Leto 1893.
105
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXIV. — Izdan in razposlan dne 6. junija 1893.
(Obsega štev. 84.-88.)
84.
Razglas finančnega ininisterstva z dne 25. maja 1893. 1.,
da se je opustila kraljevo-ogerska mala colnija •I. razreda v Kraljeviči in so se njeni posli prenesli na tamkajšnji oddelek finančne straže.
Po poročilu kraljevo-ogerskega finančnega mi-"isterstva se kraljevo-ogerska mala colnija II. razreda v Kraljeviči s koncem junija 1893. 1. opusti. 1’osli tega urada preidejo s 1. dnem julija 1893. I. na oddelek finančne straže v Kraljeviči, kateri bo posloval kot z oblastmi male colnije II. razreda opremljena podružnica kraljeve male colnijc I. razreda v Bakru.
Stcinbach s. r.
85.
Razglas finančnega ininisterstva z dne 20. maja 1893.1.
° ustanovitvi barve istöstnim kolkom, katere je nameščati na tkaninah v prometu za vezenlnsko plemeničenje.
Z ozirom na ukaz z dné 27. marca 1890. 1. dh'ž. zak. St. 56.) o colnem postopanju v prometu
(SlovonUch.)
za vezeninsko plemeničenje se zaukazuje, da j v času od 1. dné julija do 31. dnu decembra 1893. I. na tkaninah, »katere se uvažajo v prometu za veze-uinsko plemeničenje, nameščati istoslne kolke v rude či barvi.
Steinbacb s. r.
8«.
Razglas finančnega ininisterstva z dne 27. maja 1893. 1.
o ustanovitvi davčnega in sodnega pokladnega urada v Putyli v Bukovini.
Na podstavi Najvišega odločila z dné 10. fe-bruvarja 1892. 1. se ustanavlja v Putyli v Bukovini za občine (graščine) že obstoječega, enako imenovanega okrajnega sodišča davčni in sodni pokladni urad.
Uradovati naj prične ta novi urad s 1. dnéin julija 1893. 1.
S tém časom počenši se izločijo v sodnem okraju Pulyla ležeče občine Dychtynee, Dolhopole, Jablonycia, Kiselycia, Koniatyn, Ploska, Serhyj, Stebny Spytki, Storonec Putyliw, Toraczeny in Ustje-Putyla in pa graščina Putyla iz okraja davčnega urada v Wyžnyci ter se odkazujejo davčnemu uradu v Putyli.
Steinbacli s. r.
34
SV.
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 3. junija 1893.1.
o izpremembah v spisku železnic, o katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dné 14. oktobra 1890. I. (Drž. zak. št. 186. iz leta 1892.).
•
V spisek železnic, zavezanih mednarodnemu dogovoru o tovornem prometu po železnicah z dné 14. oktobra 1890. 1. (Drž. zak. št. 186. iz leta 1892.), vzprejeti je nastopne izpremeinhe.
Avstrijsko-Ogersko.
I.	V državnem zboru zastopane kraljevine in dežele (vštevši Liechtensteinsko).
III Na novo naj sc v spisek vzprejme:
Kot številka 12. a:	Lokalna železnica
Mori—Arco — Riva oh gardskem jezeru; Kol številka 15. a: Lokalna železnica po Salzkammergutu.
IV.	Številka 16. se mora vsled pričetega obratovanja po nastopnih pod i) in k) navedenih progah glasiti takö-le:
16. Družba južne železnice (avstrijske proge) izvzemši lokalne železnice z ozko raztečino:
h)	Mödling—Hinterbrühl blizu Dunaja (z električnim obratilom),
i)	Preding-Wieselsdorf—Stainz, k) Poličane—Konjice.
V.	Ker je gališka železnica Karola Ludovika prešla v upravo c. k. avstrijskih državnih železnic, treba je v spisku ruskih železnice pod B II. Avstrijskih uprav v uvodu k št. 54. in 55. zameniti z besede: „Po gališki železnici Karola Ludovika“ besedami: „Po c. k. generalnem ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic“.
I.	Pod A. 8. navedena c. k. priv. gališka železnica Karola Ludovika je vsled podržavbe prešla v upravo c. k. avstr, državnih železnic in sc mora za to vsa izbrisati iz spiska.
(Priznantlno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 13. maja' 1893. L).
II.	Ogersko.
II. Potemtakem sc mora številka H, 1., in nadalje se oziraje na železnice, po katerih je uprava c. k. državnih železnic na novo pričela voziti, glasiti takö-le :
1.	G. k. generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic, vštevši kos proge Fcldkirch—Buchs, ležeče v ozemlji kneževine liechtensteinske, in kos od italijansko-avstrijske meje pri Pontebi do Pontabla, katerega soobraluje italijanska družba za adrijanske železnice, naposled vštevši po upravi ruskih južno-zapadnih železnic soobratovane kose od Brodov in Podwoloczyske do avstrijsko-ruske meje tamkaj;
toda izvzemši dalmatinsko državno železnico s progama:
n) Splét — Siverič—Knin,
b)	Prkovič—Slivno—Šibenik,
potem kolomyjski lokalni železnici:
c)	Kolomyja—Sloboda rungurska s krilom vred,
d)	Nadvvornianskie przedmiešcic — Szeparovvce-Kniazdvvôr,
in naposled železniČna krila:
c) Podl§že—Niepolomice,
f) Liticc—Nÿrany in
(j) Vama—Russka Molodovycia
j na novo v obrat ( izročena.
1.	Kot nove se morajo dodati nastopne, po ogerski državni železnici obratovane proge:
gg) Lokalna železnica Almas-Füzitö—Ostrogo" •
lili) Lokalne železnice onkraj Donave. ii) Lokalna železnica Košiče—Torna.
kk) Lokalna železnica Debrecin—F.-Abony. II) Lokalna železnica békéske županije.
mm) Lokalna železnica Szigetkamara—Slatina.
tin) Proge lokalne železnične družbe Sibinj — Rudeči stolp:
Sibinj—Felek in Felek Fogaraš.
oo) Lokalna železnica Braševo — Hâromszék.
pp) Lokalna železnica Szomogy-Szobb—Barč.
ipj) Lokalna železnica Varaždin Golubovec.
2.	Oznamenilo pod številko 6. navedene lokalne železnice aradske in čanddske je izpreme-niti v oznamenilo : „Združeni železnici aradska in čanddska“.
3.	Pod številko 2. navedeno avstrijsko-ogersko družbo državnih železnic (ogerske proge), vštevši lokalne železnice, ki jih obratuje, treba je izbrisati, ker sedaj upravljajo vse te proge kr. ogetske državne železnice.
(Priznanllno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 21. aprila 1893. 1.)
Nadalje se mora na novo dodati:
Na ogerskem ozemlji ležeči kos železnice Ho-donin-Holič in pa po c. k. priv. železnici Košice-Bogumin obratovana lokalna železnica po Levoški dolini.
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné •O. maja 1893.)
III.	Zasedeno ozemlje.
V oddelek „ Avstrijsko-Ogersko“ je po številki I. in II. pod posebno številko III. z napisom »Zasedeno ozemlje“ vtakniti:
G. in k. vojaška železnica Banjaluka-Doberlin.
G. in k. železnica ob Bosni.
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 10. januvarja 1893. 1.)
Nemčija.
1.	Pod A. I. (Država in v državni upravi stoječe železnice), tekočo številko 4. (kralj.-bavarske državne železnice) je na koncu dostaviti :
a 1 ) izvzcmši po njih obratovano avgzburško lokalno železnico.
2.	Pod A. II. (Zasebne železnice v lastni Upravi) se mora dodati:
kot „14. a. Boizenburška mestna in pristanska Železnica“,
kot 15. « Bregthalska železnica (Donaueschingen-Furtwangen)“,
kot „20. «. Železnica Deggendorf-Metten“,
kot „41.«. ŽeleznicaMannhcim-VVeiuheim-IIeidel-berg-Mannheim“,
kot „46. «. Železnica Mnihov-Wolfralshausen.
3.	Prav tamkaj je
izpremeniti pri št. 29. oznamenilo v: „Železnica Ftirtli-Zirndorf-Gadolzburg “,
in izbrisati pri št. 32. besede v oklepu „(kos od Gotteszella v Teisnaeh)“.
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 10. januvarja 1893. 1.)
Pod A. II. (Zasebne železnice v laslni upravi) so mora dodati:
kot „62 «. Železnica Ronsdorf-Miingsten“.
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 'o februvarja 1803. I.)
Italija.
Vpisati je nastopne po družbi , Società Venetu PLT hup rese c Costrusioni pubblirhc“ obratovane proge;
Padova-Bassano, Vicenza-Treviso, Vicenza-Schio, Staro meslo-Portogruaro, Parma-Suzzara,
Bologna S. V.-Portomaggiore, Budrio-Massalom-barda, Arezzo-Stia, Goregliano-Vittorio.
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 16. marca 1893.1.)
Nizozemsko.
1.	V spisku železnic pod št. 2. in 6. ozna-menjene železnice je izbrisati, ker obratuje želez-nične kose družbe za nizozemsko porensko železnico sedaj družba za obrat nizozemskih državnih železnic (št. 1.), železnične kose družbe za železnico Haarlem-Zandvoort pak družba za holandsko železnico (št. 3.).
2.	Spisek železničnih kosov, ki leže na nemškem ozemlji, pa so v obratu ali soobratu nenem-ških uprav, naj se z ozirom na oddelek „Nizozemskih uprav“ izpravi takd-le:
Št. 10S. Po holandski železnici obratovani in po nizozemski državni železnici soobratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Grannenburgu do Gleve-a.
Št. 109. Po nizozemski državni železnici obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Emme-richu do Emmericha.
Št. 1 10. Po nizozemski državni železnici obratovani in po holandski železnici soobratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gronovu do Gro-nova
Št. 111. Po holandski železnici obratovani in po nizozemski državni železnici soobratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gildehausu do Salz-bergna.
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 31. decembra 1892 1..)
Rusija.
1.	Vzprejme naj se v spisek:
Železnica Pskov-Riga;
Novogorodska železnica z ozko raztečino.
2.	a) Izpremeni naj se oznamenilo Železnica
Moskva-Jaroslavelj v oznamenilo:
Železnica Moskva - Jaroslavelj - Kostroma ;
b)	zameni naj se oznamenilo Železnica Moskva-Rjazanj z oznaincnllom :
Železnica Moskva-Kazanj,
c)	izbrišejo naj se sedaj po eni družbi obra-tovne železnice: Rjazanj-Kozlov, Tambov-Kozlov in Tainbov-Saratov ter naj se nadomestijo z vpisom
Železnica Rjazanj-Uralsk.
3.	Izbriše naj se železnica Rjažsk-Vjazma, Rjažsk-Moršansk in MorSansk-Syzranj, katere se sedaj zedinile in vzprejme naj se v spisek novo podjetje:
Železnica Syzranj-Vjazma.
4.	Izbrišeta naj se sedaj po samö eni družbi obratovani železnici Varšava-Bidgošci in Varšava-Dunaj in na njuno mesto naj sc vzprejme nova obratovalna enota:
Železnica Varšava-Dunaj.
5.	Izpremeni naj se oznamenilo Železnica Sa-mara-Ufa v oznamenilo:
Železnica Samara-Zlatousk.
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 25. marca 1893.1.)
Vzprejme naj se v spisek
Železnica Jaroslavelj-Vologda.
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 5. maja 1893.1.)
Švica.
Vpisati se mora
Proga Rolirscbach —Meiden (železničnu družba sè sedežem v Heidnu), Sihlthalska železnica (družba sè sedežem v Gurihu).
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 31. decembra 1882. 1.)
Na novo zgtašene železnice stopijo zarés v mednarodno prevozno službo v zinislu člena 58., odstavka 2. v mednarodnem dogovoru o tovornem prometu po železnicah en mesec po onem dnevu, katerega se datuje priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu, doposlano posameznim državam po-godnicam.
§§.
Ukaz ministerstev za notranje stvari, trgovino in finance z dné 3. junija 1893. 1.,
da se razveljavljajo z ukazi z dné 10. oktobra 1892. I. (Drž. zak. št. 180.). z dné 6. novembra 1892. I. (Drž. zak. št. 189.) in z dné 10. novembra 1892. I. (Drž. zak. št. 190.) izdane prepovedi, uvažati in prevažati neko določeno blagö iz cesarstva nemškega, s Francoskega, iz Belgije, z Nizozemskega in Rumunskega, in pa da se omejujejo té prepovedi nasproti Rusiji.
Oziraje se na sedanje zdravstvene razmere v inozemstvu, razveljavljajo sc, v porazumu s kra-Ijevoogersko vlado, z ukazi z dné 10. oktobra 1892. I. (Drž. zak. št. 180.), z dné 6. novembra 1892. 1. (Drž. zak. št. 189.) in z dné 10. novembra 1892. 1. (Drž. zak. št. 190.) izdane prepovedi, uvažati in prevažati neko določeno blago iz cesarstva nemškega, s Francoskega, iz Belgije, ■/. Nizozemskega in Rumunskega.
Gledé Rusije ostane prepovedano samb uvažanje:
1.	rabljenega, ne osnaženega životnega perila, nošene obleke z nošeno obutvo vred, nadalje rabljene posteljnine.
Kolikor se ti predmeti odpravljajo kot popotna prtljaga ali vsled premembe bivališča kot selilni predmeti, zavezani so ob prestopu meje, oziroma v kraju namembe, zdravstveno-policijskcmu pregledu in morebitnemu zdravstveno-policijskemu obravnavanju.
2.	cunj in cap.
Od prepovedi sc izvzemajo: u) cunje, ki dohajajo v odpravo stisnjene s hidravlično silo, kot blago za veliko trgovino v halah, sklenjenih sè železnimi obroči, ako se opremijo sè znamkami o izviru in sè številkami, priznanimi po oblastvu; b) novi odpadki, dohajajoči v promet neposredno iz predilnic, tkalnic, krojačnic ali belilnic, uinetalna volna (shoddy) in novi papirni odpadki.
Prevažati oznamenjene, od uvoza izločene predmete, pripuščeno je samb, ako se donese uradno potrdilo, da je dovoljeno, uvažati, oziroma prevažati jih v sosedno inozemsko državo, v katero se hočejo prepeljati, in ako se prevažajo popolnoma ločeno pod zaporo prostora, vsled katere je vsakoršna manipulacija med prevozom nemogoča.
Ta ukaz stopi v moč z dném razglasitve.
Tfttvffo s. r.	Bacqiiclioni s. r.
Nteinbach s. r.