St. 24 Gcrici,. v cetvrtek 12. junija 1873. Tecaj ,iSoi5a" izbaja v.sak cotvrtek in velja s poito prejemana ali v Gorici na dom posiljana za dwloHiftfi polit. dmStva ,So5a": w" ' ?*e let.» . Pol let* . Gutvrt lefca f. 4. U»> Za nediitzatmifc'¦: Vse lefco . ' . . . . . f. 'J AO Pol leta .......2 30 Cetvfrietsr ~—.—.—. 7.T2IF- Poaamezne itcvilke se dobirajo po 10 boMw v Oorici pri Paternolli'jn in So-barj«; v'Trotu v tobftkarnicn!) „Via : ' •' . ¦' H kr,t ce se tiska 1 krat * 7 ,. ., „ „ 2 krat / , 'J „ .. „ ,. 3 krat. Za v«6e dike po prustoru in vsak . |!<.t m he. /a Uielf.' Maroonina in dopwi unj so blago-voljno pu&iljajo uredniku: Wflftayw Do- . !««!«« CfarfcVCon. dvlCvlsto .186 bliz© ?ivin»k"ga tr«ja kder ho nahaja tudi uprav-niStv«. — RokopM se ne vraOajo; dbpisi iuj *e bkguvoljuu frankujujo,'— l)ei«l-cm iadrugim iiepremu7,uim Re narocrdna /.niSts. ako «u ojjlase pri nrednlitvu, Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. V Gorki 10. junija 1873, Uze v» 6. i 7. St. ..Sode* od 6. i 13. februvarja t. 1. snio v daljSem sestavku skusali nSndinimu fttatidjem oaslikati nevamosti, katere bi selebko izcimile iz Bvolt in e re for me," kakorSuo jn nameravala znana sa-mopuStm svojnt, ko bi zdravi razum in energija vsoh poltenih Avstrijeev vec" ne bda v stanu oteti drzavne-ga vozrt, kteiegi jo nje vodstvo tako hudo zavo/.ilo. Takrat smo prttegnili, da v teoriji mjsmo zoper sptos>n in neposredenj centralni zastop v-it-h nurolov avstrtjske monarhije, da se pa po votilcit ref irmi, •ka-tero ta svojat zagovarja, vse pomanjkljivost* februvarske ustave od I. 1801. §e povecajn, da se % iijo pravice vseh ostahh naro.lov do zastopa Nemcem v korist oknijitjo, in da so ustauovitvi iz posti-mh in neudvisnth inoi obstoje^ega parlnmenta lo §e veco zapreke btiivijo. V zadojih gtmb lielili „Soceu so jo se stutiHticnimi dutiimi jasno dok«z do, kako stovilo tistih posluncev, ktere imfijo voliti nepnviIegov»ini narodi, v razmeri z refaintnnn Hevilom prebivalcev /aostaja in kako bo ne-kteriiu oilicuim skupftcinam in mestom prednost dajo . v nas,>rotjt z onimi, ki od t« svoj^ti s-> nsjs> prejele diplomi slepega ustavover«tv?i. Kaj pa smemo gkde poltenosti in neodvianosti, Maj gledc pospekvanjd pravega driavnega interewa, >l>:l)Ano blugosti, modi in razcvitu avstrij«kc drzave od la svojnti pri^akovati, ce pri vuifcvjlh prihodnjid zma* ga, tega nam nij trelu p>isube raztagati, ker jo aatna prevze'.a dok^zati nam svojo notranjo gnjilobo, spnde-nost svojega strar;karstva in obupnost tisteg* stanja, ktero je sama nstvarila ter do sedaj po svoj;h caaopi-sih kot drzave najvisi materijelni razcvit in kotslavno zmagri nemske kniture na vse stiri vetrove razglaiala. Se celo preje nego je ^Soua" v svoji 3. §tev. od 16. j^nuvarja pierokovala, je prestrasna borsna kriza uastopila, ker o§abnt st znane koterije po njeni zmagijz volilno reformo nij nobenih uiej vp6 poznata ter uze pretedi wkracha s tern pospesda, da je v svoji slepi blodiiji z^nasaje se na svojo osabnost in brezkitznjenost z veco predrzuostfo ^vm.lel-bankeJ usttinavljala in 1J8TEK. Jniiali. Rttdefo nit r -Glmovi* sgodovini gortikih Slomicev. (Dalje.) NepreBtaLO kvtikanje ntvoscljivih zab v Ljublja::ici in v Korenju je imelo vendar za nasoga junaka z-16 f»ev§e6ne nastedke. Zat-eli so ga lako hudo lasje bo-lfti, da bi bil vsled tega kmalo plesec postal. V svoji Ufci/.merni otozoostt se z ikltne v zuotratijo kovacgo in le ivdko kedaj se piikaze na dan. Imel je pa kot poveljnik wSodea za adjutanta no • cega inajhnega pa z*do nemirnega moza, katerema je on sam ime nkolovoiju" izmisld, ker bi bil tako ral sam ladjo kolovodil. P,Socas je namrec vojut p.irobrod na kolesu. Ta oeniirni dub je pogoslotna na dari kovadije potrkal in junaka iz njegovih otozuih sanj zbujal. nOj, gospud poveSjtiik, na pudnebju s«; kazejj nevarae me-gle, sklicite Castuike v svet!** aii pa: „Nuvi mnrnarji hodejo pristopiti, pridimo skupaj, da jib sprejmeino!" In nkolovodjatt je vsakrat tako nnjno silil, da se je moral junak ud itK Skliceval je male svete, sklieeval, pa redko, tndi obune bojae svete7 a njega nij bilo zraven; ati 6o se je uLe prika/.al, je bilo to proti koncu poivetovanja, daje se svojo navzoeoostjo ntisnil doticmm sklepom pecat izvauredne slovesnosti. Nado-aiestcval ga je navadao prvt podpuveljnsk, kateri je bil sicer jako hraber na morj i, a v navadnem zivenji, tadar je §|o za ojegove osobne koristi, zelo nepraktidea nio^. Na oarodni borsi in v mnogih loterijah za kurse brtzvrednostnih prtplrjev na slepnrsk naiin vzvi-Sevala. Po krivdi te strauke smo uie finnnuijelni Sedan do^iveli, toda km* bi se n.ti tijo myhuj^i nasprotnik'ne bd upati divnil, se je zdaj i-iled prepira nastavSi>ga mej nje.iimi voditelji o priloXnosti volimih rnsgovorov §e s.una z momlidnim Sedanom potolkla, in jundpjamo se, da se o 1 tega udai'ca ne bole tako kmalu okrevala. S tem, da so je ta strahka v ml ado in stare lofiila in da nstavoverni ^.isopisi, sedaj lo&»!ii v dv* sovrai^na tabra, utnazano perilo svojlh vite^kih voiiite-Ijev prav cum amore ot coram popul.i pero, s tem so nam jo odprl pogled v iiajglobfri skrivnosti oruh vite-zov, ki so do sedaj smatrali wSitev Avstrije kot svojn svoboScino in svobuda in lojaliteto kot posebeu mono-pol svojo kotenje, V 6«m se prav za prav mladi intavoverci od stu-rib razliknjojo, tega mi iz take daljuvo ne moremo dobro izpoznati, vendar se nnm vsaj glod6 ustavovernih voditoljev prav clobra zdi deftiiituja nekega berolinskoga lista, ki pravi, da mi so pijavh, ki so se uie ««pi7e, dm* gi pa Uuli pijavlw, ki se stoprv mpiti hodejo, Nikakor nec^mo nem^kuiim narodu v Avstriji tploh tako samopamih namer i>oiltikati, niti mu v.Wtransko fiirece so spridenosti prlpisovati, a veadar ga no moremo popoluoma oprostiti, duj ima o nemski knltnri v Avstriji pfetuane misli, da si, vsled fcfga prisvaja go-spodstvo nacl dragimi narodi ter tako podpira subidne namere noktonh voiitnljev, knk«»r bi nemiki mall me-8ean kaj imel od tfga, co G;skra ali Kopp mastne kouccsije dobivatit a'i ee Kuranda aH P.ckert vec; upravn.h svetovahtev na svojih dragih glavah zdru-zujeta. Kaj so ti ustavaski v:tez;, in kaj imamo v prihodnje od njih prieakorati, to nam pravijo mejsobae tozbe njibo-vib easopisov; verjeti jim moramo, ce na euaka okriv-ljenja i natolcevanja rnove Presse1 od 4. t. m. ob ustavovercih pise wl)i*utscbe Ztg.* od 5. Jan.: „Njih ideal notranj'i politike je premisljen u/.i'.ok tega, kar se na katciikuli nadin mbre zaslnziti, neomajivo zaupanje v obli!i so si namrec, ee se zeailjiscni davki znizajo, treba'o bo za denar po drugi poti skibett in morda bi se utognili davki na ladje uakladati, ali cdo *oliko soli iz morja poprodati, da bi se zacela vo-Ia suSiti in da bi na vse zadnje r,So6aa na suhem ostala. Zator«'j pr.sopiha naglo adjutant nkolovodjau k junakoviui duran in potrka tako modtio, da so propla-§enema poveljnika bolui lasje vsi bnidn po konci vstali. „Za bi)ga, sklicite naglo castnike in povabite tudi od drugod veljavne un»z8 k posvetovanju, da se ubranimo nevarn sti. Toda naznanite ta shod tudi slavni p«>lieiji, kajli, kedar se o davkih govori . . . .tt Nemirni dub ne more svojega stavka kotidati, tako naglo rau junak prestiize beaedo: „Kaj, policija uaj bi se ut.ka'.a v riasa po^vetovaaja? Je nij tieba. Hajd*, naznan; shod in povabi k njema tudi mo^e iz vseh otokov nasega morja!; la adjutant, vedod, da ne bi opravil nic z vsimi svojimi ugovori, olido, pa se na durih plaho zagodranja v svojo kozjo brado: „Stavim glavo, da zabredetno. * In posvetomnju se je vrlilo brez -policije. RiZ^n enega so bili men la vsi ca up an) za kaudidata postavda," Kar s.! napesled tice vnanjo politike, vidimo, ka se obe ,,'IVesBi11, nDeotache Ztg.u, dunajski fTugblnttM I drugi listi ustavoveruo strauke, ki v italijan«kem i nemgktwi vpra.sanji 1, 1859. in I860, nobone previd-nosti nijso pokazali, tudi v jutrovih zadevah, kakor bo navadno o Burbouih trdi, nijso nic nuucili in mo" po* zabili, nego da so baS sedaj, ko na Dunaji navzocnemu ruskemu carju slavospevo poj6, vendar odlocno zoper vsnko olnjsiinjo turdkega j irma izrekojo tor za vzdr2a-vanjo skiraj nemogodega status quo na balkanskem Polnotoku Ici-iro, kakor bi se s praznim hvaliaanjem rusja in Uusija dala pnkaniti ter od politike svojih interessov odtegniti. dog daj, da bi ie vzhodnje vpra^anje no shodu mogoenih vladarjev in njih mimstrov o priloznosti dn* najske razstave tako reSilo, da bi zadostovalo vBem opravieoiuin interessom in rlovestvu sploh, kajti vidi se, da je turSka vlada uzo glavo izgubila, da je nasle-dnje vprasanje v Oarigradii nice goree'e postalo in da se osmanska drzava pupoluoma razdeva; ko bi vsled vseh teh uzrokov preteca katastrofa nastopila, dokier ima za sedaj gotovo sc mocna ustnvoverna stranka drzavno kmulo v rokali, po tern binam ta svojat mo* gla zaradi svoje slavoiobije (straliu pred Slovani) po financijelnem in moralicnem §e politicni Sedan na-praviti. Obcno zuana avstrijska sre5a nam je se enkrao ra^j gromom in bliskom z borsno krizo inz razporora, ki je mej mlndimi i staring ustavoveiv.i nastal, poka-zala prepad, do kterga nasje pripeljalo gospodarjenje nemsko-pemsk'i klike. Vsak brez razloeka narodnosti, kar nij notion ding so tako pazljiv posluSalec slidal. In ker" so bili oni tako neskoneno tiho govorjeni stovki strasiio uev.trni dr>avnemn obatanku, da, colt cloveski dru/.b, ga je toko neusmiljono vest pekla, da je $el in s:; vsega sgrevano spovdal pri spovedutku, kojemu nij nih6e ni jezik pritisnil spovedniSkega p-cnta. In zgodilo se je potem, kar se je zgodilo. Eno p'ravdo so obesli ,,Soci;{ pri „mali rihti" in eno pri krvavi rihti.- To so bili za na§e wSo«5ane^ budi das', ko so sc morali hnadu nadvestrani braniti in poveljnika so lasje ie liuje bolelt, kakor po.navadi. - rMak ribta* je Socane ilvakrat enako obsodiht -in dtakrat so podali energicne ugovore: eastuikraF po^-. poveljnikom na celu v siromaski slovenidini, junak pa sam na svojo roko v gosposki itft^ ." lijanSeini; saj bi bilo pac sramotno, 6e bi gosnod peveljmk branil svojo visokorodnoat v bornem jeziku, katerega pri nas vsak berac govori. Pravda je kaj jiiiduo kon^ala. .Mala rihta" je liitela Socane, zarad njihovi? obce znans radodaruosti pred vsom si;etom poiSastiti in zato je odlotilt, naj po-darujeta poveljn k in podpovvljnik vsak po a0raji]zev,<5astniki z dolgimi hlacimi naj dijo vsak po 20 rajnzuv iu ona dva 6a^tuika,katcrasi nijstamogla zadosta blng-i z»dolgeblade kupiti, ampak sta morola kratke blafie v dplgih &ko-renjah skrivati, vsak po deset rajnzev za mestn^ uboge. Iz tega se vidi, kako tankovestno zaajo na§» flrihte* razlocevati. ¦ Kaj pa je bilo s pravdo pred „krvnro rihlo?* Veliko kokodajcanja - pa prav nio jajeo. Ker nij imel pri zboru naSdi mnrnarjov— razen enega tnbee fcafco tankih u5es, da bi bil sligal, ali tako finega gobea, di bi b,l zavohai v dotifinih razgovorh kajenje javnega mil a ali celo veleizdajo, nij m>gtd tub nd»6e kej taoega spncevati in pravda je mwala pid k<>s\ Ml/,- U. '" , ,,. . kiss Avslr$o dobro misli tar jo ohr.miu ze!i, bi ne sritefirSBisffi^^ md tojo bodofie vo- litve, da bi poraagal biido po§kbdovaai drzavm vozpo-fgniti na> pravo pot, ktero namkazejoskupni mtcressi. Edino sredstvo v dosego te naiu-re pa obatoj» v torn, da vsak volilec no gSede na razp->re, ki so iahbog dan tones mej vsemi narodnostimi n* daevaem raw, vsaj v tern slufiaju odda svoj glaa za najpo§ten*Jega in najneodvisnejega kandidata, in fie se na ti nucmanule parlament poStenih mozakov, po tern ne bode atesko, skodljivih elementov tudi iz ministerstva in izmej upravnih uradnikov izbacniti. Ce bi pa dah trdovratnih kast hi kratkowdna po-litifca, ki meri vse na mravljinfijo ped, ktera sta do sedaj nstavovtrcem do krraila poroagala, tudi sedaj, ke je ta poblepna avojat odkrila pred na&ui ocmi svoje pognbljivo tinancijelno gospoto'jeiijd msvoja brez-sweejno vladanja, pri bodocik volitvahdozraagejejpn-: pomogla: po tern bi ae zaraojeua priloznoat tesko se kedaj pofrnila in kakor y Francesco Penaro malo dnfi pred poginoro benesjte repubiiko v stranko nz-cepljenemu m vsled razpora proti pietcfii sovra/m in* Yfcpm Bezjnofcneimi in roko krizem driefiemu v c 11 k e m u ¦vetu wMical, tako bi murali tudi misetoj pouoviij: nAdtm vcdo rhe parfopovtra patriamialaxe fima!a Lucanvs. Dopisi. V Goriei 10. janija. Povsod v ustavnih dr/<*vab je navada, da ae* poavetovanja in sklepi vaznejih konsti-tneijonalnib oblnstnij po fia&opisih «li v posobmh listih priobSujao. Tudi v Avstnji imajo to vse hva!e;redno navado skoraj povaod. Satno pri n»s so le prilifino koraa posrefii, to pozve, - in to navadno zelo nena-tanfino, kaj pofiiojajo naS dezelni odb*>r? razna na§a Solaka avetovalstva, konr.sije z» nravnavo zemljisfinih davkov in drcrge oblastuije take vrste. Po postranskih dnrih, bi rekel, sfrfii kaka nulcn-kostna vest mej radovedni svet$ kateri jo potem po avojih mislih razsiri ali obteSe in potem jo bereaio naviidno v domacib in zunaujili list:b vso spremenjeno, kakorSna le more priti od nezanesljhrth porocevaleev, kateri ao jo morda uze iz tret jih nst elisali in potem Se po avoje zasukali. Is Soiskih svetovalstev pozvemokvefienm ueiteljske spremembe, in vendar ae tam gotovo va/uo reci pre-treaajo in sk'epajo, katero gotovo jako zmim^jo one, kateri morajo sole z vehkimi prikladi k davkom vzdr-zeyati. 0 delovanji nasih cenilnib komisij je presneto malo prislovja7nost,dasiravnojeu2ede!o bl.zodognana. Te dni je priobcila deZelna komisija goio vrstiino ta-rifo (Classifications-Tarif) za gorisko kr-novino z dos-tavkoni, da je okrajnim ceniloim komisijam, obfiinam in iz obcinske zveze louenim posestoikom, potem t is tiro posestoikouo, kateri placujejo v obcini vsaj sesti del zemljiscnega davka, na' voljo dano, zoper to tarif* po* dati pismeue ngovore pri dotifiai okrajiii ceniloi komi-siji v neprestopnem roka Sestih tednov, ki pricne 10. janija lQ.neha 31, jolija t. I. Vrstilna tarila je razgrnena v obfiinskih uradih in pri okrajnih ceailoih komisijuii, kder jo lehko vsako p**egTeda; pri zadnjib se more pregledati tndi cenilni operat. Kaj je treba^ da pozve davkoplacevalec vse na-drobno, kaj, zakaj in kako se je vse to sktepalo, kar se Malo dnij potem se je prikazala na podnebja oso-depqlna zvezda repatica, katera je svoj nevarni rep obrnila naravnost proti Slovaaom. Uceni iu nanceni zvedogledi so jo imebovaii sJ;skra.B Kakor jt* obrne znano, so mornarji zelo bnbjeverni in se ustrasijo vsake izvanredne prikazni na podnebji. Kij cada tedaj, da je nasega jnnaka, kateri je zraven tega zelo nervozen in posebno obcatijiv za vsa-ko 8premembo ua podnebji, pri tej priliki strasan strah spreletel. Nagloma skofii iz Iadje na* snho, se odpove poVeljniStvu ter se. trdno zaklene v svojo kovucijo. Dolgo potem ga nij bilo videti. ; PoveljniStvo so pa izrocili pogumoemu podpovelj-niku, kateri je v najneugodoejih vremenih neprestra-§eho' vodil brzo wSofiott previdno ogibajoc se nevarnih Markov slovanozrelne repatice. ________.__ (Dalje prib.) Nektere opazke ruske^a profesorja. Spisal prpf. S. Baadovin d* CoMrlrnay. (Nadaljevanje.) Kar se tice „pravljice,a mialim, da najboije bi bilo, ako bi za zmeraj ostala pravljica. Ce pa Cast. .Gla-sovtt dopisnik prestavlja jo na goriSke razmere in na resni^ne prigodbe, cntim se zavezanega, spregovoriti nekaj tudi v tej zadevi. — Priznavam, da sem se v tej pravljici izrazll nekolikokrat nepravifino in prenapeto. ter moram zagotoviti mojega prijatelja iz ,Glasa?. da ji sklenflo! Tako ss zaltbog godi pri n&% drngol mi-sttjo druga6e, Proti ,-aj^irav*o^vi Jicnega luerta na c. kr. vaduici | y G^rici, ^Ikr^^^'' je vloiio c. k. deielno solsko j svetovulstvo rftSi^'stvu z:i uk ia bog«castj*», je poda! nas dozelui o.ib'or euerg:cea protest n uavnost Nj. E. mimstrn Sti^fli^r^a, Posnetek te Ylog»» -p-iobcimo pr.bodnji$ «e nam bo dovoljeno. Mogo6e, da bjde odborov protest kaj pomagal, ter ubranii, to se zopet nrine nprnski kot udni jezik v n;«§s spolnje s de. A vebko zdat«iisa obr.waba bi bila gutovo, ako bi bilo solatu swto^alatvj saaii, kot v solskh zadevab merodajna obiastaja, z.vruli inini-sterstveni predJog in ako bi bila posebuooba d^islua zastopiiika odlocuo peofe^ovala proti vladuim na-meram. Kedar se ponem^i enkrat c. k. va-lnica v Gorici, se bo paskusal raz'egniti eksperiment kroalo tndi na ljudake Sote na fcfcetdi m poiem pfitfelllO 6 z ne dolgo zopet do tega, kder smo Me bd; nefobtj, d» so v»»ke- | ma defikn, kateri bi v §oli. k*fc» slorensk) btMedo; crb j nil, tablica na hrbot nlwst j> napjaom: »I?h bia ein j Ese!!« ' . , . Italijatwki ia slovnnski osmiSolciso delili protekli ] teJeu pismsiti izpit za mstarj it. nemscinp. Dotifine j naloge se pasljtfjo, kakor se pripovcdaje, v diaaj&o razitavo, najbrzd v dokaz, kak> izvrstao se nasa inla- ! dtna poae«m";uje, kajti ako bi hoteli pokazati vesolj-nem'i svetn zraoznosti in napredovarjje naS:h dijakov sploh, poslah bi v razstavo lebko tudi slovenske ali Italyanske naloge, - ali pa naloge iz drngib predmetov, v katerih se posamezm flijiiki posebno od-likuj.^'o. Kaj pa, ko bi razstavili stovrftiske in itabjaa-sk.'ji Uie dolgo easi nijsem fiital v „So5itt nobonega dop:sa od mSdt brwkth kra-jev in zato sem enkrat tndi jaz prijel za^ pero, da Vam mar»jkAi povem, fc»r nij ft* zuano. Za droStvo -Gorica". se je tudi pri nas agitovato in iiekteri goa-podje so nas mnogo m»j tomi fctili mane prav se silo cpisali v ono drnfibvo*); alkali so na;n s crnim« barvomi na$e »taro ia koristno puhticno druntvo innjega vo(ht?>lje; ^Gorico* pa so popisavait tako, da bi sa ne mogc-1 vt»u noben katohfaa izvebciti. %$ ne pristopi k teum dru-<*tvn. Vkljub tem-i pi mj'Wij*. agititurji zapn?tilj pov-sod dobrega vtis.i; volja mnogth ktiliekaj z:noz»ih nij bila pnstopiti h nGorici",. dasiravno je to drnfttvo ce-najSe od „Sofieu; pa kaj je kcristilo braniti s», vpisali so nas vse jedao; a zi malo cast, ker i>am jo re6 §e jasneja, nego popreje in se bomo odpovedab eden za drugim. Nij treba misliti, da ^Soca* nemi prij.iteljev mej nami; vsi tisti, ki sun bi!i wSoc*oi* se aSaC'ini* os* tauemo in nam se bade • pndra^iio Se nriogo druxih naSdi prijateljev. Z»tor'*; pa zebm.i, dri politic to dru-stvo „Soea*, ker zdaj napravljt povsad javne sb»d-», enkrat tndi pn na* k »j taceg;t napravi in &\ Ijudstvu pokaz«», da strogo zagovarja naroJne pravice in z vo- *] Bil jo vderaj tudi g. C'cbron iz Rihenberka pri nai, ki nam je ravno tako tozil ia so jozil, da je bit nntanadin esfcomoti-„Goricou, URED. mi je to jako za!. Pa z druge stiani nij sem zaal vseh okoliScia in sem bil slabs po iucen v tej zadevi, ter, misled, da vodstvo'omenjenega zavoda je brez vsakega vaznega uzroka, meni ntc tebi nic, prepovedavalo go-jencem me obiskavati, fiutil sem se nekaj razzaljsnega (akoravno nemam oavade se razzaljevati), ter vsled tega pisal sem en malo jszno. Ako bi bil vedel, da je I voistvo storilo to prepoved z namenom oteti faata ela-| bemn upbvu mojih bogoslovskih mnenj, ne bil bi m6 j rekel. Sicer pa pnznava c. g. dopisnik ^Gla-a", da I celo brez mojih bogoslbVskih iziskomnij ne bil bi mo-I gel sezuaniti se z rejencem, ker nvodstva se ntj zdelo I ni €astno ni primerno, po^iljati meni nifi, tebi nic tu-I jemu in neznanemn filoveku rejenca na ogled, kakor I kaki vojaSki koraisiji, in to tim manj, ker mora, kar I je nekaj let, nasproti vojaSki oblasti to delatitt. Pred I vsim moram izreci, da priznavam globokomtslenost in I bi8troumen dovtip "te fraze. Pa to je le opazka dile* I tanta, obdndujofiega lepo nmetnijsko delo, in tedaj je j le postranska stvar v najini pravdi. Bolje vazno, mi* I slim, bo to, kar zdaj pride na vrsto. Tedaj „vodstva I se nij zdelo fiastno," da bi „tuji in neznani i;!oveka I seznanil se s fantom, ki je postal izvrstno zbirko ljud-I stveuih stvarij nufienemu gospodatt. Vprasum cast j „Giasovegau dopismka, ali „tujt in neznani filovek'4 in I nuLeui gospod* sto dve razni osebi ali pa eoa? Ce I ena, kako je to mogoce, da „uLeni gospod, ki nabtra I gradivo za znanstveno delo*, za katerega rejenci za-I voJa nso spiaovali zbirke pred odmi svojib predstojni-I kovu, postaja naenkrat „tuj in neznao clovek?tt Zakaj I pa tedaj posiljati one zbirke „tujemu in neznanemn j filoveku", kateri morda je kak slepario zapeljirec, pa* SSSBSS^SS , , I ¦ , , uj) . , | I I || L ,||,| „ L | dim pogumom, kakor atranka, ki pravi, d.i obla^tnijan ! je th'bamjlcati in. potrpdti « nfhd5, de tiifti ner porta-I paio narodu v prid; Cdrkvene in po ivetne oblastnije ne napadat*, &r je, driigod pokaza'o, da v nj wn je prjitor za vsacega 5e tako vro5ega katolcaaa, cese tudi ne mesa I v verske zadeve, ker ima doita dfii'.ih zadev gm)tuih | in naroJuostnih zagovarjati in pispeSevati. j Nasa dtalne i se b j me id \ v 3., 4. tedaili odprla ses'ovesui be^ed), h kateri prifiikujatni maog> gori-j Skdi gostov; zdij pa upr.is:ira odbor wSj6ex: Ali \a bi bilo mogoLe, da skbce ravno tisti dan Java: obcni | zb"r v Kvriko, da se bomo turn pj^ovarjalt o na^ih | naroJnih zatbvab m pj^ebao o direktuih voiitvahV Ob6n^ zbor Tttij bi b.j zi^jI pMoej p'i p^p-iidaniki bozji ; slnibl ia p> obfiaem zbu'i bi bila b..>s>dt; tako bi 33 I lepo z dobrim ziru^do, in to bi bilo poht. dr^iStvu I in u&L: ditabrici jako primerno in koristno. Prcsim | tedaj v imanu vpC'h, naj slavoi odbor uSoc^" to re<%. ' prec»j v prette* vztm^ in s? z nimt do^ovarj*. hTe>H* | traSIjivo naprej, ^So^an:," za narod in ryegove pravic», i katere ste dozdaj znru.om zvusto b.aidi. [ J. K. v imenu veeih. h Ljubljana 8. juti. [Izv. dap.] H*vn> tisti Oaso-pis kateri jo za slo/enski narod veliko djbrega i pol« ucnega spi*:*!, prevzcl se je, ter je nekaj fiasa sem zacei ovirati vsa podvzefja na dusevnem i nutoduo-gospodarskem polji, ki uijso dobiia vidrga dovoljenja od nj.'govih kolovod j. Zacela se je pred nekaj leti posebno na leposlovuem polji pridtio orati ledinn, a ker nij naum tega oranja dopadal nusim starim, ker so je tudi plevel in o*at ruvati zadel, napoli so atari, kateri .so sami nevcloma nekoliko teh nopotrebndi ze-)'M zasejai', vse site svoje, da bi to p.edr/.n9 orace izpodrimli in oLrnilr, kar se jim je tu It delom i po-srefiilo. Ali tudi na politifinem polji no zasledili nekttere, ki so zaceli samostalno misliti tor njih umidljevano neizmotljivo^t Icarati i hoteli so tndi te zatroti. Tukaj so jim njihova nameravanja popolnoma izpodl Htdii. Ljudstvo stiskano od vseh stranij poprijelo seje odloc-nej&b borilcev za avoje blagostmje. Iboj proti vsemti, kar nij njih mnenja, kar se ne da od njth komaiidirati, sklenili so stari v svoji sveti jczi ter zapis-tli to geslo s tako dtfbeliml crkanii na svojo zastavo, di bo 16' uze vaakeinu samostojtio inisle6vmu hudo v oc\ Kako oro/je se pa uporabtja za ta boj, p>5 ono ali nepeSteno, pametn.i ali bedasto, narolu koriitno all pogubonosno, na to se ne pazi, fie tudi narod trpt tor koncfino zarad csobnih strastij tudi pogine, to jth ne biiga. Ali plesati po njihovi godbi, ali trpeti, tj ju njihovo geslo i tega se tako mozko drze, da jm v tern oziru filovek tezko kaj ofiitati zamoro. Da je ve-cini na&k psendo-rodoljub'iv ie zato, da dosezejo svoje samjpridne uamere, ra^svidi se lehko iz tega, kaki se je duhovscina, katera je v svojem notraniem popolnoma prepricana, daje poiitifino postopanje starih narodu na pogubo, (jaz meaim tukaj posebno gorsko duhov-sciiiu, s katero sem v svojib mladib letih tedaj uze pred dulgim obfieval) isejedolutodnega letav temzmi-slu tndi javno izruzevali, in to vseda ijih orgamh otip4e-dojofie stranke, zarad osobne oportunitete poprijela propagandovanja med ijudstvom zastarostrankoter to-z raznovrstnimi sofizmi zagovarja, kar je v prejine n ___!<___u-i. i ill ............ sebno pa kedar kakor je, priznava sam wGJ.-ov° dopisnik, vodstvo zavoda videlo vtem nezoanem filoveku namrec zapeljivca m'adiae? Ztkaj spluh dtipuSfiiti celo pi-smene zveze rejencev s tfin ntujsm in neznanim clove-kom?-1 Kedar nij „ca9tno'4 za zavod, da bi rejenci obiskovali tega tujca, mislim, da tudi nij castno, da bi mu posiljati svoje zb.rke. Oa pa uze 'p>§iljajo zbirke, je naravui nasledek, dati jim priloznost govoriti s tern „tujim in neznanim clovekom", objasniti mu nektere nerazumljive zanj polrobno3ti ter sli5ati od njega sa-mega kntiko svoje zbirke ia nasvete, kako da bi iz-boljsali n-icin xapisava ija naroJnih stvarij. In moram zagotoviti fi. nnjega prijatelja iz ^Glasa", — akoramo vem, da mi ne bo verjel, da oni ntuji in neznani filovek* je hotel videti rejenca ne da bi mu razlagul pro-tislovja sv. pisma in pjmote sv. AvguStina, sv. Kvizo-stoma, sv. Btraaveature, sv. Tomaza Akvinskega i. dr., ampak le zavoljo tega, da bi govoril i njim ob uze poslani zbirki in se znjim zmenil o prihodnjih zbirkab; kako da bi J3 sestavljal, kako da bi izrazeval ta ali pa oni glas ltd. Naj tedaj razsodi 6, „Glasov* do; is-nik, ali tii se more govoriti o posiljanji nna ogled", o „vojaski koraisiji- itp. „Na ogled*1 nijsem mogel tirjati omenjenega rejenea uze iz tega uzroka, ker ne stojim z njim v nobeni oficijalni razmeri, nij^em njegov no vodja, ne ufiitelj, ne kak drug nafiebiik (predstojnik), ampak sem zanj le oseba privatna, popolnoma z nj nt euakopravna. Ob „ogledua pa v „voja§kera* zmislU ne more buti govorjenja uze vsled tega, ker sem poslao od make vlade, ne dabt nabiral za njo vojake> ampak da bi nabiral tvarino za popisovanje nekterih Ijud^t-i vemh dijalektov, sem poslan od ministerstva za uk.' casn brez vsakfga trivia z oumdtiimi odk< itasrdnirai dokazi pobijala. JRaje volimo nem&utarja (tedaj 'najhujSega nas-protnika i zatiralca nasega narodnegsi- obstanka) kalzof mpre&nja§kega Sfovenca m dr$avmga poslaneal* Tako piSejo „Noviee* svojim veruim i sploh v javni svet/ All se ne pravi to, dragi eitatelj, ki ti je v prvi vrsti obstanek uaroduv na srci, za sebicne n a mere ljudski blagor prodajut-; ne presegajo take objave uze vse meje pametnega niWljenja?! Itaki hoLejo b>ti narodovi Toditelji, takim na} bi se Ijudstvo jsaap»Ic? Vsakako pa je dobro, da so izpovedali svoje na-raere in vsakerau pamctneuiu rndoljabu, katerega so do3edaj se svojim blinjeojom slepib, odprle se bodo oci, zacel bo svariti blizaje am sorojtke pred nevar* stjo, ki jim preti od strankc delajoce za samopridne nakane, M. Politifini pregled Se zmerom nic* druzega, nego pripravo za di-rektne volitve; star! in mladi ustavoysrci se v eno-wjr ceSejo po ^Deutsche ZeituDg* in „Neue freie Presse*. Mladi starim najvece „lumparijeB oBitajo, in to je vse res, ker so mladi in stari dozdaj iz Onega, korita jedli in mladi tedaj prav dobro vedd, kaj se je godilo. Ta propir svetu osvecuje revni stan Avstrije, katera je vendar nze dolgo casa v rokeh te stranko. Stari in mladi prav pridno kan-didato postavljajo, pridruiiia so jim je so tretja demokraticaa stranka, katera meni na Dunaji kan-didovati Umlaufta in Lflblicha, ki sta se v prejsnjih easih potezavala za poravnavo mej avstrijs-kimi narodi. Pa tndi mej nemSko katolisko stranko na Dnnaji je nastal propir; kardinal Ratischor je ustavoverec in njegov organ ffVolkBfreund" pravi, da duhovS&na mora podpirati ustavoverce in piipozuati nstavo; torn izjavam nasproti protestuje „Vater-land," organ avstrijsko katotiSko-konservativuo stran-ke, ki pravi, da je treba vrecl contralizom in po-tezati se za federalisticno osnovo Avstrije. Dobro je, da kardinal Rauscher je osamljen se svojimi kreaturami in da ga so vos klerus njegove Skofije no poslusa. Te dve katoli&i stranki ste sicer zadnji (MS poskusili neko priblizanjo pa nij s"lo. V »Refornu* se jo oglasil neki Rus proti Poljakoni in Cehom ter jim svotoval vac edinosti in manjo partikularizma; C'eki naj popustijo idejo lastnega kraljestva in lastno narodnosti in naj se naravnost vr/ejo v naro&ij Rusom, kateri edini jib morejo in morajo rcsiti, tndi ec bi Cehi sami ne hoteli. Na to izjavo odgovarja Palacky tudi v pReformi", da Cohi so sicer prijatelji bratov Rusov, a da ne lodo nikoii /.rtcvali svoje narodnosti, svoje literatnre in zgodovine, da oni ae zmerom nijso ob-upali nad mogoeostjo, da postanejo svoljodni in sre6ni v Avstriji ter da je &ska narodnost tako razvita Sicer kedo vc, morebiti da sem !o skrit rusk vojask nabiralec ali pa kak drug ncvaren za mladino clovek. Tedaj cast5tam mojemu prijiteiju iz .Glasa", da stoji v tisti vrsti, kakor gori^ki dopismk ^Triester-Ztitung*, ki je na§tl v ganaki tlc^eii „ruska vobune" (rus-iische spaber) (gi. ^Poslano* v st. 51. sSocett 1. 1872,) Ah je castno ah pa necaituo seznanjati se z ljaduii, ki se iuteresirajo za t sto stroko, kakor mi, ue veni, kor ue znam tttkajSnjih pojntov, §^g in navad; pri u;is pa V podobuem priraerSjaji negovori se ne o castoosti ne o nedastna»ti, anipak ae «teje jako naravno in eelo jako kmstno, da se sez.ianjajo mej sobof Ijiidje, ki imajo enake znanstveue inierese. I/, tega, kar sfini popreje powdal, se labko razvidi, ali zares ,,0 znanstvu tu nij govora, ker znanstvenemu aaniena je bil rejenec u2e s tein zadostij, da je postal zbitkoB iti, in ali nij ma* njkalo se, da bi bil pojasnil to zbirko in sploh po&o-voril so o nji s «tuj:m in neznanim ciovekom.' Odkritosruao priznavam, di nijsem bil v stanupo-polnoma zastopiti ta oddelek dopisa, kder se govori o mojih bogoslovskih preiskavab, o sv. Avgustinu, o la-tinski Scbmiedovi in grski Curtiusovi slovnici itd. Sta-dirol sem v popoluoma drugik soluh, kakor 6. moj prijatelj iz toGlasaa, in zatorcj mi je popolnoma tuja in neznana njegova logika, ter rad priznavam svojo nevednost v tt>m obzira. Omenjeni zviti in zapleteni oddelek dopisa se mi zdi tako mojatersko scstavljen, da. si ga dovoljujem pooatisaiti tu brez vsake spre-membe: «To nij vse, gospod je bil rao5no ufien, tako vi-sokth mi8hj, da je nabajal na vsaki strani sv. piarna prjtislovja, da je spoznal za krivo to, knr so kot re-snico castili a?. Avgustm, sv. Krizostora, sv. Bonaven-tura, sv. Tomaz Akvinski in drugik modrih moz bret in i3amovestiLi, da bi tudi pod tnjim jarmom ne poginila. v Interosautno je nmenje Rnsov olr avstrijskib Slovanih: oni nas ho&jo osvoboditi vse avstrijske Slovajie; a zato, pravijo, moramo mi vso na30 §aro pre6 vreei in popolnoma Rusi postati. To bi bilo lepo osyobnjenje! In veudar jn to mnenje na Ru-skem ob^no; vsak Rus, s katorim smo dozdaj go-\ vorili, je bil se ravno t^h mislij. Rusom nij tega zameriti. kor so vsi panslavisti in si ne morejo mi-sliti svobodnega razvitja malih slovanskih narod-nostij po svoje; a nstavovercem naj l)i bilo to v poduk, Rnski ear je v saboto popoludne zapustil Du-naj in se podal v kopel Euns; lo^itev od naSega dvora je bila kaj sr^na. Sploh pisejo zdaj (5asopi.si da so postale razmere mej Rusko in Avstrijo jako prijazne in da bode Avstrija vsled dogovorov mej Andrassijem in Gor&ikovom zacela ? orijentu drugo, zattranim slovanskim narodom prijazno politiko. To bi bilo sicer zoloti; a dvomimo, da je nafiim diplo-matom mogoce trezno racuniti, kadar imajo opraviti se Slovani. Bill so na Dnnaji skup 4 vladarji slovanskih drzav; rnski car, knez Nikita in knez Milan, vsi trije gosti nasega cesarja, katorega drzava je tndi veCinoma slovanska, in ker so se mnogo dogovarjali, je mogoce, da so se kaj porazumeli glede* orijenta; a nam avstrijskim Slovanom ne bo ta shod najbr^e prav nift dobrega prinesel. Sicer pa ostanemo pri tern, kar s;no u/,e ve^krat trdili, da vse te prijaznosti mej vladarji nemajo danda-na§nji prav niu pomena; snj smo videli kaj jo na-stalo po letn 1867, ko so si vsi Vladarji v Parizn prijazno v roke segali; mej tern ko so na Dunaji ruski in nas vladar v prijaznosti edon druzega pro-koSevata, hoce ^Vaterland* vedeti, dn je razdeljitev Avstrye mej NomSko in Rusko sklenona reft. Marsikodo jo mislil da so nasi ministri' prisli v nemilost; a nasproti temu muenju prinaSa BWie-ner Zeitung" podelitov visokih redov ministrom Lasserju, Banhansu, Glasevjn in Ungerju. - ffWan-deier" pide v onom zadnjih Hstov, da se n»j treba toliko puliti za program sain, ampak da jo zdaj v prvi vrsti vazen d^.bor kandidat. Tega mnenja smo bill tudi mi zmerom, in tedaj so enkrat svetujemo ysem „na§imft, da se lo zato bri^ajo, da zvolimo dosta dobrih, zanesljivih Slovencev, kateri nLe po-znajo nas program in nase teznje. Ogrsko ministerstvo je predlozilo drz. postavo o notarjih, vsled kateri bodo morali notarji s Trans-litaviji madjarsko nradovati. Madjari se kazejo iz-yrsine, pa smesno posnematelje nasih nstavovercev; svojo kulture ne bodo pac" nobenemu narodn, so ci-ganom ne vsilili. Nadalje jo predlozil finanSni od-sek omenjenemtt zboru proraCun za 1. 1874. Po-ravnava mej Ogri in Hrvati je nakda toliko kakor s kolikim nspohota za nase brate ttmte, no moremo f . ,.. javn«m, polite Tabori in \u\bi droStveui zbori so k temu stevila. Tor^j je predstojnistvo zavoda preporedalo oneniu rejencu, ob:skavati gospoda rekoe, da udetii gospod bi znal biti prav takrat, k> pride rejenec k nje-ibu, zannsljen v sv. pism>, ter bi ga t?iko motil v bi-stroumnih preiskavab, ali pa bi se gospod debtl nemo-fienpga, in bi govoril po navadi uiHnj»kov, ki pr» bukvab 6epe pozabijo, da nad njimi streha gori, o globokih praganjib, kterim se ne more blizati rejenec, bavc6 se z latinsko Schmiedovo in grako Curtiusovo slvvnico, ako se node hevarnosti izpostaviti, da bo t ik salto-inortale za njegov dusoi razvoj, ker odgojiteljska pra-vila, ntznana in nezabtevana,v cumnati znanstveno izobrazenega mozM, vendar aeobhodno potrebna vsaki odgojiteljski vadli, poudarjajo Rfestina lento* in Jiiti, pa se neprybiti." "—"Vprasam vae svoje zoance, ali najdejo tu^'Snj ne-kaj, kar bi se moglo potegmti na m->jo oseb*. Kedaj, kje in kaj sem govoril o protishwjih sv. pisina in o pomotati cerkven.h ofiakov? Kedaj delal sem se ^ntmoCenega0 (nezraotljivega?) in vsiloval drogim syoja mnenja? Kedaj sem govorU o globokih pra§anjib, kterim s« ne more blizati rejenec? itd. Ce c. g. dopi^nik sare's m'sli, da se ocsajaki de-lajo Rnpmocenea, mormn mu naznaniti, da ne pozna nobenega izraej njih; ker resilient uconjaki, resaicni znanstveoi ljudje nikedar seneiutyonczmotljiveincelo Razne vesti. (Obvoi jcbor *o^e) v Rihenberku se ie preteklo nedeljo v najlepSem r«jdu vrSil. Kavzo6iiih m Steli 43 drustvenikov in nad 80 posIuSalcev, kar sicer na veli-ko za javui shod; toda, kakor smo pozneje pozvedeli, so meiiih domadi, ka se smejo deleziti zbora samo dru3t»eni Clani in tako je priSIo ve6 KraSevcev ne,?. go Rikeubercanov. Zborovali smo v dvorani spodnje ribenbeiSke grajMiue, katero nam je gospod grofLan-thiifPi blagoduSno v ta namen odstopil GoBpod grof sam je tudi pocastil zbor se svojo navzocnostjo, Raz-prava pbidi todk dnevnega reda je bila jako zivahna in izgledno parlamentaridna. Pri tej priliki se je zopet jisno pnkazulo, kako iutglo naSe Ijudstvo v tern ozira naprednje in k»ko lepo se razvija v ja nem zivenji, Tabori in i "* ' "' pao mnogo pripomogli. 0 prvi t-cki zastran prenaredbe mU oMn%U postave, je zbur sprejel to-U resolacijo*. nDaieliiilodborimjpredloziprihodnjemu deLeh zboru t ozirom na hodanje razmere in na podlagi dosedanjjh skusenj izdulaui naort potreboib prenarodeb v ob6inB. ketn li'du za puknezeno grofijo goriSko in gradiS5am* ko. Tudi u:y ptedlozi drzuvnemu zboru peticijjo m prenaredbe dotidmh dizavnib postav (domovinska pot* tava, poselski red) kitoro sptdajo v njegov delokrog." Po na drobaem pretresa»iji zastmu direktnih vo-Htev drzavnib poslancev je pa soglasno obveljala »!«» do(v'ti rosolueija: l.^Sloveuski poshing naj se di^.i staroga sloven-skega pro^mmma, khkursiiogn je sprejtdo slovoniko Ijadstvo na dosedanjdi taborjib, to jet Zodinjcna 8to> veniin, upoijava siovonskega jezika v urade in Sole in sploh posni^evanje dusjvuili in matergahtUi koristij na-w.'gt naroda.u 2. „Naj po»topa 'z dr^avnopravno opozicijo, do-kler skode ne trpi novodni naft program.11 Obfiirneje porodilo priobdimo prfliodnjiL. Tukaj somo Se eno za kratek Lai. Po nakljuftbi je bil v nedeljo v Rihenberku en odbornik novega drnfitva uOor can. Ta sreca na poti znanca SoCana, ki so je ravno iiapwvljat k zboru, se ga oklene in ga lioco progovor.ti, naj mkar no bodi. reko3: 5 K»j nos delal pri shodu "Soce,., saj Souaui sami no morejo vee Viuliti svoje barke\ nSe v>, da,tt mu odvrne nas pri-JHtvlj. nimate Gnricanje veliko boljfie stable, kajti pi'i vns drzijo vs\poti — v Rim.*1 (W«*r«dnA •tun.) V sredo popdhidne sose vo» jaki v G>r!ci bivajocega og>*rskcga poika France*Kar-lovvga v Panjevcii stielati vadiii. Vojak, ki je pri tar-Li puzil. jo bil tako nepreviden, da je izza nasipa glavo poni'dd—-puska poci, in kiogla ga zadene v. Colo tako, da je pri tej prici «b»gi revez mrtev ob*. lezal. (HrtcpUnne tin She.; Ka gorisld realki je rA3pi-sano mesto uctelja /.* neniSki jezik kot glavni pred-met. Na narbdnoparallelnenl ut'ittiljskem izobrazevahsdi v Gorici pa ste razpi«ani dve mesti za prirodopisje i priro loslovje, eno z it a I i j a n s ki m, drugo 8 love n s k i rn poducnim jezikom. Pro^nje se oddajajo do 8. jnlija pri dez. isolskem svetu. (Xttroftni d«m.) V nvdeijo 8. junija so y Nbyem mestu na Dolenjskem slovesno polozili temeljui bitten uarodnemu domu. Slovesnost je bila mnogo obiskovaiiaf in prav sijajna. V temeljni kamen so vziduli kosi-tiusko skrinjico, v katero so epravili ustanovno pistuo, popisajoco razvoj nurodne ideje tta Slovenskein sploll in pr.sebej na Dolenjskem in zgodov.no novomenSfee citalnice. Govorilo je vec govornikov, mej njimi g. Navratd iz Mttbke, dr. VoSnjak, dr. Zarnik xi tjub-ljaui. Belo oblecene deklice so z venci okincalfe temeljni kamen; poteni vzamc citahlicni predsednik kla-divo in udari tnkrat ob kamen, reko6: „Vzdrgni se narodni dom, na cast Slovanstva, v prid Darodiiega napredka.- Tuko store tndi pricujoSi gostje, bdboV-niki, gospe in gospodicine. Mej vsemi govori s&4o-neh zrvio- in slavaklicf, vmes pa so pa prav ubrkno peh gimnazijski diiaki. Ob 1. nri je M skopnf obed, popoludne pa ljn iska veselica pod milim heboM. Jwa-maticno drustvo v Ljubljaui je napravilo siiio6i gleda-liscno predstavo, na korist ^narodnega dema" ^iovo-ni»'§kega, pri kateri se bode prvikrat jjredstavljala nptra igra «Na kmoiih- s petjem v 3 dtjanjih, po Th. m-gerle posloverjena od J. Ogrinca. . Iz Goricw je o l§lo ve6 telegramov, pozdravljajoftib pri slovesnosti jtbrane Slovence. V wulnjcm podlistku „Nektere opazke" itd. (it 23.„So5e") na most! „«e miOreta ksatiti" (Rtr. 2, pre*. 2, vrata 6 ia 5 od spodej) se mora brftti: norom zagotoviti inst ktitlka, da nijsem iracl na-mena kratiti; na m.'sti pa vPri tcm obaa§anjuf« itd. (str. 8, pred. 2, vrsta 6 od zgorej) se mora brati: Pri tern, obnalanja itd. ...„„-v,v.M. v««j» .„„.««». "";;r.7""1f;—V~\ ~. -, /I/ rviuHv»kt «okoi!) Sokolska zastava je tukaj. ,D#e ne pnznavajo nobene nezmotljivosti./^^Z^^^^^if j^ t "«V—*" I_____i-j /:- ixklt ;-i.«\ a«- ,v. „ m. ob 4 papol. b» pregled (in bbcm abor) kolov v tukaji*nji telovadni, h kateremU mora vsajfe §o*' kolec pi'iti. Na dnevnem redu: pojfeoyor o blagoslov-Heniu zastave in ako bo Se lc«j drugega. V Vipavi, 9. junija \8l& OPBOR. {%***ci*.) V Tratn je bila pret. nedeljo javna tdmHo^ katefe se je ndelezilo cez 20.000 ljuiij iz Trsta in okolice, po prvi udobljeni einkvuv, sta ae sprla neki* mornur m neki debtee; mej tem ko sc su- ae spusti v beg, zmeinjava je b:la lakusna, da njbilo mogoca policiji mno&ce pomiriti, v-se je rilo in suvalo se, tako da so morali s tombolo jei.jati in da je mno-go raoSuo in manje poskodovaiuh in ranjeaih ia m«stu ostalo. Vaeh nesrecmh je eez 100, 7 Zvmk in 2 moska sta ttiko raojena. Iz ,nedo!2ne toaibole j<* nastala javna nesreca, kar je toliko holje nhzalovati, ker je uzrok vse zalos'ne uesreee prav neuniua in nev.*z:ia dogodba. (tflovenufcl Sfnitrntje n» Kw.iajl.) Na dimajski univerzi je Iota 1873 v Ziraskem pole»ji b!o 3756 shi-dentov. Med temi je 1371 Sl-vnnnv. Med tem zonot okoio 100 Slovcncev, (,.*l»viin*t:iiskim obis-kovalcem avetovne izlozbe. Prvosedmk ffBesfde'*, eks-celenca grof Janes Harrah pozdravil je gosto s srcnim eeskim govorom in iziazil nadcjo, da bodo slovanski popotniki prav obilo udeleievali se teh drui'.venih sho-dov, kateri naj bodo dokaz slovanske vzajemnosti. Mi-mogrede je omenil, da na Duuaji zdaj biva nad 150.000 Slovanov, vecidel Cehov, da pa mesto se ne ozira nanje eisto nid, da nemajo witi svoje sole niti cerkve¦, glede" na to pondarjal je potrebo in vaznost, da avstrijski Slovani zlozno potegajo se za drzavljanske praviee, ki jim greclo. Pevsko drustvo pod vodstvora profesorja Foerchtgoit-Tovacovskega pelo je potem mod drugimi slovenska zbora .Kdo je mar?* in„Pri lovu*. Med mnogobrojnim obeinstvom znstopana so bila v.*a slovanska plemena. SI. Nar. jnbljani) je te dui razposlulo svojim druzabmkom „Slovenske Talije" 19. 20. 21. 22. zvazek, ki obsegajo igre: „Yisoki 0. - Go-renjaki slavcek. — Tozigaldeva hci. — Umetnost i na-rava. — Zapravljivec." Iz vsega se vuli, ka to pre-koristuo i prepotrebuo dm$tvo prav vrlo naprednje. Delajouib mocij ima veliko: 22 gospij i g«ispodicin pa 30 gospodov. Manjka pa ma se ustanovuikov ia lot-nib drnzaboikov in zatorcj vabimo svoje c;tatel;% ki Se nijso udje dr. drastva, da naj ne odtekajo dalje svoje pornoci tenia zavodu. ' Eden najvaznejs;h pogojev za izomiko vsacega na-roda je gotovo narodno gledalisce. Zato najbolje iz-obrazeni narodi ze od nekdaj zrtvnjejo veiikanske svdte za svoja kazalisca, da se niogo obdrzati na vrbuncu umetnosti in okusa. V nn'ejs.h casib tu-li ma:)jui narodi, kakor n. pr. M;djari, Oebi, Srbi in dnigi mnoga novcev darojejo za t'lscaoek svojih Tabjindi hranaov in posebno Madjari odlocajo v ta naraen ogromne snb-vencije; enako delajo najbli^nji na5i sosedje, brutje Hrvatje, kateri nedejo zaostati, in lanski sabor troje-dine kraljevine je za gledaliSko sezono 1872\$ Laukazal narodnemu zemaljskemn kazab§6o v Zagrebu znamenito podporo v imposantnem zuesku 32000 gold. To postopauje iztira iz spozuanja, da jale podo-voljni materijalm podpori mogoce pnvab.ti v draroatirno kolo spretne igralce in piaatelje, ker se samim tbie-tantizmom nij noben narol na dramaticnem polji do* segel znatnega napredka. Mi Sloveuci za svojo dramaticao mo.irico od dr-zaye ne moremo pricakovati niti najmanjse podporo, med dezelnimi zastopi jfa saino od kranj^kega dezcl-nega zbora, ki pri picbb dt-2elnih dobodkib dovoliti more le toliko, kolikor zadostuje komaj najsilnejSim potrebam; tedaj nam ne ostaja druzega, nego da se zdruzojemo po zoamem piegovoru; ^Pomagaj si sam in Bog ti poranre." Ako bocemo napredovati, deiati moramo tudi tukaj n$pojeoimi silaraih Vsak naj pri-pomore po svojih moceh ali dusevno ah materijalno, da bodemo i mi Slovenci dospeli na tem po'ji do za-zelenega smotra in tako sploh do boljse pribodnosti. Dramaticno druStvo - katero si je postavi!o blagi namen, da nasemn uka ia proavete ieljnemu Ijndstvu podaja dostojue gledaligke predstave, v svojih vsako leto izbajajocih „Talijinihtt zvezkib pa dobreali izviine ali iz druzih jesikov prevedene igre, katere posebno dobro dojdejo mnogim eitalnicam po vsem Slovenskem — dramatiuno drustvo v LjubSjaui je ono sredisce, v katerem naj se snidejo vse moci, katcrem je mari raz-vojslovenske dramatike! Zatodrznemosevsvojem lista nasih ditateljev pozornost obracati na omenjeno drustvo vabe6 Vas, da pomagate poloziti tudi Vi temelj narodnemu glediseu, katero bo bistrega uma slovenskega vredno, katero bo prijeten dom za narodno razveselje-vanje, Sola lepih nravov in ciste narodne besede, ter bndilno zrcalo plemenitih ^uvstev in dejanj cloveSkih. Kedor 2eli pristopiti drnfitvu kot ustanovn.k, plaea v ta nawerj 40 gdd. ali na onkrat all pak v stiivb letuih obrokih po 10 gold. Ked.r pa z«di biti samo podpornik, piacnje vsak> leto po 2 gld." Po drnstvn na svetlo dani zvezki BSlo»enske Ta-lijeu se poSiljajo drczabnikom postarine prosti pod njihovim nasiovum po pnsti ali aeposr;dn» ali pak jib d'.'be po drustvecih poverj^hikik Oglase za pristoji in denar prej--ma drastveni bla-gajnik gospnJ Dtagotin &tgar v Ljublj-.n", /.i tiormko pa tudi urednistvo BSoue.B Do»2niki zadnjikrat pozor! Tisto gg. naroKiiike, ki nijso vlcljnb vefikratnema tirjanjn sa zdaj pla^Ui st-trega dolga od tota 1872, opoininjamo, da v 8. dntih posljiyo dolzne zrif^ke, ker dnigafn boino naiocnino iztirjali po poltnili pOY?ptmh listih na njih strosko. UpravniStvo Soba." Pr^rfino so sjabvaljujem destiii gospodi, posebno pa gospodom percent, ki so niojo rajneo soprago spre-mili k zadnjem mini. __________AHTON HEIBAR. Kmetijske i trgovske vsti. Zadnja velika toea nij nikjer v goriski okolici skode napraviirt; bila je samo pomesfcnib vrtib in tarn drevje mocno poskodovala, tako da je polovica drere-snepa poija leiala po tleb in daje bil zalosten pogled v goriSke lepe vrte. V okolici goriski in drngotl po na^i kronovim je §e precej.sna nadeja na sredojo letino; slana nij nikjer dosta pritiskala in &kode naredila, Se najvefi na Furlanskem, kder vir.a letos ne bode; po drugih slo-venskih krajili pa se smemo oadejati saj takogne tr-gatve, kakor je bila lanska, Crvidi so §li prest; ravnalo se je letos po Gorts-kem mnogo svtloprojk; kakSnetmt svilorejcti so leprav dubro oponesl<», a nekteri so je u.orali vreCi prec ko so u/o cetrtikrat prespate; sploh pa moramo reci, da pri tako nengodnem, mokrem in mrzlotnrm vrememt se nij bi!o Se tega nadejatr, kai* se kaie, da bo. — Vceina sviloprejk je zdaj v kavalonib, kder se zapre-jajo, ampak mnogo jib mom biti Sepoee*rtem spanju, ker se murbovina na goriskem trga prav po visoki ceni pro^aja; letos so placevali na Videmskem trgo listje do 4 gold, cent in v Gorici do a gold., kar znadi, da so ljudje mnogo kavalirjev imeli. V Gorici se uze ka-kih 10 dnij prodaja galeta in sieer se placujejo male partije zelene robe po f. 1.30-40, romene pa po f. 1.50-60 funt; vecina posestnikov pa prodaja svojo galeto na srednj kup, in dobiva zdaj ua racun po 1 gold, na fiint, kar je zdaj najbolj varno, ker cerm bode poskoSiia, kadar enkrat pridejo na nas trg italijanski trgovc?, kate.i zdaj se ne vedo, kolikoi'obe bodolebko doma kupili in koliko je bodo potrebovali. Srednji knp napravi mestni urad s primerjanjem vs^h cen od zace»ka do konca prodaje na nasem trga. Ta ceno imenuje ltalijan nmetau. kadar je enkrat po mestnem uradn naznanjen srednji kup (meta) prid jo fsi tisti, ko so na tak nacm prodali svojo robo, obracunit s trgovcem, kateri jira potem doplaca, kar jim §e gre. To srednjo ceno bomo tudi mi o svojem Lasit nazna-nili, in dostavtli tudi koliko se je na nasem trgn pro-da!o galete. Iz zgornjega Italijanskega dohajajo slaba porocila o svdnem pridelku, cnakoo trti; tam je toca in po-nocna zmrzlina silno dosta skodovala trti. Najved pa so vinogradi irpeli na spodujem Ogrskeni, ob Rena in na Francoskem. Ce bo to mokro in surovo vreme §e dolgo trajalo, bo pac «e mnogo nezgode napravilo; ce pa dobimo kmalo lepo stanovitno vreme, sebo 5e mar-sikaj popravdo. f*o»? zel(*Knlri>.> Trgovitiski minister je dal in?.enirju Sivicu v Trstu in tovarusem dovoljenje, da pripravljajo prva dela za zeleznico s ozkimi kolovozi od Trsta do Ajdovscine. Ta zeleznica se bode zidala, ce bo kaj iz tega po amerikanski sistemi in ne bode imela postaj, ampak urad bo ambulanten na vlaku, tako da se bo z vlakom prepeljaval. Lep napredek I NaSi Ajdovci ga bodo gotovo veseli. Nadalje je dobil tudi in?.enir Sudenhorst na Duuaji v druStvuzgro-fom Lantierjem iz Vipave in V. C. 2wnanom, predsednikom knpc. zboruice v Ljubljani. koncesijo za prva dela za lokomotivuo zeleznico iz Gorjce skozi vipavsko dolfno, ltazdrto do Rakeka, cd Rakeka skozi Ribnico in Novomesto na Bre2rce in od Ribnice skozi Ko6evje v Cernomelj. Ker bi vezala ta trasa Italijo z Jutrovim to jej dati ime italijansko-orientalske. Nekdo pa nam pi§e z Dunaja, da je bil te dni pri glavnem ravnatelju rudolfove zeteznice na Dunaji in da ga je ta zagotovil, da je polozilo drustvo one zelezniee mi- nisterstvn uze ii*udije in nacit /.eloznice od Lol^, cez idrijsko dohno v Vipaio, in iz Vipave v Gorico in sy. Peter i i morda iz kacega kraja iz idrij ke doliite tudi v Tolmiu, da je ministerstvo jako prijazno tej crti in pripravljeno podpirati jo, da zaclobi dr2avno podporo, to je garnncijo obrest'j. Toliko projektov, pa vendar se Rfbenejelezn ce; i;a najvaznejso predelsko crto pa je zdaj v>e pozgo('a. r»iiM ktizt») jo zjaj go le prav segla v daljne kioge; vefe bank katerib akcije so stale meseca aprila so i-ez 250 gold., jo to dni iikvidiralo in pluealo jia vsako akeijo od 7,1% do 33^ gold.^ enako jo: tiidt mnogo imovnih bankirskihliii faliralo na Dunaji: tako Sdioi z 16 miljoni gold, in ve»5 drugih s 3.ini 6.ini lO.mi mi-Ijoni. — N<*k volik slepar Plaht po im.ma jo prvi bil m^j fuliti; ta Plaht jo naplahtal neizui«izno dosti takih, ki so si z volikim trudom prill rani li kak kt,ajc:n,c<»k, fa v Goriei jo aekterim slugam bogatih hi§ zapravil pri-hranjeno novco; on je namree jemal uloge, da bo % njimi spektiliral na borsi, prve inesece jim je poSiljal neprimerno visoke dobieko, to so bilo lit nan ice s katori-mi je dm go tieke Jovii, in ko so drugi sligali koliko jim na Dunaji denar vrze, hajde, so Sli eden za drugi in na limaniee ,* in tako je priSlo, da je Plaht imel v rokeh hm 3 iniijono gold, samih malih ulog. K* pride „Krah", e Plaht laliral in ko jo sodnija, katera ima Plahta pod khicem, na.sla, da ima samo nokaj coz 100,000 gold, proinozonja, tako da so njegovi upniki dobiii na v.sakih 100 gold, le 50 soldov nazaj. Zlnj pomislite koliko ne-srefinih je pri tem etoveku zapravilo svoje krvave zul->e. In te .«tori vso neumnost in zelja po hifcrem bogastvu. Tudi neki trzaski ,,Sp;uulair' jo po Ooriskom izmolzul mnogo donara za borsne gpekulacije; nij sicer §e gotovo, kakose bo potegnil omonjeni borsni „«uk" iz afare; vendar pa moremo uze denes pomilovati nase „borzi-janeko- po dezeli, in jim le voSiti, da ne hi morali zraven zgubo kapitalaie kaj doplaeevati. Dunajski „Svin-del" in „kriza,"njegova naslednica, sta tirjala neizmerne zrtve; vse dozdaj znane zgubo znaSajo eez 2000 miljo-nov gold. AH nij to finaneni „Sedan 1" Neki grot' bo zidal novo dvorano in jo tapeeiral z akcijami v spomin „krtze," Imel bo vsaj to zado,4cenje, da se bo bsbko pobahah .,Ta dvorana me stane eoz 200,000 gold. !- le urediilkove lUtnlcv. (i. A".: Poslano je za fcuilleton preabstraktno. Pri dopisih Ym proairao, da nam vc^ fakfci^nega poro«5atc; tudi pooifslitp, da 6lovek ne zivi sanio o»l za'tiavljanja. Bane, ktoro Vas peko, tudi mi zivi cutinio, toda bolje so nam z