na trgu, čez kateri vodi danes ulica d'Assas. Vdihaval je balzamski vonj, katerega je prinašal veter iz vrtov v ulici de Van-girard, okrepčanih v večerni rosi. Iz daljave se je slišalo petje pivcev, ki so peli v krčmah, raztresenih po ravnim. Ko d' Artagnan pride na konec ulice, se obrne na levo. Hiša, v kateri je stanoval Aramis, je stala med ulico Cassete in ulico Servandoni. D'Artagnan krene po ulici Cassette in že spozna za gostim grmovjem sikomor in vinskih trt hišna vrata svojega prijatelja, ko zagleda, da prihaja iz ulice Servandoni stvar, podobna senci. Ta stvar je bila zavita v plašč, in v pričetku je d' Artagnan mislil, da je to možka oseba; toda po vitki rasti, negotovosti korakov in neodločnosti, hoditi naprej, spozna kmalu, da je žena. Še več, ta žena pogleda kvišku, kakor bi ne vedela dobro za hišo, katero išče, in bi se hotela orientirati, obstane, gre nazaj in se nato zopet vrne. DAr-tagnan postane radoveden. »Če bi šel tja in ji ponudil svojo pomoč !c pomisli. »Po svoji zunanjosti je videti mlada; morda je lepa. Ah! da. Toda ženska, ki ob tem času teka po ulicah, more iti z doma samo zato, da se snide s svojim Jjubčkom. Ali če bi motil njen sestanek, bi bilo za me vražje slabo priporočilo, Če bi hotel stopiti v kako razmerje ž njo.* Mlada žena se mu je bližala med tem bolj in bolj ter pri tem štela hiše in okna. A to ni bilo niti dolgo, niti težko. V tem delu ulice so bile samo tri večje hiše, od katerih sta se samo dve okni odpirali na to cesto; jedno je pripadalo paviljonu, ki je stal ravno nasproti Aramisove hiše, drugo tej sami. »Presneto!« pravi d'Artagnan, ki se mu vrne v spomin doktorjeva nečakinja, pri sebi; »vraga, smešno bi bilo, 5e bi ta zakasnela golobica iskala hišo našega prijatelja! A pri moji duši, vse kaže tako. Ah, moj ljubi Aramis, to pot ti hočem pogledati v dno duše.« In d'Artagnan se napravi kolikor mogoče majhnega ter se skrije v najbolj temni strani ceste poleg kamer'te klopi, postavljene v izdolbino zidu. Mlada Žena je prihajala vedno bližje, kajti razun lahkote svoje hoje, ki jo je izdajala, je zdajpazdaj lahko zakašljala, kar je razkrivalo zelo mlad glas. D'Artagnan je mislil, da je to dogovorjeno znamenje. Med tem se nočna iskalka, — bodisi, da je napravilo kako znamenje konec njenemu iskanju, bodisi, da se je brez tuje pomoči zavedla, kje je, ter spoznala cilj svojega pota — naenkrat odločno približa Arami-sovemu oknu ter s sključenim prstom potrka v treh jednakih presledkih, >Res je pri Aramisu,« zamrmra d'Artagnan.« Ah, ti hinavec, žu-jj wm te našel pri tvojem bogoslovju!« Komaj potihne trkanje, ko se notranje okno odpre in ];ade na ulico Žar luči. (Dalje pride). Kacnovanje upornih. vojakov, — Iz Komorna naznanjajo, da so kaznovali one vojake, ki so se deležih demonstracij proti nadaljni službi tretjeletnikov, na 8 do 12 mesecev: : sčc; po prestani kazni pa bodo morali še nekaj Časa služiti. Obnovitev Llovdorega privilegija. — Pri predstojeCi obnovitvi Llovdovega privilegija namerava društvo od.države zahtevati dalji rok' za trajanje pogodbe in večjo slobodo v razpredeljevanju voznega reda. Zlasti bi društvo rado opustilo nekatere vožnje na progah, ki se ne izplačajo ter tudi ne doprinasajo nič v to svrho, da bi se naiie trgovske zveze razširile. Vožnje v Eg4pet -in Indijo zadovoljujejo, na iztoku pa trpijo pod karanteno. Tudi se dosedaj Se ne izplača proga v iztočno Afriko, ali mogoče pa je, da bi avstrijska industrija v nekaterih svojih vrstah mogla vspeti na tamoSnjih tržiščih. Strašno klanje Židov. — V Mohilevu na Dnjepru se je izvršilo te dni strašno klanje Židov. Tri sto Zidov in baje 100 kri stijanov je prišlo ob življenje. Baje se sistematično agitira proti Z Na vsako vprašanje daje so kretom -ioHe in brezplačno odgovor in pojasnila. ^ #•______________________________________________.________s:r====S Zahvala. Pri groznem požaru, ki je dne 14. avgusta t. I. uničil ves trg Vače na Kranjskem, vdeležena je bila banka »S lavi j a« v Pragi z 18. svojimi dlani. Vse požarne Škode dala je ta, po vsi pravici sloveča banka preceniti v popolno našo zadovoljnost. OŠkodnine izplačala je pošteno in točno. Podpisani poškodovanci štejemo si v dolžnost izreči banki »S lavi j i« za njeno kulanco svojo toplo zahvalo ter jo. priporočati slavn. občinstvu. Vače, dne 2. oktobra 1903. Josip Bevc, Josip Kerhlikar, Marijana Sajovic, Helena Ravnikar, Gašper Indof, Avgust Zamik, Anton Juvan, Rozalija Slabanja, Jernej Mal, Alojzij Žerjav, Ivana Korač, Anton Barlič, Ivan Kristan,. Alojzij MajdiC, Franja Grila. Vsaki gospodinji je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo »sladne kave«, ampak izrecno vselej — Katlneinerjevo — Kneippovo sladno kavo in odjemajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaše ta podoba. Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča tovarna stolov Fran Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, preCast. duhovščini, iraete-Ijem in predstojnikom zavodov in šol, krCmarjeni in tovarnarjem, ravnateljstvom uradov, gL. brivcem itd. natančno in trpežno Izdelane stole, fotelja, vrtne stole, gugalnlke, naslonjače Itd. Itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno Ukano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev In gugalnifeov iz tratovlne. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. NaroCevalcfcm na debelo se dovoli znaten popust. Pfaff-ovi šivalni stroji .P^"* so najboljl. "*%|j| To sliši kupec sicer o vsakem izdelka in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je živalci stroj, in Se ne ve kako se upejje nit v šivalni stroj, tem manj ka?o isti šiva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev so prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim dragim strojem tako natančno kot s Pfaffovim. Pfaffovi šivalni stroji Sumi0.po 1(Welni dobi še vedno Pfaffovi šivalni stroji SrHtSE1 za d0,naCo rab0 iD Pfaffnui Čiualili fifrnii so posebno pripravni za umetno vezenje IKUIUVI 511*1111 airUJI (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. Pfaffovi šivalni stroji E^iTioiP1 vako tovarno Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pffaffove šivalne stroje. Ffaffovih šivalnih in dmgih strojev t Gorici via lunicipio štev. 1 SAUHIG & DEKLEVA. Popravljalni«;* Šivalnih strojev, dvokolea Nunska ulica 14. i Tr^oVjko-obrtna regisirotfarja zadruga i z neomejenim Jamstvom v Gorici. Htaatlaa »!•«• obrestuje po 41/«*. - večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov brez izgube obresti. — Bentoi davek plačuje zadruga sama, Pasajlla daje m poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje Zatfrataikl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. avgusta 1903: Dalail: a) podpisani -........K 1,210.300 - b) vplačani.........» 405.188- WliiJa^paTlajll^'----.-7-T~-v---r-v--v--.-v"r'^--l,G31.164----------.......------------ Vlaga................» 1,203.438-— Med. univ. dr. B. Piki, zobozdravnik ===== v Gorici === naznanja, da je preselil svoj zobo-zdravniški atelje s t oktobrom 1903. v Corso Oinseppe Verdi 10. (poprej Vrtne ulice) nasproti ljudskemu vrtu in ordinuje od 9-12 dopold. in od 2-5 popol. Posnemanja vreden je odločen nastop skrbnih gospodinj: ona zahtevajo !a „Ilirske testenine" in si ne puste" vsiliti drugih. Te testenine izdeluje le Prva kranjska tovarna testenin Žmderšič & Valenčič v II. Bistrici. Anton Pečenko Vrlna m.ca 8 - GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bala jMJSjsm tor,sk,l,»-*1" In črna vina *^0|P* ,,,Ji,,,,*w,, in i/vipavskih, <0$R Istarskln furlanskih, W vinoarado*. Dostavlja na dom in razpojilja po železnim na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree. Cm« Mtrt«. P«a»/«iba p«it««a, Fran Melinek krčmar in zidarski mojster na Vrhovljah št, 30 .Na Planini* priporoča svojo Zahtevajte m>»j ilustrovani renik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih In muzlkaličnih predmetov, kalorega poSuja zastonj in poštnine prosto Hanns Konrad, tvornica ur in ekspertna hiša ¦••I it. 249. — (ČeJfco). gOStiiaO, kjer toči pristna domača bela In Srna vina In Tedno sveže plTo, Ima izvrstno kuhinjo z mrzlimi in gorkimi jedili ter prenočišča za potnike in hleve za konje. Cene zmerne. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let' pravico do dividende. ec vzajemno zavarovalna banka v Pragi- Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapltallje: 75,000000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države Ganaralni zastopv Ljubljani, fiegar pisarne so ? Iastnej banfinej hiši Gospodskih ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih j cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne j namene. Odlikovana mizarska in strugarska delavnica. = Anton Gernigoj = (društvenik tMizarske zadruge«) v Gorici, Tržaška ulica št. 18. Priporoča svoje mizarsko Izdelke vseh slogov, in za vsaki stan. Izdeluje tudi vsakovrstne strogarske lidelke točno po na-rečilu. Vsa naročila preskrbi v najkrajšem času po zmernih cenah.