Ob II. vseslovanskem pedološkem kongresu Komaj štiri leta so minula od prvega vseslovanskega pedološkega kongresa, ki je bil v Brnu 1933. leta in ki je pokazal, da je mladinoslovni študij na Češkoslovaškem in Poljskem že zelo razvit, in da ti dve državi v pogledu pedologije nikakor ne zaostajata za Nemčijo in Francijo. Toda kljub temu moramo upoštevati dejstvo, da je mladinoslovjc povsem mlada veda, ki je za popolen uspeh pedagoških stremljenj nujno potrebna. Zaradi tega je treba naglasiti, da bi bilo prav, če se seznani s to mlado in za marsikoga povsem novo vedo vse učiteljstvo, ker bo moralo upoštevati njene izsledke pri svojih pedagoških prizadevanjih. Namen.tega članka ni predočiti natančen oris pomena in namena mladinoslovja ali pedologije kot znanosti, pač pa poudariti velik pomen dejstva, da se je stalni slovanski odbor za prirejanje mladinoslovnih kongresov v slovanskih državah odločil prirediti drugi kongres v Ljubljani. V Jugoslaviji je študij pedologije šele v početnem štadiju. Toda naši priznani pedagogi so uvideli potrebo fundiranja vsega ped. dela na pedološke izsledke, ker le na ta način morejo pričakovati sigurnih uspehov svojega dela. Spoznanje te potrebe je pa glavni in najmočnejši temelj bodočega razvoja pedologije kot samostojne znanosti tudi v naši državi. Nujne posledice vsega tega pa je potreba popularizacije mladinoslovja ne samo med učiteljstvom in profesorji, marveč tudi med otroškiuii zdravniki, sodniki, socialnimi zaščitniki, skratka, med vsemi faktorji, ki imajo kakorkoli posla z mladino. V povojni dobi se je pri nas zelo razmahnila propaganda za novo šolo. Zanimanje za nove izsledke na področju modemizacije osnovnega šolstva, je med učiteljstvom naraščalo od dne do dne. Prebrodili smo vse začetne ovire in prehajali polagoma od delovne šole do strnjenega pouka. Ne bilo bi umestno trditi, da smo že povsem modernizirali osnovao šolo, pač pa lahko ugotovimo, da se je učiteljstvo mnogo prizadevalo in si še vedno prizadeva, korakati v tem pogledu z duhom časa. Toda vsa prizadevanja ostanejo lahko povsem brezuspešna, ako niso pravilno fundirana; lahko se nam zgodi, da ustvarimo povsem moderen videz metode pouka, a šola bo vendarle stara. Zakaj? Pedagog, ki vzgaja mladega človeka, mo ra vedeti, kakšno bitje ima pred seboj in kako mu je treba v gotovih primerih postopati, da doseže svoj pedagoški cilj. — Sedaj pa nastopa funkcija mladinoslovja, ki ugotavlja na kakšni razvojni stopnji se otrok nahaja v gotovi dobi, s katerimi duševnimi funkcijami se sme pri otroku računati in s katerimi ne. Na take izsledke je treba graditi modernizacijo šolstva, ako se hoče preoblikovati tudi duh naše šole in ne samo zunanjost metode. Ugotoviti moramo, da so mnogi učitelji naleteli na velike težkoče pri svojih prizadevanjih za popolnim uveljavljanjem otrokove samodelavnosti predvsem zaradi pomanjkanja pedološkega študija. Tudi iz tega razloga moramo poždraviti prireditev drugega vseslovanskega pedološkega kongresa v Ljubljani. Letos se bo V Jugoslaviji na tem kongresu prvič razpravljalo o vseh vprašanjih, ki spadajo v področje pedologije, prvič bodo predavali priznani mladinoslovci, predvsem iz Češkoslovaške, Poljske, Jugoslavije in tudi iz Bolgarije. Kapacitete, katerih imena smo navedli že v prejšnji številki »Učit. tovariša«, nam dajejo popolno garancijo, da nas pričakovanja ne bodo varala. Pripravljalni odbor za prireditev tega kongresa, ki se je osnoval v Ljubljani že pred nekaj meseci, je moral prebroditi mnoge težkoče, a končno mu je vendar uspelo spraviti vso stvar z mrtve točke in sedaj se nahajamo y času tik pred pedološkim kongresom. Ta prireditev ima zelo velik pomen tako za Ljubljano, kakor tudi za vso Jugoslavijo. Nastop češkoslovaških, poljskih, bolgarskih in jugoslovanskih mladinoslovcev bo pokazal vse dosedanje uspehe te mlade in nove znanstvene panoge, pokazal nam bo, v koliko je bila doslej pedologija opora vsem pedagoškim stremljenjem, a obenem nam bo pokazal pot, po kateri moramo v bodoče korakati, da pridemo prej in laže do zaželenih ciljev. Toda ne glede na to, kaj pričakujemo od tega kongresa in dasiravno smo prepričani, da ne bo nihče razočaran, vendar moramo poudariti, da nam bo ta kongres nedvomno zelo močna pobuda za poglobitev in utrditev pedagoškega dela in za preosnovo in modernizacijo našega šolstva. Dal nam bo pobudo za študij pedologije v večjem obsegu, nego se je vršilo to doslej in dal nam bo brez dvoma tudi pobudo za osnovanje stalnega odbora za proučavanje mladinoslovnih vprašanj tudi v naši državi. Ako je pripravljalnemu odboru uspelo pridobiti tako visoko pokroviteljstvo za pedološki kongres v Ljubjjani, ako posvečajo v vseh ostalih slovanskih državah tako veliko pozornost tej novi znanosti in ako se je tako lepo število priznanih mladinoslovcev prijavilo za predavanja na II. vseslovanskem pedološkem kongresu, tedaj se moramo tudi mi zavedati, da ne bi bilo prav, če bi ne pripisovali temu kongresu onega pomena, ki ga v resnici ima. Ljubljanska sekcija JUU se je v polni meri zavedala svoje dolžnosti, ko je dala pripravljalnemu odboru prostore in svoj upravni aparat na razpolago, zato pričakuje, da bo tudi učiteljstvo s svojo udeležbo dokazalo, da pozna in prizna velik pomen pedologije za vsakega pedagoškega delavca.