PRIMORSKI DNEVNIK TRST, sredi. 15. argurfa ms • telo I. Ilw. to Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1 -I Telefon št 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne ®LASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORalE vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- liri K vprašanju Julijske Krajine Glede javnopravnega, položaja Julijske Krajine vladajo nekatere “»jasnosti. Te nejasnosti so škodljiv« prehodu pokrajine v redno ^vljenje, in to tem bolj, na. čim ribjem mestu jih je najti. Potrebno lato, da se vprašanje osvetli s ^ več strani. Najprej iz bližnje preteklosti, prvi svetovni vojni je Italija i r'Palsko pogodbo proti volji prebega dela prebivalstva, pred-v*®ni slovenskega in hrvaškega tastva anektirala Julijsko Kraji-^ Dolga in naporna pogajanja so v raznih farah večkrat dovedla 'karenco za mir do krize. Jugo-!livlja je bila takrat šele v povo-llh. notranje slaba in neorganizira-***> Pod vodstvom državnikov, ki ''cjim nalogam niso bili kos. Na drugi strani je Italiji, ki’ je ***0bzirno izkoriščala svoje tre-premoč, uspelo uresničiti J’0!* Imperialistične težnje. Kak-®*» končne cilje je zasledovala, J*®1 J« v vsej jasnosti pokazala svetovna vojna. Julijska f^ilna je predstavljala most, pre-katerega je imperialistična Ita-Poskušala vkorakati globoko v fednjo ki juSnovzhodno Evropo. * tej poti jo je oviral dvojni žt- Pokrajine, slovenski in itali-ki, zato gC je hotela prvega iz- ®8lPallska pogodba, rojena iz ne-JkHiffli imperialističnih pobud, morala imeti za posledico nacio-nasilje. Kot smo pozneje izr 51®41!, j« to nasilje zavzelo obliko, ksfero imamo samo en izraz, in *» zločin. Nima smisla vračati Jj18 za »ločin, to nikakor ne bi J*1® k napredku. Vendar W pri-v^ki, da je pri nezaslišanem po-Prenapetega Italijanskega na-ki je našel svoj viden ^ v fašizmu, sodelovala in ga ri1® odobravala večina tistega ' ^klijanskega prebivalstva v ^ Pokrajini, ki se danes očitno v milosti zavezniške vojačke *kve. ^ »mo se vedno zavedali, da ita-'Pskl delavec in pošten intelek-'l«e, ki mu čut pravičnosti v % hi zamrl, nista nikdar odobra-početja fašističnega nasilja ^ Slpvencem in Hrvatom. To ^kazala, sta z orožjem v ^topila na stran svojega slokega (n hrvaškega sotrpina »kupnemu nemoralnemu in E°oialnemu sovražniku. Italija ^ ih sicer kraljevska, kraljev-“f»šist!čna in rapublikansko-fa-jg pa dosledno, dokler Je narod v zvezi s svojimi za-*"kl spravil na tla, do zadnjega ,fajala, da na njenem teritoriju *k0fodec nima pravice življenja, j je Italija sploh izgubila mo-pravico, govoriti o nekaki upravljanja nad drugimi U*. V Julijski Krajini je to pra-. dokončno izgubila, O tem se i 3*® narod povsem jasno izrazil. I /^ejmo sedaj, kako stoji stvar . khtno političnega stališča. Pro-"•ističnemu okupatorju, nem-in italijanskemu, Je sam po-in zatirani narod Julijske Jln«, italijanski, slovenski in 111 na strani svojih velikih 7®tkov v bratskem sodelovanju tl za orožje. V herojski borbi, ik?* Rodovina malo pozna, Je ^vai v dolgih letih oborožene-°or’JCnB8'a ljudstva so po 'tj. 11 bejev proti fašističnemu 1 *)t,PU Jn*no povedali, kako sl Japonska brezpogojno kapitulirala Tik pred zaključkom lista smo prejeli sledeča uradna sporočila: Izjava predsednika Attleeia London, 15. Predsednik britanske vlade C. Attlee je preko radia oznanil, da je danes Japonska brezpogojno kapitulirala. Izjava predsednika Trumana Washington, 15. Predsednik Truman je danes ponoči naznanil, da je Japonska brezpogojno kapitulirala. Predsednik Truman je prečital poslanico cesarja Hirohita, poslano preko švicarskega vlade, s katero se japonski vladar obvezuje sprejeti kapitulacijo v smislu pogojev, določenih na konferenci treh v Potsdamu. Predsednik Truman je nadalje objavil, da je izdal vsem zavezniškim oboroženim silam nalog, da ustavijo ofenzivne operacije. Moskva ie objavila kapitulacijo Japonske Moskva 15. avgusta. Moskovski radio je danes javil, da je cesar Hirohito izdal nalog vsem japonskm oboroženim silam, kjerkoli se nahajajo, da prenehajo s sovražnostmi, položijo orožje in se pokoravajo odredbam vrhovnega zavezniškega poveljstva. Naglo napredovanje Rdeče armade »uti svoje bodoče življenje. Moskva, 1«. Tass. — Operacijsko poročilo sov. inf. biroja za 18. avgust. 13. avgusta so sovjetske čete na Daljnem vzhodu nadaljevale ofenzivo v Mandžuriji. Ccte prvega daljnovzhodnega bojišča so nadvla.-dale sovražnikov odpor in zavzele mesta in velika železniška postajališča Hall (Hajčujce), Tungan, mCsto in železniško križišče Lm-kov, mesta in železniške postaje Tajmakov, Mataoši in naselja San-fenktuje, Njencskov, Vutaokak, Si-tovuhetce, Sufankšan, Tahuankov, Liceksov, Pangpatov, Ertahov, Pangšlkov in napredovale 18 do 45 km. Oete drugega daljnovzhodnega bojišča so nadaljevale ofenzivo med rekama Sugari in Usari ter napredovale 16 do 40 km in zavzele naselja Hallu <20 km severno od Fu-čtnga), Ertaokan, Fučinkang, in Hamatudz. Cete s transbajkalske-ga bojišča so prodrle skozi utrjeno sovražno področje Halugaršan In zavzele Istoimensko mesto. Istočasno so druge čete prekoračile veliko gorovje Klngan in v boju zavzele mesti in veliki železniški postaji Solun in Vaneiao. Cete, ki napredujejo ob železnici Kajla-Harbln, so zavzele železniško postajo Mlantu-ke. Naše letalstvo je nadaljevalo napade n« železniška križišča v Mandžuriji. Moskva, 14. Tass. — Operacijsko poročilo Sovinformbiroja za 14. avgust: Dne 14. avgusta so sovjetska čete na Daljnjem vzhodu nadalje razvijale svojo ofenzivo. Cete I. daljnovzkodne fronte so so pričele opoldne zopet delovati in so napadle južni del Honžuja. Bombardirani so bili železniški objekti dn ladje ob južnozahodni o-bali Kot-ea. Ameriški glavni stan je javil, da so napadi še vedno v te-napredovale vzdolž železnice Pogra- ku da se bodo nadaljevali. Oči-ničnaja Harbln, prekoračile reko I viles je vprašal: »Ali morejo zavezniki pomagati Jugoslaviji pri njeni obnovi in varnost!?» Maršal Tito je odgovoril: Predvsem morejo zavezniki pomagati na ta način, da dobi Jugoslavija reparacije za vso škodo, k! so Jo ji povzročili njeni sovražniki. Drugič: Zavezniki morejo nuditi gmotno pomoč UNRRA-e, ki jo prejemamo in ki je sedaj večja, kakor J« bila v pričetku. Ta gmotna pomoč bo ublažila bedo v opustošenih krajih, katerim grozi lakota. Kar se tiče varnosti Jugoslavije, Je to mednarodno vprašanje, ki Je odvisno v prvi vrsti od velikih zaveznikov, Konferenca v San Franciscu je že prinesla dobre sklepe v zvezi s tem in ima Jugoslavija popolno zaupanje v te odločbe. •4-nna Dnlze Strong je vprašala če goji maršal Tito končne nade glede Trsta. Odgovor maršala Tita: Mi imamo končno upanje, ker mislimo, da imamo narodnostno in gospodarsko pravico do tega področja. «Ali namerava Jugoslavija zediniti vso Makedonijo*, je vprašala Anna Luiee Strong, Odgovor maršala Tita: To vprašanje ni aktualno, čeprav ne moremo gledati z dopadenjem na preganjanja in alostavljanja slovanskega življa v Egejski Makedonci, niti ne na taksno zadržanje grške vlade. «V gotovih tujih krogih obstoja mnenje, da j« vača vlada komun> stična*, j* dejal angleški novinar Olbbons, Odgorror maršala Tita: Ne vem, kako so prišli do tega zaključka. Vsakomur Je dobro znano, da je to vlada Ljudske fronte, ki Je združila v sebi vse demokratične sile v naši državi. To prav tako potrjuje kongres Ljudske- fronte in razširjenje AVNDJau Komunistična partija se trudi, da se združijo vs« demokratične sile v široko Ljudsko fronto, ki bi obsegala vse napredne demokratične sile, ki imajo za cilj ustvaritev takšne Jugosla,vtje, kakršno danes ustvarjamo. Nadaije je g. Olbbons vprašal, če se lahko govori o ukrepih za socializacijo. Odgovor maršala Tita-. Doslej ni- smo napravili iiobciriga koraka, čigar značaj bi dajal podlago za takšno mišljenje. Do sedaj nismo izvedli kolektivizacije: zasebna imovina se spoštuje. Podvzsli smo niz socialnih ukrepov, ki jih v drugih deželah nihče ne imenuje socializacijo. Zaplenili smo imovino naših narodnih sovražnikov, To so ukrepi, ki so jih podvzeli tudi v drugih deželah. Anna Dnine Strong je vprašala, katero je največje število sovražnikovih vojakov, ki jih Je vezala Jugoslavija v času vojne. Odgovor maršala Tita: V česu največjih sovražnikovih ofenziv prot! naši vojaki, to Je v času med 6. in 7 ofenzivo, je sodelovalo okoli pol milijona sovražnikovih vojakov. V Jugoslaviji pa je bilo medtem ves čas vojne mnogo več sovražni-kovln vojakov. George Soriat je pripomnil: sMed svojim bivanjem v Jugoslaviji smo opazili, da je maršal Tito zelo priljubljen pri vsem ljudstvu.* Odgovor maršala Tita: Nočem govoriti o priljubljenosti, kadar sem Jaz osebnost, o kateri Je govora, kar pa se tiče trditve v nekih zavezniških krogih, kakor na primer v izjavi maršala Alejcaudra, da naši ukrepi spominjajo na totalitarno Nemčijo, moram objasniti, da je veliki zanos, ki ga naše ljudstvo kaže pri izgradnji svoje domovine, spontan izraz njegovih občutkov. Naše ljudstvo se zaveda, da more ln mora samo sebi pomagati. Kulta osebnosti pri nas ni. Naše ljudstvo ljubi one svoje ljudi, ki so mu ostali zvesti in ki »o v najtežjem času ostali z njim: in ki so s svojimi junaškimi deli doprl-i nesli k izvojevanju zmage, a taksnih ljudi je pri nas mnogo! Ameriški novinar Sapirot je vprašal, če- bodo Imeli izidi volitev v Veliki Britaniji kakšno posledico na spremembo britansko-Jugoelo-vanskih odnošajev. Odgovor maršala Tita: Ti odno-šaji niso niti doslej bili slabi, da bi se sedaj morali zboljšavati. Kakor sem že nekolikokra-t dejal, smo imeli med vojno dobre odnose' in želimo, da bodo v miru še boljši. Po končani konferenci je pozval maršal Tito goste na kosilo, ki je potekalo v zelo prisrčnem ozračju. Predstavniki tujega tiska so nazdravili maršalu Titu narodom Jugoslavije, Združenim narodom in njihovim armadam, bratstvu slovanskih narodov ln jugoslovanski mladini. Maršal Tito Je odgovoril ne zdravice in izrazil željo da bi tuji novinarji pisali samo resnico o vsem, kar se dogaja v Jugoslaviji. Mare šal Tito je nato na željo tujih novinarjev pokazal darov«, ki Jih Je prejel iz vseh krajev naše domovine. EISEKHOKERJtV OBISK V MOSKVI Na paradi fltkulturnlkov v Moskvi Moskva, 14. Reuter. — General Dvvlght Eisenhower, generalisim Stalin ln maršal Zukov so si danes ogledali tri ur* trajajočo parado na Rdečem trgu, ki se je vršila v proslavo dneva fizkulture. Stalin je poslal osebna povabila Eisenho-tverju, veleposlaniku Združenih držav Harrlmanu in načelniku vojaške misije Združenih držav, generalu Dear.eu, naj si ogledajo parado z njim skupaj z vrha Leninovega nagrobnika. Eisenhower in Stalin sta izmenjala tople pozdrave in sta sl stisnila roko. lisenhow«r na večerji pri Stalinu London 14. Reuter. — Sinoči je povabil Stalin generala Dvvighta Elsenhowerja na večerjo v Kremelj. Med udelei:nc! so hll! ameriški veleposlanik Averell Karrirum, ge- neral Lucius Clay in poročnik John Elsenhower, sin generala Eisenho-werja, dalje sovjetski zunanji komisar Molotov, maršal Zukov, Vo-rošilov, Budjenl in Voronov ter načelnik sovjetskega generalnega štaba armadni general Antonov. Dr. Eleonora Singer v Sarajevu Sarajevo, 14. Tanjug. — V Sarajevo je prispela dr. Eleonora Singer, specialistka za zdravljenje o-trok, v spremstvu dveh asistentov, da bi na povabilo ministrstva zdravja narodne vlade Bosne in Hercegovine začela s delom zdravljenja otrok. Dr. Eleonora Singer je načelnik neke angleške organizacije za pomoč ki deluje v Jugoslaviji. Ta enota je popolnoma opremljena s potrebnim tehničnim in medicinskim materialom za vzpostavitev otroških klinik. Jutri list ne luide. Naslednja Številka izzide 17. avguBio. Prvi kongres Komunistične partije Julijske Krajine V ponedeljek Je bil r prostorih «Casa del lavoratore portuale* prvi kongres komunistične partij« Julijske Krajine. Tovariš Regent, predsednik pripravljalnega odhora, j« pozdravil delegat« v imenu vseh tržaških delavcev in komunistov ter poudaril pomen kqngre*a in dejal, da bodo komunisti, Italijani, Slovenci, Hrvati, Juli jeka Krajin« danes izvolili svoje predsedstvo nove Enotne komunistične partij*. Naj gredo naši pozdrav« komunistični partiji Jugoslavije in komunistični partiji Italije, a katerima smo toliko let vodili borbo proti fašizmu. Sledili so pozdravni govori predstavnikov komunistične partije Italije in Hrvaške, Tovariš Soglieri je v svojem referatu o Julijski Krajini v mednarodni luči poudaril, da Je osvoboditev Trsta po jugoslovanskih čs-tah prinesla možnost nadaljnjega razvoja ljudskih množi«, kd so na čelu z delavskim razredom doprinesle toliko žrtev v borbi proti fašizmu. Ta razvoj ljudskega gibanja je že v začetku skoraj popolnoma izločil vs« star« fašistične n-stanov« in ustanovil novo obliko ljudske oblasti, ki odgovarja potrebam nove demokracije ljudskih množic. Nadalje je tov. Kraigher v svojem referatu o utemeljitvi enotn« partije med drugim dejal, da s* reakcija v naši krajini poslužuj« v borbi proti naprednim silam predvsem pomoči od zunaj, naslanjajoč se na mednarodne sile, Zato je ena najosnovnejših potreb, da s« tu pri nas ustanovi Enotna komunistična partija, ki bo reakciji preprečila vsako pomoč od zunaj. Reakcija, je podčrtal tov. Kraigher, pod pretvezo, da brani Halijanstvo tek krajev, hoče odstraniti našo ljudsko/demokracijo, naše napredne tn demokratične ustanov«, ki edino *-mogočajo ljudstvu, da samo odloča o svoji usodi. Tovariš Dušan Dlminlč je v svojem organizacijskem referatu podal smernice partijskega del« ln prikazal velik« naloge, ki stoje pred člani partije v Julijski Krajini. Po referatih »e Je razvila živahna diskusija, na kateri so razni delegati podčrtali, da, de hočemo utrditi novo ustanovljeno partijo, moramo predvsem Italijani, Slovenc! in Hrvati Julijske Krajine storiti vse, da učvrstimo ln utrdimo bratstvo treh »arodov. Kongres je »prejel sklep, da z jutrišnjim dnem list «11 lavoratore*, dosedanje glasilo tržaške federacije Italijanske komunistične partij«, postane glasilo Enotne komunistične partije Julijske Krajine. Delovno predsedstvo je postavilo pred delegate resolucijo komunistične partije Julijske Krajin«, v kateri pravi, da bo Enotna komunistična partija nadaljevala s borbo za uresničenje demokratičnih ciljev ljudstva neie krajine, V tej resoluoiji se komunisti Julijske Krajin« poslavljajo od komunistične partije Jugoslavije In Italije in odločajo, da se ustanovi nova komunistična partija Julijske Krajine. Obvezujejo se, da bodo s svojim delom ustanovili veliko silo, • katero bodo branili vse priborjen« demokratične pravice. Verifikacijska komisija je v svojem poročilu ugotovila, da se js od 520 povabljenih delegatov kongresa udeležilo 496, to j« 96.4%. Skupno Je bilo prisotnih 527 osah, od katerih 31 gostov, Nato so MU izvedene volitve v predsedstvo pokrajinskega odbora. Izvoljeno js bilo 16 tovarišev, od katerih 7 Italijanov, 6 Slovencev ia 3 Hrvati. TovariS Regent je ▼ svojem sa-ključnem govoru prikazal velik* naloge, ki stoje danes pred komunistično partijo Julijske Krajin«, in odgovornost Komunlstičn« partij« pred vsem demokratičnim ljudstvom Julijske Krajin«. Izdajalec Avstrije še vedno svoboden Dunaj, 14. Reuter. — Reuterjev posebni dopisnik Desmond Tigh* poroča: Dr. JoeCf Geroe, pravosodni minister v avstrijski začasni vladi dr. Rennerja ml Je danes de-Jal, da je »mož, ki je prodal Avstrijo Nemcem* dr. Guldo Schmidt še vedno svoboden in živi v razkošni, ob jezeru stoječi vili na Tirolskem, ki ga imajo sedaj zasedenega Američani. Govoril j« zelo razburjeno in dodal: »Zakaj aavezniik« oblasti ne zaprejo tega moža in ga n* postavijo pred sodišče?* Dr. Geroe, ki j« preživel večino te vojne v koncentracijskem taborišču v B«lsa-nu ter drugod, je dejal: »Mi nimamo moči, da bi stegnili roke pravic« izven dunajskega področja, drugače bi ga že v nekaj minutah »grabili,* Schmidt je bil imenovan leta 1936. »a avstrijskega zunanjega ministra na nujno sahtsrvo Hitlerja ln Mussolinija in j« Ml oni, ki Je pripravil Schuschntgga, da je nato napravil avstrijski kancler svoj usodni obisk pri Hitlerju v Berohtesgadenu nekoliko dni preje, predno so Nemci vdrli v Avstrijo. Sedaj živi v vasi Sveti Anton aa Av*trij*«cem Tirolskem ter uživa bogastvo, ki si ga je pridobil v času vojne kot m-edsednik »Skoda* tovarn-v Pilznu. PRIMORSKI DNEVNIK —..... *... .i, m#*##** i. i;t;, Iz Nasi gozdovi in ladraznish/ol *l£3t Ooatavl tvorijo nagvečj® boga-, spodaratvo. Pici tem nam bo poma-rtwo Sloveni j« in niso ravno zadnji1 galo zadružništvo, Ki je vsestransko vzrok, da so se stegal* grabežljive redi* tujceiv po naši zemlji. že pred, dobrimi sto leti so bili gsetov! razmeroma malo vredni. Njdžov* vrednost pa je vzporedno z bolJŠanjem ,prometnih zvez in vedno ved jo rabo lesa neprestano in naglo naraščala. Prav .tako bo v bodoče. Lee postaja vedno važnejša atrovina; skoraj ni leta, da ne bi prineslo novih načinov njegove u-poaalbe. Kakor večina drugih naravnih bo. gostov nase domovine, tako so bili tudi gozdovi po večini last tujcev, ki no jih neusmiljeno izkoriščali za lasten, dobiček in mm puščali samo drobtinice in, razdejanje. Gozdovi, na jpretfstevljaija boga. abva samo kot vedno se obnavlja, joča zaloga lesa za kurjavo, stavbe,, nege. gradiva to vsestranske ei-ro-vteg, marveč toia budi neprecenljiv pomen o uravnavanju podnebja. On nae,'brani pred hudo vročino in nažp, on nas ščiti pred hudo zimo. V krajih, Kt jih je ogolila sekira, je podnebje neznosno in polno nasprotij. Gozdovi ft, kt dajejo naši domo- utpoTatrljJvo kot samopomoč. Skušnja je pokazala, de je mogoče uimmo gozdno gospodarstvo le prt velikih gozdnih obsegih. Naši gozdovi, razen državnih, pa so raz-deljeni na manjše kose, ki so last velikega števila kmetov. S tem, da se združijo lastniki malih gozdov v zadrugo, imajo možnost, da upravljajo svoje gozdove po načelih velikega obrata, ne da bi se spremenilo lastniško stan je. Gozdne zadruge skrbijo za ohranitev in pomnožitev gozdov z drevesnicami, podsajevanjem, gradibo gozdnih poti, uničevanjem mrčesa in sličnim. Lesne zadruge skrbijo za. vnovče-vanje lesa in drugih gozdnih proiz- zanimajD, kes- ima sedaj ravno od njih. največjo korist, Te zadruge morajo biti velike in se bodo navadno raztezale preko več okrajev, ki tvarijo Vrtrod.no zaokroženo, eno samo gozdno področje. Vsak gozdni posestnik podpiž« deleže v razmerju s površino svojega gozda, toda val člani zadruge so popolnoma enakopravni. Ker je moč zadruge odvisna Od velikega števila članov, je potrebno, da se vpišejo vanjo tudi vsi gozdni delavci in vozniki, ki so stalno zaposleni z delom s gozdu. Tudi to je zahteva niašega prenovljenega zadružništva, ki polaga važnost na vsestransko povezanost. Gozdm posestniki to vsi tisti, ki od gozda živite, zganite to združite ee, ker le v »logi in v skupnem I BjARKOVEDJ Danes se vprašujemo mi BarkoV-Ijani, kako tolmačijo naži zavezniki svoje postopanje. Deteli smo na vse kriplje, da pomagamo zaveznikom to uničenje faalzma to nacizma. Urtev. za to smo imeli dovolj. Leta 1922, februarja meseca so nam fočisti sežgali dvorano Narodnega doma, ki je bila last obrtnega društva. Leta 1925. so sezidali novo dvorano mislec, da m« bodo pustili prt miru, da bomo lahko živeli skupno $ italijanskim ljudstvom v prijateljskem sožitju ter da se bomo z njimi nekako {»bratili. To pa fašistom, to bilo po volji. Leta 1934. meseca avgusta so nam naš dom enostavno, tako rekoč ukradli in nas vrgli iz njega. Gotovo, da po takem zločinu mi vodov. Te so, ki so trenutno naj- [ delu Je boljša bodočnost za vas to 1 nismo več mirovali. Naš cilj Je bil važnejše to našega kmeta najbolj | za vse narodno občestvo. WiVVW.WAV.VA AV.V. ■AV.WAW.V.V.WVA% Župnik Arturo iz Rezije Župnik Arturo iz Rezije je obiskal našo partizansko bolnico S, Giusto v Gorici. Prišel je k tistim j ranjenim tovarišem, tistim borcem, ult,Lt ^ , : ki so ae borili in osvobajali sloven- vsiit ono čudovito lepoto, no kate- -i-_ o, . . , _ I «ko Benečijo in Rezijo. le od prej nje, če « ^Snm^drS! * ^ Hvlien* P°In° . ... . v ,. !ia borb, * poznal je tudi njih srce, . »““-j malo kdo. Bil jim je tovariš, fcjer & bedno životarilo nekaj zvesti brat. , 2upnik Arturo je že prej ob trdih Vojna Je otetegCBdove strahovito j nočeh obiskoval prve partizanska Nbtomera* količin* iesa j bolnice v bunkerjih ter pomagal z m> tjffla uničen« radi izsekavanja,; vsem, kar je mogel. Videl si ga Pobotov to mučena. Prav za prav • lahko vsega razigranega sredi dvo- jo začelo veliko umiranje gozdov že pred grejno. Gozd je pač kmetova železna rezerva. Ko to bilo denarja od tokodea, je zapeto, v gozdu sekira.; in kflor pozna razmera, ta ve, da Je strašno peto svojo mrtvaško pesem. Ve tudi, da je le malo izkupička prišlo v kmetov žep in da je h® česfco osUeparJlein, za skromni! izkupiček. Menda to bilo nikjer to-Hlso alefpaijlij, kakor naivno prt leemli Vojna Je priniesUa ogromno škodo. • j* prinesla tudi korist Predvsem, so postali gozdovi sedaj res naša test Na# narod! je njihov lastnik ta Samo od njega je odvisno, kako bo gospodaril a tem bogastvom. S pametnim ta dašekoeežnim gozdnim gospodarstvom moramo zacelita nama, ki jih je zasekala vojna. Poleg tega moramo .pomnožit* nje*, goro površino to vrednost. Prav tatat moramo preprečiti da bi tol kmet šfe-ofejdalje izkoriščam, odbrez. vest^flb štoparjev. KaBoor na vseb ostalih gospoSar-«^S» jpodeočjii^ tako nam je tudi Sto teza nujno potrebno umno go- rane na mitingu, a videl si ga tudi potrtega ta žalostnega ob grobu padlega tovariša — partizana. S tresočo se roko je vrgel prst na krsto, začutil je isto bol kot borci V bataljonu. Takoj po prihodu partizanov v vas, se jim je pridružil in ni bilo dneva, da ne bi pogledal na štab. Ob popoldanskih urah pa si ga videl, kako živahno se razgovarja s tovariši. V njegovi hiši, ki nam jo je dal popolnoma na razpolago, smo imeli vaje za miting, petje in igre. Povsod je sodeloval. Radi tega smo mn itideli priimek «prd1t-desetar*. A priSel je podli izdajalec, ki Je z ostalimi tovariši izdal tudi njega. V temni noči se je med pokanjem pušk in mitraljezov z ostalimi tovariši komaj rešil iz obroča. Njega partizani niso pozabili, ker so vedeli, da tudi njemu preti smrt. Z njimi vred1 je gazil do pasu visok sneg ter z vsemi delil zadnjo skorjo loruha. 2e šest mesecev je izgnan iz službe, Partizanov že hi pozabil. Ko- Goriški, slovenski, furlanski duhovščini V svojem mdrnjem. pastirskem Ji-rtu z dne 25. Julija. 1W6. je gorižki nadškof Margotti naslovil dokaj to akavih besed na svoje sobrate ta sinove. Ede® od tolikih njegovih si-aosr M radi spregovoril ne toliko o tem pastirskem listu, v katerem se bo* gospod Margotti prikazati svojim sobratom, to sinovom kot aedo&to jagnje, sej v njem sg posebej pripominja, da ga je sam papež prisrčno in bratsko objdl. Tipam, * papež to hotel s tem odobravati dejanj faeistovskega goričkega nadškofa. Spregovoriti hočem o onih »kanonih*, posebno še e -»kanonu* kalibra 2344, ki jih je poetavd v bojno črto svoji nedto-Snoeti proti svojim duhovnikom to sinovom. Ta »kanoni* kalibra 2844 pravi: toEdor svojega lastnega ordinaria <*kofa) v javnih listih, itd. itd, dtauriia a«fecertt», slede te kazni... Uitamrta pomeni y slovenskem jeziku ekrivica*). Da, gospod Margotti, vsi vasi sl-aovl bi morali ljubiti svojega očeta, toda, če je o<5e v družini pijane«, mislim, da ga sme tudi sin lju-beotovo pokarati, saj beremo v Zgodovini, da je Ravel Petra pokaral, da je neka ženska, ki jo častimo celo kot svetnico, pokarala samega papeža, samo »nedolžnemu goepodu Margottiju s« dela krivica, če w mu v obraz zabrusi, da je bil navdušen fašist. Kot vaš dober sin vas prosim, da mj dovolite, da naštejem vse vaše govore, besede, ob- našanja, blagoslove, zastonjske vožnja v prvem razredu, dodeljene od samega krvnika slovenskega naroda, saj bila seveda »sv. Gorica* najbolj kritična rana italijanskega kraljestva ta abesinskega cesarstva, saj je slo za to, da znajo naši slovenski otroci vero v latinskem Jeziku, ker vi, gospod Margotti, mislite, da bo gospod Bog enkrat v svoji sobi zahteval od slovenske duše odgovor, če zna moliti latinski aH ša morda talijansko maj je prišel v Gorico, ja bila njegova prva pot k našim ranjencem. Sedel j# k postelji ter skrbno povpraševal po zdravju ter se dolgo razgovarjal s njimi. Poslovil se je z obljubo, da jih bo spet obiskal, nato jim Je krepko stisnil roko in odšel. Izjava Enotnih sindikatov Izvršni pokrajinski odbor Zveze enotnih sindikatov, ki se je sestal 9. t. m. in proučil dogovor, ki so ga podpisali 4. avgusta 1945. v Rimu zastopniki Enotnih sindikatov ta zastopniki »Sindacati Giu-lia-ni», je odobril sledečo izjavo: L Enotni sindikati so predstavniki ogromne večine delavskih mas Trsta in Julijske krajine ter so v svoji sredi ustvarili enotnost med Italijani in Slovenci. vedno, da si ta dom zopet priborimo. Nastala je vojna. Mi smo bili od prvega trenutka na strani demokratičnih držav, ker smo s te strani pričakovali naše rešitve, upali smo, da dobimo svobodo našega naroda. Na vse načine smo podpirali borce proti fašizmu. Prišel je dan odločitve, biti ali ne biti, 28. aprila t 1. Staro ta mlado, moški ta ženske smo nastopih z orožjem proti okupatorju. Tako smo s pomočjo naše vojske dne 2. (Včeraj so zavezniške oblasti sjtli-;«aje sestanek kmetovalcev tr&aš-Šega okrožja, na katerem sš je govorilo največ o pogozdovanju Krasa in č(Učenju travnikov. Govorilo se je tudi, toda v manjši meri, p izboljšanju zemljišča z Furlaniji, a so zavezniki tozadevni načrt, predložen po prestavniklh tega okraja, zaradi pomanjkanja sredstev odklonili. Namen tega sestanka je hvalevreden ta 'bi morali biti zaveznikom hvaležni za njihovo zavzemanje za Izboljšanje .položaja našega kmeta, ako ne bi delali usodnih napak, namreč, da zborujejo brez znanja ta sodelovanja večine kmetovalcev. Na tem sestanku je bilo navzočih 22 oseb, ali od teh samo dva povabljena, naša kmetovalca, od naših strokovnjakov pa nobeden. Izgovor, da nimamo strokovnjakov, ne drži, ker so ravno zadnje čase iste oblasti imele sestanke ta raz- ne zveze z našimi strokovnjaki. Pač pa smo videli nsed prisotnimi znane fašistfe kot De Dottari ta dr. Coaolo, znani sodelavec okupatorja in prestali Bauernfnehrer, ta drugi, o katerih preteklosti bi se dalo Se marsikaj povedati. Gospodje zavezniki se varajo, ako mislijo, da bodo kaj dosegli v naših krajih z ignoriranjem našega delovnega ljudstva. Naš nared je dovolj zrel in preudaren. Izkušnje zadnjih let so ga dovolj naučile. Brez sodelovanja našega naroda bo vsak poskus, katerekoli vrste že v samem začetku obsojen na neuspeh. Posebno pa še če bodo pri takih akcijah sodelovali ljudje kakor 4r. Cosolo, De Dottori, dr. Giulivo ih drugi znani sovražniki našega ljudstva. Kdor bo sodeloval z našim ljudstvom, lahko že naprej računa na uspeh, v nasprotnem slučaju se bo pa vsaka akcija razblinila v nič. Torej z ljudstvom alt proti njemu. r *AV.VW<*/^W.,AWAW,.VVA'i.VA%WAVV V.V.V Od Triglava do Jadrana Kulturni praznik v Nabrežini ] bo tudi AFZ pomagala pri obnovi bombardiranih hiš. Ustanovili bodo svojo igralsko skupino, za katero se je prijavilo 13 tovarišic. V Lubinju se Je 11 šoloobveznih otrok od M. do 15. leta vpisalo v pripravljalni tečaj za srednjo šolo Po dvajsetletnem kulturnem maja osvobodili ta spet dobili na- i molku ta zatiranju naše besede je zaj naš ukradeni Narodni dom. Ve- j bil v nedeljo, 5. t, m,, ustanovni selje je brlo nepopisno, pričeli smo j občni zbor novega nabrežinskega I v Tolminu. Tudi iz okoliških vasi se spet z delom, da ga vsaj za silo .pri- | prosvetnega drušstva. Ta dogodek I je javi]o ve£ otvoR, ki imajo vese- pravimo, da bomo spet tu postavi- j je pomenil za nas velik praznik.: jje 7& h>olo_ li naša kulturna društva in da bo- | Društvena dvorana j« bila napol- mo obhajali s prireditvijo teh dru- ] njena do zadnjega kotička, stev slavnostne veselice na praznik j občni zbor je vodila tovarišica sv, Jerneja, ker nam je bil ravno Marica, predsednica poslednjega istega dne pred 11. leti ta dom odvzet. Toda, žal, delali smo račun brez krčmarja. Nasi zavezniki so zasedli te naše prostore rekoč, da jih rabijo. Kakor da ne bi imeli drugih j na razpolago. Dokazali smo jim, da 2. Enotni sindikati so stremeli ao imeli njihovi predhodniki povsod in stremijo za tem, da združijo ▼ isti sindikalni organizaciji tudi one skupine delavcev, ki sedaj niso v njih učlanjene, zavedajoč se nevarnosti, ki jo predstavlja za delavske sile možnost reakcionarnih spletk, ki skušajo razbiti enotnost delavskih množic. ' 3. Na podlagi poročila tovarišev, ki so v Rimu razpravljali in se pogajali o sindikalnih vprašanjih pri tajntStvu »Splošne delavske zveze Italije* se čudimo nekaterim lažnim in izzivalnim razlagam, ki so jih zastopniki drugih sindikalnih organizacij dajali da označijo narodnost drugje prostore na razpolago in da so naše pustili v miru. Toda vse je bilo kot bob ob steno. Draginja * Dandanes Ko draginja še ni popustila, ampak nasprotno še vedno narašča, je bila žena-gospodlnja primorana, da na prostranem trgu pred sedežem guvernerja Javno demonstrira proti brezvestnim navi-jalcem cen. Saj delavec ni več v stanju, da s svojo malo mezdo vzdržuje svojo družino niti tub najbolj pičlih davnih obrokih hrane. Kako . more žene upravljati z bornimi za- Enotnih sindikatov. Kljub temu in j s]užki moža, na8mti lačne poudarjajoč, da so koncesije, dane j ^ano da 0 obpk, sploh »Sindacati GiuUani* prevelike, ime- , ^ govorlm. zteto ni n« čudno, da ta žena daje dušica svojemu neza- prosveinega društva, ki je obstojalo do leta 1926, ko so ga fašistične obblasti ukinile. Poročilo o prvem prosvetnem društvu je dal tovariš Lambert Pertot. Tovariš Logar in tov. Pertot Slavko pa sta imela programatična govora. Govoril je tudi referent odseka o delu pripravljalnega odbora in o obnovi slovenske knjižnice pevskega dru-•žtva ta dramatičnega odseka. Po čltanju pravil je bil izvoljen za novega predsednika tovariš dr. Stepančič. V odboru zasedajo odgovorna mesta tudi mlad« moči. Prva naloga novega društva je organiziranje velikega mitinga, ki bo v tem mesecu ta na katerega vabimo vse ljudstvo. Naidatjto program pa sestoji v organiziranju nove velike knjižnice, pevskega zbora, v postavitvi lastnega odra, prirejanju tečajev slovenskega jezika za odrasle ta poljudno-znan-stvenlh predavanj. GRADIŠČE AJDOVŠČINA V okraju Herpelje-Kozlns živi S200 prebivalcev, ki jim delno primanjkuje hrane, ali je sploh nimajo. Zato se je od 1. julija naprej razdelilo med prebivalstvo: Krušne moke 66.000 kg, koruze in koruzne moke 22.000 kg. pireni-ce 4800 kg, marmelado 3600 kg, 45, avgusta KUtTURNI ZAPISKII slovenskih umetnikov primorski! (V nedeljo 12, avgusta je bila v galeriji I^afte na Korzu odprta razstava slovenskih primorskih u-metnikov. Na otvoritev so prišli predstavniki zavezniških okupacijskih oblasti, kot polkovnika Bovvman ta Armstrong, podpolkovnika Bullak in Street, major AUb-right, stotnika Blatnik ter Ellison itd., zastopniki tržaškega časopisja in veliko drugega občinstva. Na razstavi so umetniška dela 22 umetnikov, rojenih na Primorskem, ki pa so, preganjani od prejšnjih fašističnih oblasti, zvečine živeli v emigraciji. Po več kot. 20. letih se tem umetnikom sedaj zopet nudi prilika, da razstavljajo na domačih tleh. Veseli nas, da so po končani vojni najprej prihiteli k svojim bratom in sestram na Primorsko, da jim na ta način dokažejo, da nanje nigo pozaBili. Prišli so tudi kot prijatelji vsega poštenega in svobodoljubnega italijanskega življa, ki prebiva na teh tleh, da na ta način manifestirajo bratstvo obeh narodov na Jadranu. Razstava je na veliki umetniSkl višini, kar so izjavili vsi obiskovalci razstave. Prav posebno so bili ugodno iznenadeni predstavniki zavezniške vojaške uprave, O nastavi, katero obisk prav vsem toplo priporočamo, bomo ob-eSrneje še poročali. Razstava je odprta vsak dan od 9-12 ta od 16-19 pač pa so prav vsi la Slovenski? Primorja, 2. da se kiparskim delom Kalina ne mor* poznati na praška šola kor se Boris K**r to šolal v Pragi, temveč v Zag«^ Tema netočnostima, od je pirva mprda celo zlonamerna se pisec članka lahko izognil, » si vsaj nekoliko ogledal katjkft je vsakemu obiskovalcu, zlas^ ^ časopisnemu poročevalcu, na polago. ——»g«1 — ure. Vsem obiskovalcem je na raz- MSadinska knližn**8 Naše ljudstvo je vedno ljut®® po knjigo. Ko je doživelo nesreM dobo pod tujim stopalom, ie . bilo knjigo toliko bolj. Iz zajemalo moči za obrambo, »m je bila narodna vez. Zato jd *^ naši knjigi napovedal boj, P18^ njal jo je ta zasledoval vse, ^ . slavinsko knjigo širili Tako, propadle naše knjižnice, java* . zasebne. Kar je obstalo, se je ^ ralo skrivati. Imeti slovenska •*” go je bil v ti&ti doibi žločin, to posledici teh žalostnih čpsdi' tirno danes bolj kot kdaj sobno mladina si ieii duševn«!®*^ znanja, a knjig ni. Ne bonki W nali in jadikovali, začeti skraja. Edini izhod, ki nip» ne je, da si knjigo oskrbita0« stvar poedinca, to je naša stvar ta more uspeti le z org8^ polago tudi krasno opremljen ka- _ i za-eijo. Zato pričakujemo sladkorja 4000 kg, soli 13.000 kg, ta masti 3600 kg. Upali smo, da bo v novem letu z lastnimi pridelki preskrba olajšana. Toda vsled suše kaže letina dosti slabo. talog z besedilom ta reprodukcijami razstavljenih slik. r 1 .'■{ nuje odbor — zato da ne ruši enotnosti — svoje zastopnike v paritetno Komisijo. Tem zastopnikom daje formalno pooblastilo, da doseže: a-) Izrečno izjavo, Ki naj zanika trditev vsebovano v uradnih listi- nah, da so enotni sindikati sloven- dovoljstvu. S svojo zadnjo demonstracijo ao iene vsaj malo uspele. Cene nekaterim življenjskim potrebščinam so se znižal«. Veliko olajšanje je tudi najrevnejšim tržaškim materam, da so ski sindikati. b) Točno dokumentacijo o številu včlanjenih, v tozadevnih sindikatih. o) Da se takoj postavi na devni red dela paritetne Komisije vprašanje sindikalne unifikacije v okviru pokrajinske avtonomije. TRŽAŠKI RADIO Spored m sredo, IS, 6.58 otvoritev, 7. glasba za dobro vero, in če bi obstajala Se fadistič- j jutro, 7.10 čltanje sporeda v slo- lahko poslale svoje malčko na le- tovišče v Portorož na morju in pa v Bohinj. Bled, Preddvor pri Kranju. Tako so vsaj za nekaj dni njih otroci zadostno preskrbljeni. Izročeni so bili v dobro varstvo ter tudi v tem oziru ni treba, da si njihove mamice delajo skrbi. Ze sedaj komaj čakajo, da se ti njihovi ljubljenCkl vrnejo domov, gotovo bolj čili ta zdravi, kot so odSIl ta pa z neizbrisnimi vtisi o čudovitih lepotah naših gorskih krajev in sinjega Jadrana. na, morda »e celo to! Bog ni «Hochstapler». Dovolj na bo! Vi slovenski, furlanski, primorski duhovniki, vsi dobri, pravični italijanski duhovniki, sa pa prav nič ne bojte fašističnega nasilja «kanona» kalibra 2344, s katerim vam hoče vaš fašistični škof zamašiti usta, kajti z Vami je Bog, venščita, 7.15 poročita, v slovenšči- j ni, 7.30 poročila v Itali janščini, 7.45 i koledar, 8. poročila B.B.C., 8J.0 glasba za vsak okus, 8.30 zaključek. 9.58 otvoritev, 10. glasbeni inter-meczao, 11. koncert RAF, 1L30 melodij*, 12. reami in ritmi, 12.30 poročila v slovenščiinii, 12.45 glaflbe Obvestijo o plačilu neplačanih računov jugoslovanske armade S pozivom na že objavljeno v Primorskem Dnevniku* z dne 3. Nasa mladina Je tudi po odhodu naših borcev (pokazala, kako ljubi svojo vojsko. Ker jim ne more izkazati več hvaležnosti s pranjem ta šivanjem kot za časa borbe, »i je mladina z*iala druge naloge. Po vseh krajih zbira sadje in pošilja tistim borcem, ki so ga najbolj potrebni. Tako je bilo poslano v ljubljansko partizansko bolnico 800 kg breskev, že prej pa 13. diviziji 1.700 kg češenj. S tem hoče naša mladina razveseliti mlade junake. Trdno je prepričana, da bo svoje delo še povečala, ko se partizani zopet vrnejo. GORICA . m., glede predložitve dokumentov po željah, 13. poročila B.B.C., 13.10 neporavnanih računov napra.m ju-poročlla v italijanščini, 13.25 30 mi- gosiovanskt vojski, javljamo, da »e svetogorska Mati Božja in ves vaš nut z Lelio Lutazzi, 13.55 plašče, je m trgovino in oskrbo O- narod, pa tudi dobri Bog vam bo pomagal s pomočjo demokratično usmerjenega slovenskega in italijanskega • ljudstva, da se znebimo že enkrat vseh fašistov, pa če tudi nosijo mitro in zakrivljeno palico. To pa sem napisal ne zato, ker sovražim svojega očeta Margotti ja, ne in ne, ampak zato, ker mu dobro želim, da čimprej zapusti našo slovensko zemljo, osvobojeno od naše krepke armade in armad naših zaveznikov, da bo tako naša zemlja očiščena vseh naci-fačistov. To je najmanj, kar smem zahtevati od vas kot dober sin*. 14.10 obvestila svojcem, 14.30 zaključek. 15.58 otvoritev, 16. poročila, 16.15 klub z Jimmy Save, 1630 pestra gtesfoa, 17. peetna glasba, 17.30 razno iz Vidma, 18. plesni orkester RAF, 18.30 glasba po žel jah, 10. poročila B.B.C., 19.15 obvestila svojcem, 19.30 ritmi na klavirju, 20. poročila v italijanščini, 20.15 poročila v slovenščini, 20.30 slovenski likovni umetniki v osvobodilni borbi, 20.40 slovenske peoml, 21. sinfanlč-ni koncert, 22. predavanje v italijanščini, 22.10 operna glasba, 23. zadnje vesti v .italijanščini, 23.10 zadnje vesti v slovenščini, 2330 plesna glasba, 24. zaključek. svobod ilnega Sveta Mesta Trsta, preselil v via Nivold Machiavelli št. 1., I. nedstropje ta se imajo tam predložiti omenjani računi Pred nekaj dnevi je prišlo 31 o-trok prizadetih družin z one si rani demarkacijske črte v Gorico, ki so naslednji dan odpotovali na počitniško kolonijo v Kranjsko goro. Zaradi netočnega prevoza so morrli prenočiti v Gostilni «Pri zvezd;*. Pri tem je gostilničarka, tov. Golta Vilma izkazala veliko požrtvovalnost ta pomoč, za kar 9e ji v imenu otrok najlepše zahvaljujemo, kakor tudi KNOO-ju za St. Peter in kvartom mesta Gorice. IZ OKRAJA Roditeljski sestanek pri Sv. Ivanu Roditeljskega sestanka dne 12. t. m. s« je udeležilo mnogo staršev. Pazljivo ta z zanimanjem so sledili predavanju o srednji, šoli in nje pomenu za izobrazbo slovenske mladine. Predavatelj Je orisal borbe za slovensko šolo na Primorskem. HRPELJE-KOZINA Mladina iz vasi Brežine je poklonila 10. brigadi 12. divizije za-siavo v dokaz bratstva in v zahvalo borcem za svobodo. Mitinga se je polnoštevilno udeležilo ljudstvo iz bližnjSi ta daljnjlh krajev, čeprav je bil delavnik. IDRIJA PRI BAČI Pri sestanku narodno osvobodilnega odbora so vaščani sklenili, da ne bodo zaenkrat popravljati hišnih streb, ampak da bodo namesto tega sezidali nov ljudski dom, pri čemer bodo vsi pomagali. Obenem Nastop pevskih zborov v Skednju Opozarjamo ljubitelje petja, da 1» v nedeljo, 19 t. m. v Skednju nastop slovenskih »n italijanskih pevskih zborov. Podrobnosti o tej prireditvi bomo še objaviK Za Rdeči križ Tovariš Vale Avguštin, lekarnar lz Dornberka, je daroval 500 lir za RKS. Netočno poročanje "ii »Glasa zaveznikov" Po razstavi slovenskih primorskih umetnikov, ki je bila v nedeljo odprta ob navzočnosti visokih častnikov zavezniške vojaške uprave, zastopnikov tržaškega časopisja ta drugega tržaškega občinstva, je «Glas zaveznikov* prinesel poročil-ce, ki vsebuje borih trideset vrstic, veliko manj, kakor jih ima članek j njegovega italijanskega pobratima «11 giornale alleato*. Ne oziraje se na dejstvo, da je s tem kratkim poročilom «Glas zaveznikov* vzbudil vtis, kot da hoče namerno znižati pomen ta umetniški uspeh te razstave, smo zaradi netočnosti, ki so v tem člančiču, prisiljeni pisca poučiti, L da razstavljalo! niso po veliki večini iz Slovenskega Primorja, ki so dobre volj® in usoda naše mladine pri srcu,'* zavedajo, da je od dobne odvisna srečna prihodnost i da se zavzamejo za stvar. Mladinska knjižnica. Ki jo' Opčine Opčine so med vojno mnogo trpele ta bo treba mnogo naporov, da se bodo spet dvignile iz ruševin. Vzlic vsem nearečam, ki so zadele ljudstvo, Je prosvetno življenje na Opčinah močno razgibano in obeta najlepše sadove. Zadnja zgovorna priča za to je vprizoni-tev »Kraljestva palčkov*, tridejan-ke za mladino, Ki jo je spisal Josip Ribičič in uglasbil Ivan Gerbec. Pri pripravah za .»Kraljestvo palčkov* Je najbolj iznenadilo, da je enodušno sodelovala vsa vas, vse ljudstvo, kar je znatno pripomoglo k uspehu v tako kratkem času. Uprizoritev Je namreč zahtevala gmotnih žrtev ta predmetov, ki jih Je danes za denar le tfl^ko dobiti. Z združenimi močmi se je pa vse doseglo, V nedeljo 12. t. m. je bila obnovljena dvorana nekdanjega otroškega zavetišča že davno pred določenim časom nabito polna; doka«, kako željni smo domače besede ta razvedrila po mnogih letih nasilja. Zbor, sestavljen lz naj mlajših pa do postarnih mož, prava slika skupnosti ln soglasja, Je zapel enoglasno, zato tem bolj učinkovito »Hej Slovani*, in »Naprej*, nakar je spregovoril tov. R. Malalan, preizkušeni borec za našo stvar. »Mnogo smo dosegli*, je izvajal, «čeprav še ne vsega. Troje je, kar nas je vodilo na poti do emage: osvobodilno gibanje vsega ljudstva, s KPS na čelu, vseslovanska skupnost ta Sovjetska zveza, ki je u-stvarila to skupnost ter nafti veliki duhovi od Prešerna do najmlajših, ki so dali življenje za svobodo ta socialno pravico. Naš cilj je, ustvariti novega človeka, zakaj za novi Nikolaj Ostrovski Kako se je kalilo Jeklo Vi — Nekam čuden sl danes Fav-ko,- — Potem J* z« hip umolknil in spet vprašal: — AJi se tl j* kaj zgodilo? — Pavka ss je dvignil ta sedel k Kitajki. — Nič ss ni zgodilo — je odgovoril pritajeno. — Težko mi Je tukaj, Klimka. — Roke ki so mu počivale na kolenih, ao s* skrčilo v pesti. — Kaj s* Je danes zgodilo s teboj? — Je nadaljeval Klimka ta se dvignil na komolce. — Danes, da se j« zgodilo, pravit? Zmeraj se mi dogaja, odkar sem prižel sem na delo. Poglej, kaj se tukaj dela! Delamo kot mule a namesto sahvale prejemamo klofut* to to si lahko privogči vsak, komur pade na misel, zaščite pa nimamo nikjer. Lahko se raztrgaš, a vsakemu n« morei ugoditi. Komur pa ne ugodiš, od tega jih dobi* Trud« se da bi uredil stvari (Homan) čim bolje, da tl nihče ne bi mogel kaj očitati, leta* na vse strani, in če kljub temu komu ne ustreže š pravočasno — klofuta... Klimka ga je preplaženo prekinil: — Ne kriči tako, lahko bi te kdo sližal. — Pavka je poskočil: — Naj kar čuje, Jaz bom tako šel odtod. Da bi čistil sneg s poti? Tudi to je bolje; a tukaj kaj... Grob. Vsega sem sit. Več denarja imajo kot vsi mi Na nas gledajo kot na smeti, a z dekleti počnejo kar hočejo. Ge se jim katera od njih takoj ne vda, Jo odpustijo. A kam naj gredo ? Zbirajo brezdomce, pribežnike in lačne. One gredo pač, za kruhom ta tukaj se lahko vsaj najedo. In zaradi gladu pristanejo na vse. Pavka je to govoril s takim besom, da je Klimka, v strahu, da ne bi kdo prisostvoval njunemu razgovoru, skočil ta zapri vrata, Ki vodijo v kuhinjo, Pavka pa je kar naprej govoril o vsemu, kat mu je težilo dušo. — Evo, ti Klimka, molčiš, ko te tolčejo. Zakaj molčiš? Pavka se Je veedčl na stol za mizo in trudno Je naslonil glavo v dlani. Klimka naloži peč, potem pa sede tudi sam. — Bova danes čitala? — vpraša Pavko. — Nimava knjige, — odgovori Pavka, — Kijosk j* zaprt. — Kaj, mar danee ne dela? — se začudi Klimka. — Zandarjl ao prijeli prodajalca. Nekaj so našli pri njem, — odgovori Pavka, Serjožka je pričel prišlecu hitro pojasnjevati vse mestne novice. — Ze dva tedna nimamo pri nas nobene oblasti. Naša zaščita je sedaj naša oblast. Vsi meščani se vrstijo na nočni straži v mestu. Ita kdo ste vt? —, vpraša dečko jezdeca. — Bij, če mnogo veš, kmalu ostariš , mu je a smehom odvrnil jezdec. Medtem je Pavka pritekel iz hiše a velikim lonoem vode. Jezdec jo Je hlastno ta v dušku lzpll. Izročil je Pavki lonec, zategnil uzdi ln v galopu odjezdil proti borovem gozdiču. — Kdo je te? —- začudeno vpraša Pavko Klimko. — Kako naj jaz vem —, je odgovoril Klimka in zmigal z rameni. — Najbrž se bo spet menjala oblast. Zato so menda Lesctaski včeraj odšli. In če bogati bežijo, pomeni, da bodo prišli partizani —, prepričevalno reši Serjoža ta politični problem. Njegovi razlogi so bili tako prepričevalni, da sta se z njimi brez besed strinjala tudi Pavka ta Klimka. Niso so se utegnili fantje pomeniti o tej stvari, kakor Je treba, že so po cesti zatopotala kopita. Vsa trojica J« stekla proti ograji. Izza gozdarjeve hiše, katero so rantički komaj videli, so iz gozda prihajali ljudje ln vozovi, prav blizu ceste pa je jezdilo kakih 16 konjenikov s puškami ob sedlih. Pred jezdeci sta šla dva. Prvi je bil starejši človek v bluzi zaščitne barve, opasan z oficirskim pasom In z dalnogledom na prsih. Drugi pa je bil prav oni Jezdec, ki so ga otroci malo preje videli. Starejši je nosil rdeč trak na rokavu. — Alt ti nisem rekol —, sune I otroci vsuli za partizani in se po-Serjoža z laktom Pavko v bok. —, razgubili po domovih šele potem, Viaiš rdeč trak? Partizani! Prav i ko se je odred ustavil v sredini zares, partizani. Serjoza je kriknil mesta ta se razvrstil po hlsah. Zve- od radosti in preskočil preko ograja na ulico. Oba pripatelja slečeta za njimi. Vsi trije bo se ustavili pri cesti in ogledovali prihajajoče. Jezdeci so se ustavili prav pri otrocih. Njihov znanec jim Je pomigal z glavo, pokazal z bičem na hišo Lcscinstih in vprašal: — Kdo stanuje v oni hiši? Pavka je stopil tik k jezdecu in mu razlagal: — Tukaj stanuje advokat Lesctaski. Včeraj Je pobegnil. Zdi »e, dn se je ves ustrašil. — — Odkod pa veš, kdo smo mi? —, je smeje vprašal staTejši. Pavka mu pokaže na trak in odgovori : — Kaj pa je to? 8e takoj vidi. — Meščani so medtem napolnili ulico in radovedno opazovali odred, ki je prišel v mesto. Naši prijatelji so stali ob cesti in ogledovali trudne ln prašne rdečearmejce. Ko je pridrdral mimo edini top, ki ga je imel odred in odkorakala m lipo mltraljeska skupina, se ss čer je o veliki sobi pri Lescinsnskih, kamor se je vselil štab odreda, sedela četvorloa za veliko mizo z izrezljanimi nogami. Trije so bili iz štaba, četrti pa Je bil tovariš Bul-gakov — po stavem komandant odreda z redkimi lasmi. Bulgakov je razgrnil po mizi zemljevid gubernije, s prstom vrl-saval linije in nekaj razlagal človeku s širokimi ličnicami In velikimi zobmi, ki mu je sedel nasproti. — Ti torej praviš, tovariš Jcr-mačenk PROSTORNO SOBO z Z r ma (tudi brez posteljnine) pvsjj; ojjremljeno enosobno ^ Iščem za taikoj, Najemmin« ^0 tudi z drvmi. Ponudbe 811 , ^Primorskega dnevnika* 1 SUHE Opozarjam naše kmet« & ralce da kupim vsako kot vedno C. PIERl TRST, Odgovorni uredi*® JOŽE KORK>