Itarnfnin« mfw(m ^^рш^^	ав^в ^	flHMHHH^^ ^ ^hh^kk^ ^^рц^^	C»k. račun: Ljnb-
25 га imizem- ^^^^^^^	^R	Ш ^Ј&Шг	I št
stvo 40 - ne- ^^^^^ НЊ	V	^Н^^к Ш ШШШ	w	10.544 za
^^^^^^ ШиШ ДЗД	Ш	ШШШвш^ Ш јМввп ШЗШ
lole.no 46 Din. za ^ШИДВјј^ ЛШВ ШШШ ИЈД	Цв Ш	ШШШ Ш КШ	Д||И	Zagreb
120 Din ^^^ИИ flV v^B ^ИШ	ШВШ	ШШ Ш ^Hn flOV	шпН	24.797
U redn i*t vo je » ЈВкшИ^0 ^^^^^	ЈШШиШааШ0 W	ЈТШШШ& ^"fflllf^^	Uprava; Kopitar*
Kopitarjevi el. 6/111	jeva b, telefon 299Г
Telefoni uredništva! dnevna služba 2050 — nočna 299*, 2994	In 205* ■	Izhaja vsak dan zjutraj, razea ponedeljka in dneva po praznike
B
Luč
Danalnji praznik jc Cerkev posvetila spominu onega dne, ko je v jeruzalemskem tempiu starček Simeon radostno blagroval dan, ko je v sinu Marijinem, ki ga je držal v naročju, zagledal luč, ki fo je Bog prižgal v razsvetljenje poganov. Kol luč ■veta je tudi evangelist Janez označil Kristusa in c lučjo so primerjali krščanstvo že prvi, ki so pod učinkom njegovih naukov izpreobrniii svoje življenje. Luč je v resnici tisti simbolični izraz, s katerim se edino more najbolj odgovarjajoče izraziti bislvo krščanstv kot gibala duhovnega življenja.
Krščanstvo ni tilozoiija, ki si o vesoljstvu ustvarja bledo znanstveno sliko po omejenih možnostih dialektičnega iaz.uma, ampak je vera, ki razodeva iz božjih globin v nas in nad nami resnico življenja, izvor bitja in namen stvarstva z neomajno gotovostjo. Krščanstvo ni političen nauk ali socialen sistem, ki ureja življenje človeškega občestva v svrho čim večjega zemskega blagostanja, ampak po božji milosti neti v nas bogato in ▼ večnost usmerjeno notranje življenje, ki nam zasigura mir in blagor, kakršnega nam nobena ustvarjena stvar in nobena svetna dobrina dati ne more. Krščanstvo ni revolucija, ki ustvarja in ruši s sredstvi zunanje sile in naturnih nagonov, ampak (e preobraževalec življenja po duhovnih energijah religiozne osebnosti, ki sega preko časa v neminljive vrednote. Krščanstvo je luč, ki razsvetljuje, ogreva in pobožuje dušo, ki dviga naturno občestvo ljudi, ki si dajo socialne zakone zato, da ne bi se posamezni egoizmi sami medseboj ugonobili, v družino nesebične ljubezni, ki ozarja vse življenje na zemlji v svelu večne Luči, brez katere ničesar ne bi imelo smisla.
Prav zato, ker mnogi tega značaja in poslanstva krščanstva danes več ne poznajo, se od njega odvračajo, ker menijo, da ni realno, da je utopija, ostanek preživelega idealizma ali pa le krinka, za katero se prikrivajo vladajoči razredi družbe, da lažje krotijo množico nemamčev. Krščanstvo je svojo vlogo odigralo, trdijo ti, krščanstvo je odpovedalo, tožijo oni, krščanstvo je škodljivo in se mora enkrat za vselej iztrebiti, ker ovira zemski razvoj in napredek človeštva, vp'jejo drugi. Kljub temu njegova luč sveti in bo svetila, ker ni iz tega sveta, ker je temć sveta ne dosegajo, ker sveti iz sebe, nepomešana z elementi sveta, ki morejo umu in srcu za čas zastreti in zamegliti njegovo svetlobo, Je pa ne morejo ugasiti, zakaj krščanstvo je duhovna sila, ki je ni rodil svet, ampak jo je razodel in vsak hip nanovo razodeva njega večni Stvarnik. Če bi bilo krščanstvo samo modrosloven nauk, kakšna državljanska morala naravnih čednosti ali pa kaka politična moč in socialen sostav, bi ga že davnej več ne bilo. Če bi bilo krščanstvo iilozoiija kakšnega razreda ali produkt določenega gospodarskega reda, bi bilo zatonilo že s srednjeveškim fevdalizmom. Kdor vidi, kako se uprav danes njegova luč jarko užiga v najboljših srcih, more le pomilovati slepoto onih, ki menijo, da plešejo že v njegovem somraku. Zatonil je meščanski liberalizem, minula bo omama ateističnega socializma, krščanstvo pa bo ostalo.
Cerkev je posoda, ki to neugasljivo luč hrani, žarnica, skozi katero sveti v temine človeškega kaosa. Ker Cerkev, ki je umotvor božje roke, obstoji iz ljudi, je naravno, da v krščanski dražbi luč krščanstva ne sveti in greje vedno z enako močjo, da je časih ves svet ogret od nje, časih pa razsvetljuje samo п'ек<ч izvoljencev, dočim večina ždi v polumraku, v kompromisih med visokimi ideali in nizkimi - igoni, okoli vsega pa se razgrinja časih najčrnejša tema v neskončne globine. Luč pa kljub temu sveti dalje; kadar je vse okoli nje indiferent-no in mlačno, se zdi slabejša, kadar pa narašča tema zanikanja in sovraštva, sveti izredno jarko. Toda temine ostanejo ia luč ostane, kakršnokoli Je že njuno razmerje — to je zakon. Ker tega danes mnogi ne razumejo, zato se nad krščanstvom izpodtikajo, čel, njega sila Je ponehala, kakor Je prorokoval starček Simeon z božjim detetom v naročju: Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogim in v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo. ..
Menda ni nihče tako globoko zajel z besedo Izvensvetnega in nadnaravnega značaja duhovne luči krščanstva — tega misterija v najboljšem pomenu — kakor izraelski starček v jeruzalemskem tempiu. Vsem, ki so nasprotovali resnici krščanstva, ker je niso razumeli, Je bila povod za padec. Prinesli o človeški družbi razočaranje in nesrečo namesto obljubljenega raja »samih pravičnikov« na zemlji, ki se bo uredila v najdovršenejšo harmonijo naravnih socialnih zakonov. Oteli so se duhovnega »jarma« Cerkve, da zapadejo suženjstvu mogotcev, ki se imajo za poosebljenje države in so namesto Boga postavili na oltar »čisto« človeštvo ali pa »čisto« pasmo. Drugi želijo, naj bi Cerkev zgrabila za rdeči prapor in šla na barikade. Cerkev pa bo ostala čista, neomadeževana od strasti in se nc bo dala zapeljati na stranpot od svojega edinega cilja, ki je izveličanje duš na tej zemlji, polni lepot in soglasij sredi kaosa demonskih sil, polni najglobljega smisla sredi grdobij in zablod — ki ga pa zamore odkriti le verno srce, ki mu tudi najhujša beda ne more vzeti vere v nadtvarne vrednote, o katerih ve, d« se nam bodo v polnosti razgrnile šele v izveličanem in preobraženem sve tu, kjer ne bo ne gTcha ne solz. Je pa svet kljub tenu veliko, veliko vreden in politično, socialno in kulturno delo na njem božia zapoved — pa le, če mu svell luč, ki mu Je Je sredi najhujšega propada prižgal Jezus Kristus.
Dunajska vremenska napoved: Najbrže retežno jasno, hud mraz. severni vetrovi. Sploina vremenska napoved: Mrzli vol najbrže ■e bo dolgo trajal.
£
Dva nova razorožiivena predloga
Mir hočejo, govore pa o orožju
Anglija in Italija sta hkrati objavili svoje r a z -oroiitvene predloge, ki podpirajo Nemčijo v njenih maščevalnih namenih - Francija presenečena
London, 1. februarja. Snoči je angleška vlada izdala spomenico o razorožitvenem vprašanju v kateri pojasnjuje svoje stališče in utemeljuje predloge, ki bi mogli to vprašanje dokončno rešiti. Spomenica je izšla v obliki bele knjige.
Uvodoma pribija angleška vlada, da bi nadaljevanje razorožitvenih pogajanj v Ženevi ne rodilo zadovoljivih sadov. Zato je treba najti kompromis, ki naj uredi razorožitveno vprašanje še s posebnimi zagotovili in jamstvi na jx>litičnem področju.
Bistvenega pomena za ureditev razorožitvenega vprašanja v Evropi pa je po mnenju angleške vlade sporazum, ki naj premosti francosko in nemško stališče. Brez tega ni bistvene razorožitve.
V drugem delu pojasnjuje angleška vlada, kako si zamišlja trenolno ureditev razorožitvenega vprašanja. Njeni predlogi se nanašajo na vprašanje varnosti, enakih pravic in na razorožitev kot tako.
Varnost
Glede varnosti je mnenja, da je treba njen razo-rožitveni načrt iz ni?rca lanskega lela izpopolniti s tremi novimi določbami. Te so:
t. Lojalno izvajanje razorožitvene konvencije je zadeva, ki se liče vseh. ki jo bodo podpisali.
2.	Ce stalna razorožiivena komisija ugotovi kakšne kršitve, se mora takoj sklicati posebna konferenca.
3.	Tretja določba navaja, kaj naj bo na dnevnem redu lake konference, kako je treba ravnati in kakšni ukrepi naj se izdajajo proti državi—kršifeljici, da vzpostavi prejšnje stanje. Te določbe bi preprečile vsako kršitev in bi tvorile hkratu s predlogom, ki ga je glede nenapadr'nih paktov stavil Hitler, sedatii maksimum varnosti, ki bi jo mogle sprejeti vse države.
Sporazum o enakosti pravic je po mnenju angleške vlade prav tako važen, kakor načelo varnosti.
Aazo^viifev
Glede razorožitve opozarja spomenica predvsem na Hitlerjevo izjavo, da se odreka napadalnega orožja, čeprav tega nočejo storiti države, ki so močno oborožene. Pogodba o razorožitvi naj traja 10 let. Glede efektivov predlaga angleška vlada srednjo mejo med 200.0c0 možmi, ki so predvideni po razorožitvenem načrtu Italiji, Franciji. Nemčiji in Poljski, in pa 300.001/ možmi, ki jih zahteva Nemčija. V prvem primeru naj traja vojaška služba 8 mesecev, v nemškem pa 12. Angleška vlada predlaga kot rečeno srednjo mejo, dolgost vojaške službe pa ni bistvenega pomena, llkratu naj se prepove vsako vojaško ve/banje nevojakov. Glede vojnega materijala je Anglija mnenja, da je treba omejitve, ki veljajo za Nemčijo glede protiletalskega orožja, ukiniti. Kalibri topov na mejah in v trdnjavah naj se določijo s posebno mednarodno konferenco. Tanki z nad 30 tonami naj se uničijo po enem letu, z nad 20 tonami po tretjem letu, z nad 16 tonami pa po petem letu. Po tretjem letu naj se to vprašanje nanovo prouči. Nova nemška armada naj bi bila ooremljena s tanki do 6 ton. Glede poljskega top>-nistva je angleška vlada za omejitev na 115 mm. Topovi nad 350 mm naj se uničijo po prvem letu, nad 220 mm po četrtem letu in nad 155 mm po sedmem letu.
Podobne pravice je angleška vlada pripravljena dovolili tudi Avstriji, Madžarski in Bolgariji glede tankov in topov. Po drugem letu bi smele vse države razpolagati z vojnim letalstvom. Glede pomorske oborožitve naj bo merodajna pomorska konvencija.
Na kraju povdarja angleška vlada, da je ta sporazum mogoč le, če se Nemčija vrne v Ženevo in vnovič vstopi v Društvo narodov.
Italiianski predto0 s
Pomagajmo Nemčiji
Rim, 1. februarja. AA. Agencija Štefani poroča: Italijanska spomenica o razorožitvi med drugim naglaša, da ei italijanska vlada ne more kaj, da ne bi upoštevala miroljubnih izjav predsednika Nemčije von Hindenburga in državnega kanclerja Hitlerja, ter na podlagi teh izjav izraža prepričanje, da bo Nemčija spoštovala morebitni jasno izraženi dogovor. Svetovna javnost vse jasneje uvi-deva, da bistveno in stvarno vprašanje ni v tem, da se onemogoči ponovna oborožitev Nemčije, temveč v tem, da se ponovna oborožitev ne izvrši brez nekih pravil in nadzorstva.
Razorožitev in oborožitev
Spomenica navaja podrobnosti pogodbe, kakršna se zdi italijanski vladi izvedljiva in ki bi po njeni sodbi mogla vel|ati do 31. januarja 1940. Ta konvencija bi morala pred vsem vsebovati:
1.	Odpravo vseh vrst kemijske vojne z vsemi potrebnimi nadzorstvenimi ukrepi, ki bi preprečili priprave za takšno vojno.
2.	Prepoved obstreljevanja mirnega prebivalstva iz zraka in odločnejše ukrep« glede letalskega obstreljevanja čisto vojaških objektov, če bodo to dopustili predpisi o medsebojni odvisnosti pomorskega in zračnega oboroževanja. Takšni ukrepi bi znatno olajšali rešitev problema enakopravnosti Nemčije v vprašanju letalskega oboroževanja.
3.	Omejitev izdatkov za oboroževanje na današnjo višino bi morala obsezati vse izdatke, ki ne bi bili dotlej vezani s posebnim dogovorom.
4.	V istem smislu bi se moral omejiti tudi material v drugih panogah oboroževanja, izvzemii obrambne formacije.
1'oiošbo moč
Glede vojaške moči pravi spomenica, da temelji nemška zahteva, da bi smela imeti pod orožjem 300.000 mož, na premisi, da druge države ne pristanejo na znižanje nivoja, kakor ga predlaga MacDolnaldov načrt, temveč vztrajajo na sedanjih efektivah. Glede na stvarni položaj je italijanska vlada mnenja, da nemški predlogi ne izpre-minjajo tega razmerja v nemško korist. Ker bi uvedba popolnoma enotnih armad bila zvezana z znatnimi zamudami, misli italijanska vlada, da bi se za izhodišče za razgovore mogel vzeti status quo z omejitvami, ki jih predlaga nemška spomenica, tako da bi se postopno v etapah dosegla enotnost.
Obrambna dela
Kar se tiče obrambnih del, misli italijanska spomenica, da je težko oporekati upravičenosti nemških zahtev. Da se debatirati o razmerju med efektivi in obrambnimi deli. Vprašanje nemških pomorskih zahtev bi se moralo po mnenju italijanske spomenice spraviti na p>rihodnjo pomorsko konferenco. Če pride do sporazuma na tem temelju, pravi dalje spomenica, bi bila Francija oškodovana s pravico, da ohrani svojo dosedanjo obo-rožbo, kar bi vsekako zadoščalo, da se ji zagotovi za dobo trajanja te konvencije vernost. Med tem bi se moglo končno rešiti tudi samo vprašanje materiala s posebnim ozirom na sedanje sisteme trajnih obrambnih sredstev na mejah in na že obstoječe pogodbe. Italijanska vlada misli, da je od-več v vprašanju varnosti opozarjati na rimski in Iccarnski pakt ter na pomen in vrednost obveznosti, sprejetih s tema sporazumoma. Pomen pakta itirifa velesil, nravi apotnenica. n* temelji na nje-
govih materialnih določbah, temveč na stalnem in metodičnem medsebojnem sodelovanju zapadnih velesil, ki odrejajo tako razorožitev kakor tudi načenjajo ostale probleme. Italijanska vlada misli, da bi novi postopni sporazumi za izključitev napadov samo zmanjšali pomen tega sporazuma.
Spomenica dalje pravi, da bi sprejetje nemških zahtev moglo imeti za posledico vrnitev Nemčije v Ženevo, kjer bi lahko podpisala morebitno konvencijo. Italijanska vlada poudarja veliki pomen takšnega preokreta.
Odmev v Franciji:
„Ne besedičimo o razorožitvi — preprečimo oborožitev Nemčije"
Pariz, t. febr. b. Ves jutranji tisk se bavi z britanskim razorožitvenim predlogom. Kritika je splošno zelo ostra in skoraj vsi listi obsojajo angleško spomenico. Nihče ni z njo zadovoljen. Varnostne garancije za Francijo so le neznatne. Francija zlasti ne more pristati nn to, da se popolnoma ukine prehodni rok. Ne gre sedaj za to. kulTo naj «e izvede razorožitev, ampak za to, da se Nemčiji prepreči oboroževanje. Agencija Radio piše: Kadar bo Anglija to uvidela, bo mir zagotovljen. Predloženi britanski dokument dokazuje, da angleški ministri še vedno živijo na mesecu. Bati se je samo, da ne bodo prepozno prišli na zemljo. Pertinnx piše v »Echo de Pariš«, da so na merodnjnih mestih zelo nezadovoljni zaradi britanskega predloga. Radi vojaške okrepitve Nemčije mora imeti Francija popolnoma svobodno akcijo glede svojih vojnih priprav. »L'Oeuvre« piše po informacijah iz diplomatskih krogov, da se smatra angleški kompromisni predlog kot nedovoljen, ker sc po njem sili Francijo, dn zniža svoje vojaštvo, Nemčiji pa se dovoljuje oborožitev.
MacDonald
Kako misli Berlin ?
„Trd oreh - a vreden Studila"
Berlin, t. febr. b. Nemški tisk izredno oprezno in rezervirano komentira angleški razorožitveni predlog, vendar pa iz komentar, jev izhaja, da tudi v Nemčiji ni našla britanska »|M>inenicu navdušenega odzivu. Vlada je posebno nezadovoljna rudi tega, ker je britanska vlada poslala spomenico širšemu krogu, iz česar je sklejiati, da gre britanska vlada za tem, du čim bolj razširi krog onih, ki naj bi se pogajali. V Berlinu № mirlas« d., nemška vlada še ni zavzela svojega stališča v tem vprašanju. Vsekakor ne gre samo za delno piosredovonje med Nemčijo in Francijo. S tem v zvezi se opozarja, du francoska vlada še vedno proučuje nemški odgovor. Domneva, da je London (lončen o rezultatu puriških razgovorov glede nemškega odgovora, ni utemeljeno. Če se vzamejo v poštev doslej znane izjave na merodnjnih londonskih mestih, gre Velika Britanija za tem, da posreduje med Parizom in Berlinom. Britanska spomenico je trd oreh in zasluži skrbne in resne proučitve. Poleg tega pu iino Italijo pravico, da zahteva prvenstvo proučitve za svojo spomenico, ki je starejšega datuma. Britanska spomenica |x>-meni poskus, da se čimprej sklene splošna razorožitvena konvencija.
In Ameriha?
Kongres je sprejel oba zokonsko predloga, ki odobravata otvoritev novih kreditov mornariškemu ministru zo zgraditev novih 120 vojnih Indij. Letalskemu ministru se tudi otvarja kredit za zgraditev 1184 novih vojnih letal. Ko se to letala zgrade, bo Amerika imela vsega skupaj 3000 vojnih letal.
Ko liho letal ima Anglija
London. 1. febr. c. V spodnji zbornici je bila danes vložena interpelacija na angleškega letalskega ministra glede celotnega položaja angleškega letalstva. Minister je izjavil, da ima Anglijn danes 420 vojnih letal, vštevši tudi letola druge koteeorije. Minister je izjavil, da ima Francijo danes 1270 letal in v to število niso všteta letola druge kategorije.
Češkoslovaška odklanja nemške
pOntMdbe	Lažniivn podlikovanra nemškega >ig»a
da informacije »Prager Mittaga« vsebinsko niso točne. Res je sicer, da je nemška vlada v Pragi poizvedovala, kakšno stališče bi zavzela češkoslovaška vlada v primeru, da bi dobila od Nemčiie ponudbo za podpis nenapadalnega pakta. Do pogajanj pa nikakor ni prišlo. Stališče Češkoslovaške vlade v tem vprašanja Je popolnoma jasno. Načelno Češkoslovaška ne nasprotuje nobenemu po-kretu in nobenemu sporazumu s komurkoli, če bi ta sporazum samo pospeševal utrditev miru v Evropi, predvsem pa v srednji Evropi, toda ona ne bo storila ničesar brez privolitve svojih zaveznikov Male zveze in Franc'Je. Sicer pa ie pak\ Male zveze točno opisal postopek, ki bi moral nastati, ako bi takšna tretja država stavila po dobne ponudbe eni izmed zaveznic Male zveze.
Berlin, 1. februarja, tg. »Volkischer Beobach-ter« poroča iz Dunaja: V diplomatičnih krogih se je raznesla vest, da se češkoslovaška vlada po podpisu poljsko-nemškega p.ikta resno ukvarja ж možnostjo, da predloži Nemčiji načrt o češkoslova-ško-nemškem nenapadalnem paktu. Na zadnji seji praške vlade je baje to vprašanje prišlo na dnevni red in je bil sprožen predlog, naj vlada stopi v neposredne stike z nemško vlado glede tega vprašanja. Na merodajnem češkoslovaškem mestu pa dostavljajo k tej vesti, da so se ie pred nedavnim časom vršili neobvezni razgovori med berlinsko, praško	o možnosti skup-
nega nenapadalnega pakta in da fe sedaj nastopil trenutek, da se ti razgovori obnove v svrho skorajšnje in koi ii<ove:javne ureditve tega vprašanja.
Praga, L februarja, tg. »Prager Mitlag« je objavil vest, da \e nemška vlada ponudila Češkoslovaški nenapadalno izjavo podobno oni, ki jo ie podpisala s poljsko vlado. Praška vlada pa je ponudbo odklonila. K temu prinaša agencija »Sud Eat« iz merodainih krakov » Pr«£i oficiozoo vest.
Poljsko-nemSki gospodarski provlzorij je po-daljšan /л 14 dni. V trgovskih krogih računajo, da bo kmalu prižlo do gospodarskega арогагши« t Nemčijo
Posledice protiverske gonje
Sireli sta Fauthaberja
Na monakovskega škofa so streljali - Cerkveni knez ni ranjen
Ljubljanski občinski svet
Dunaj, 1. feb. Ig. Tukaj se je raznesla vest, da se je izvršil atentat na monakovskega nadškofa kardinala Faulhaberja. Vaš dopisnik je glede na to dobil na merodajnem cerk-venem mestu sledeče informacije:
»Dno 27. novembra se je po vsej Nemčiji, v tisku in v letakih, razširjal med ljudstvom govor državnega ministra Esserja proti kardinalu Faulha-berju. Napadi grofa Rewcntlowa in Alfreda Ro-senberga proti cerkvenemu knezu so pa itak že znani. V noči od sobote na nede'jo sla padla dva strela iz karabinke proti stanovanju kardinala Faulhaberja. Strela sla zadela ▼ okno nadškofove spre-jemnice, ko so tam čakali ljudje na sprejem. Puškine krogle so okno popolnoma razbile ter se zarile v nasprotno steno. Druge škode ni. Ranjen ni bil nikdo. Kardinal sam je par trenotkov prej zapustil spiejeinnico. Policija je takoj uvedla preiskavo in je ugotovila, da je zločinec streljal iz daljave kakih 80 metrov, da je moral biti izurjen strelec in da mu moralo biti kretanje cerkvenega kneza znano. Preiskava se nadaljuje. Nadškofa samega to zločinsko de auje, ki hvala Bogu ni uspelo, nikakor ni vznemirilo.«
Oster napad vatikanskega glasila
„Tako cesarjev minister ne sme govoriti z ministrom Boga !"
Rim, 1. feb. tg. Glasilo Vatikana »Osservatore Romano« se peča т današnji številki z gnjusnimd napadi nemških ministrov na monakovskega kardinala Faulhaberja in piše dobesedno sledeče:
»Volkischer Beobachter« je v svoji Številki od 31. januarja priobčil govor, ki ga je imel minister Eeser v Beichachu 25. januarja. Tu beremo med drugim:
»Škandal je, da kardinal Faulhaber ie ni jasno in brezpogojno priznal nove države in da pridiga o tako rvanih (sle) »moralnih vrednotah starega testamenta« in o odnosih »germanstva in krščanstva«; te pridige so po večini takšne, da izzivajo v širših krogih konflikte vesti vseh vrst in da ogrožajo notranje narodno edinstvo, ki smo ga komaj dosegli. Gospod kardinal in njegovi solrudniki bi storili bolje, da bi pridigali o poglavju pokorščine, ki fo |e Bog lapovedal nasproti legitimni državni oblasti«
Nemško javno mnenje, kakor po večini tudi ' inozemsko, pozna nauke in svarila monakovskega nadikofa, kii jih zadevajo te besede ministra Esser-
Nadal evatne italijanshih intria
ja, ki bi jih smatrali za neverjetne, ako bi bese-| dilo ne bilo proglašeno za »uradno«.
Spričo grdega zasramovania svetega pisma, i odpadniških kritik proti krščanskim slavam, ki so
{ po večini res takSne, da so v »širših krogih — šc I več v vseh vernih dušah — izzvale spore vesti i vseh vrst in ogrožajo narodno duhovno ed/nstvo«, i ta prvi predpogoj »notranjega edinstva, ki je bilo komaj doseženo« — spričo tega torej je častitljivi kardinal Faulhaber dvignil glas pouka in svarila, kakor mu je nalagabi njegova verska dolžnost in kukor mu dopušča njegovo pozitivno pravo pastirja in učitelja.
Njegova dolžnost. Ker že govornik v Beichachu prehaja od »tako zvanih \rednot« starega testamenta k vrednotam novega, in sicer tako, da priznava vsaj te z.a gotove, naj blagovoli vzeti na znanje, da je Božji pastir in učitelj naš Gospod Jezus Kristus rekel dvanajsterim, katerih nas fed-nik jc tudi monakovski nadškof: Euntes ergo et docete omnes gentes... Docentcs eos servare omnia quaecunque mandavi vos. (Pojdite in učile vse narode, učite jih držati vse, kar sem vam za-povedal.) Sv. Peter je proti tistim, ki so se zgražal« nad njegovim pridigovanjem, kakor da bi bilo proti zakonu, vzkliknil: Oboedire oporlet Deo ma-gis quam hominibus. (Boga ie treba bolj ubogati, kakor ljudi.) In sv. Pavel: In quo laboco usque ad vin cul a, quasi male operans; sed verbuoi Dei non est alligatum. (V katerem in za katerega se trudim do verig, čeravno vem, da sem slabič, toda božja beseda na vklenjena.)
Njegova pravica. Ker so liste Kristusove besede in ta odgovor njegovih junaških oznamevajcev med »vodili vere in krščanske merale«, po katerih je verouk v Nemčiji priznan in priporočen, zajamčen s členom 21 konkordata med Sv. stolico in Reichom.
Nikakor ne mislimo s tem, da se g. kardinalu in njegovim sotrudnikom otežuje pridiigovanie o poglavju pokorščine, ki jo ie Bog zapovedal legitimni državni oblasti; to je ponavljali, razviiati. razlagali slovito mesto, kjer je rečeno: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, toda tudi Bogu, kar je božjega! (Redite ergo quae sunt Caesaris Caesari, et quae sunt Dei Deo!)
Za te se najbrž govornik v Beichachu ni zmenil, sicer bi se ne bil drznil škofa in njegovih so-trndrikov svariti o zadevah, ki zadevafo njihovo ! pridigovanje, to je njihovo sveto službo. Cesarjev I minister bi bil izprevidet, da ne sme govoriti na ta j način božjemu služabniku. To prav radi poglavja: »quae sunt Dei Deo! (Daj Bogu, kar je božjega!)
Kancler Doilfuss obišče Madžare
Za gospodarsko in polilično sodelovanje Avstro-Madjarske
Dunaj, 1. febr. m. Uradno napovedani obisk avstrijskega zveznega kanclerja Dolllussa v Budimpešti predstavila po mnenju jutranjih listov nov pomemben korak za zgraditev avstrijske zunanje politike. Po teh poročilih bo kancler Doilfuss vrnil obisk predsedniku madiarske vlade Gombiisu, ki je obiskal dr. Do!lfussa na Dunaju lanskega juni-a. Avstrijski kancler se bo mudil v Budimpešti dva dni. nzjbrže 7. in 8. februarja. Obisk dr. Dol'fussa v Budimpešti, ki sledi obisku italijanskega državnega pedtajnika Suvicba na Dunaju in nato v Budimpešti, se smatra kot važen političen dogodek in mu številni današnji časopisi posvečajo dolge uvodne članke. Vladni organ »Reichpost« pravi, da tu ne gre samo za vljudno vrnitev obiska, ampak se hočejo potrditi iskreni in prijateljski ednosi med Avstrijo in Mad arsko. Gombos in DoIHujs ne želita okrepiti samo gospodarske odnose med obema državama, ampak hočeta (udi skupaj proučiti ona mednarodna vprašanja, ki interesiraio enako obe državi. Gombos je za časa svojega bivanja na Dunaju razložil predpogoje in cilje avstriisko-mad;ar-skega sodelovanja. V tem oziru se ni nič spremenilo, vendar pa so se v zadnjem času zabeležili dogodki, ki zahtevajo oseben sestanek od'očilnih avstrijskih in madiarskih državnikov. Sestanek je tem važnejši, ker je postala Budimpešta v kratkem center važnih političnih dogodkov, kakor je na primer obisk Su-vicha in drugih politikov. Tudi madjarsko časopisje pripisuje velik pomen prihodu dr. Dolllussa.
Tudi Sstvich pride v Pešto
Rim, 1. februarja, c. Tukaj ie trdi, da bodoči Strvichev obisk т Budimpešti ne bo samo vljudnostnega značaja. V Budimpešti se bo razpravljalo o vseh zunanje-političnih vprašanjih, ki so dane« na dnevnem redu. Govorilo se bo predvsem o Museolinijevem podonavskem načrtu. Važen del razgovorov bodo tvorila pogajanja glede tega, kako naj ee organizira madjarsko svobodno pristanišče r Trstu.
Predsednik Miklas na večerji pri jugoslovanskem poslaniku
Dunaj, 1. februarja. AA. Jugoslovanski poslanik na Dunaju gosp. Anaslasijevič in njegova gospa sta priredila v prostorih kraljevskega poslaništva kosilo na *ast predsedniku republike gosp. .Miklasu in njegovi gospe. Razen predsednika ia njegove gospe so se kosila udeležili tudi kancler dr. Doilfuss z gospo, bivši kancler in predsednik parlamenta dr. Karel Renner, bivši podkancler g. Winkler, minister za trgovino g. Stockinger z gospo, pomočnik zunanjega ministrstva, ravnatelj kabineta predsednika republike z gospo, francoski poslanik z gospo, angleški poslani«, švicarski poslanik z gospo, španski in holandski poslanik, japonski poslanik z gospo, bolgarski odpravnik poslov gosp. Djavačov, generalni konzul g. Djordjc Josimovič, tajnika poslaništv a gg. Tomaseo in Vu-kovič z gospo, tajnik jugoslovanske delegacije pri dunavski komisiji gosp. Njačević in i« mnogo drugih odličnih osebnosti
Novo ofvor:ena bonboniera n,wl	Tovarniška
Ptstn&er *al°ea ve*n°
v	„ svežih, prt-
Tyrseva cesta t znan;h proiz-
Tih nebotičnika vodov
Nemški odgovor
Berlin, 1. februarja. H. Avstrijski poslanik ing. Tauschitz je obiskal zunanjega ministra Neu-ratha, da sprejme od njega odgovor nemške vlade na avstrijske pritožbe glede vmešavanja Nemčije v avstrijske notranje zadeve. Nemški odgovor odklanja in zavrača avstrijske pritožbe točko za točko ter prihaja do zaključka, da naj ta zadeva ne pride pred kakšno mednarodno razsodišče.
Nemške laži o Avs1*i!i
Dunaj, 1. febr. c. Nemški listi poročajo: Zapiranje narodnih socialistov se je že tako pomnožilo, da danes avstrijska policija in oro/ništvo sploh nc moreta več opravljati drugega dela, kot odpravljati nacionalne socialiste v zapore in koncentracijska taborišča. Zapori so vsi polni. Narodne socialiste morajo prevažati v koncentracijska taborišča samo v skupinah. Ker pa so zadnji čas narodni socialisti poskušali tc skupine s silo iztrgati iz varstva policije in orožni.štvn, morajo sedaj nacionalne socialiste spremljati močni odd e 1 k i orožništva. Vsled prevelikega dotoka narodnih socialistov v taborišča se je sedaj tudi pokazalo, da avstrijska vlada ni zadostno poskrbela za prehrano toliko jetnikov. Danes dobivajo vsi jetniki po taboriščih samo krožnik juhe in kos kruha dnevno. Zaradi le pomanjkljive hrane so se začele v taboriščih pojavljati nalezljive bolezni i» to povzroča vladi nove velike skrbi, med narodnimi socialisti pa novo razburjenje.
Starhemberg izdaja DoUfussa
Pariz, J. febr. (a). Po poročilu londonskega *Daily lelegrapha«, ki jo je prinesel tudi včerajšnji »Echo de Pariš«, se nahaja Dollfussova vlada v zelo kritičnem položaju. Včeraj je namreč socialnodeino-kralski poslanec Schneidt-madl izjavil, da je šef Heimvvenra knez'Starbcmberg, s čigar podporo mora Dollsuss računati, vodil razgovore z nacionalnimi socialisti in da je v zvezi s temi pogajanji celo poslal nekakšne pismene iustrnkcije bivšemu voditelju Heiinvvehra grolu Albertiju, ki je zaprt v koncentracijskem taborišču.
« Estonski škandal
Revni, 1. febr. H. Eslonaki parlament je danes oljni si i 1 iz službe velikega narodnega junaka, generala Tvervanda, ki je bil načelnik armadnega generalnega štaba, ker je v zvezi i velikim škandalom, ki se je razvil okrog nabave prve estonske križarke. Preiskava je dognala, ila je general naročil stare, zavržene in z.a Estonijo nalašč prenovljene vojne ladje ter sprejel za to veliko vsote Iz inozemstva in si prisvojil ludi veliko državnega i denarja. V škandal je vpleten tudi bivši general Lebedev, ki je organiziral estonsko armado in je še znan kot odličen ruski vojskovodja iz časov svetovne vojne. Policija je aretirala več visokih državnih uradnikov, ki so v zvezi s tem škan Nilom.
Sprava med Angleži in Rusi
Isnulon, 1. febr. V spodnji zbornici je snoči vodja oddelka za prekomorsko trgovino polkovnik Colville izjavil, da bodo trgovinska pogajanja med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo za ki jut ena o kratkem. Člani postnntkc zbornice bodo s lo pogodbo zanesljivo tadovotjni. V kratkem ne priino poselmo pogajanja o premogovnikih v Leni. Vlada bo ia pogajanja fUHomo nadzirala. Vsekaknr pit !a poiinjanja ne bodo posegala r lofrnn izrnlenn po. gajrtnja ta п'пх> trgovinsko pogodbo med Veliko Jkitmijo m SovjcUk* Hutijo.
'	Ljubicama, 1. februarja.
DanašnjS občinski seji, ki se fe pričela ob 5,
je prisostvoval v imenu ban&ke uprave inšpektor dr. Guštin. Sejo je otvoril in vodil iupan dr. Puc.
V predsedstvenem poročilu je župan sporočil, da je za novo leto poslal čestitke kraiju ter je pre-
čital kraljevo zalivalo, v kateri izreka čestitke ljubljanskemu prebivalstvu in občinskemu svetu. Dalje je župan preči tal iskreno pisano in lepo pismo nekdanjega koroškega prvoboritelja Grafen-aucrja, v katerem se zahvaljuje, da je občinski svet imenoval eno ulico v svetokrižkem okraju po njem. Grafenauer izjavlja, da je to bolj dokaz ljubezni Ljubljane do koroških Slovencev in kulturne skupnosti slovenskega naroda, kakor pa osebno poča-ščenje. Župan sporoča dalje, da sta predsednik skupščine iii predsednik senata darovala 25.000 Din za ljubljanske občinske reveže, nekdo pa je volil 5C00 Din.
FINANČNEGA ODSEKA POROČILO
je podal g. Tavčar. Poštno ravnateljstvo je poslalo mestni občini daljši dopis s prošnjo, da mestna občina zgradi v Ljubljani novo osrednje poštno poslopje, ker so dosedanji prostori premajhni. Poštno ravnateljstvo bi v kompenzacijo odstopilo obe Virantovi hiši, obenem bi pa najelo poštno poslopje od mestne občine ter bi letno prispevalo tudi nekaj k amortizaciji poslopja, po dovršeni amortizaciji pa bi poslopje prevzelo samo. Tavčar je poudarjal, da je osrednje poštno poslopje v Ljubljani nujno potrebno in da je iniciativa hvalevredna, toda občina ne more graditi državnih poslopij. Tudi ni zanesljiva višina najemnine in amortizacije, ki bi jo plačevalo poštno ravnateljstvo. Tudi denarni položaj mestni občini tega ne dovoljuje, ker bi novo poštno poslopje veljalo kakšnih 14 milijonov dinarjev. Na predlog poročevalca je občinski svet zahtevo poštnega ravnateljstva soglasno odklonil.
Gremij je novembra meseca sklenil, da odstrani iz gramozne jame 13 strank, ki so si tam zgradile svoje barake. Tem strankam mora mestna občina izplačati odškodnino za barake. Stranke so izjavile, da si bodo poiskale nova stanovanja, nekatere pa so prosile za prenos barak v Mestni log. Občinski svet je sklenil, da se odobri odškodnina 105.000 Din omenjenim 13 strankam, od te vsote pa se odšteje 6300 Din, kolikor je mestna občina dala brezobrestnega posojala tem strankam.
Posestnik Jakob Babnik je ponudil mestni občini v nakup svojo gozdno posest v izmeri 15.600 kv. metrov na Šišenskem hribu. Cena znaša 3 Din za meter, občina pa mora plačati vse davke, medtem ko Babnik ne sme v gozdu ničesar posekati. S tem bi se mestna posest arondirala., Občinski svet je odobril to kupčijo.
Občinski svet je odobril nato napravo kanala na bivšem posestvu tvrdke Škerbec-Bartol. Dalje je občinski svet na predlog finančnega poročevalca odpisal neki dolg za napravo hodnika, neki dolg na mestnih davščinah, dalje je odpisal več neizterljivih najemnin. Odpisal je dalje neizterljive občinske davščine na vozila in neke mestne hišne davščine. Občanski svet je tudi soglasno odobril predloge linančnega odseka glede pritožb in prošenj zaradi predpisa prirastkarine, ki so bile deloma ugodno deloma neugodno rešene.
GRADBENEGA ODSEKA POROČILO
podal ing. Bevc. Poročal jc najprej o raznih zaprošenih parcelacijah raznih zemljišč.
Posestnik Franc Ravnikar je ponudil mestni občini v zamenjavo 10.600 kvadratnih metrov svojega sveta, to je bivša Ravnikarjeva jama, ki je pa sedaj zasuta. Ravnikar zahteva za to bližnje mestne parcele v izmeri 5200 kvadratnih me!rov ter stavi poleg tega še neke manjše pogoje. Cez nekdanjo Rav-nikarievo iamo bo namreč Šla nova Linhartova cesta (Plečnikova). Na predlog gradbenega odseka je občinski svet to ponudbo sprejel.
Občinski svet je sklenil, da ostane gradbeni cd-bor za 1. 1934 isti kakor do sedaj.
Gradbeni in linančni minister sta mestni občini vrnila pravi'nik o gradbenih pristojbinah z zahtevo, da ga formalno spopolni in vnese bolj natančne določbe. Gradbeni odsek je lo zahtevo izpolnil ter je občinski svet sedaj odobril predlagano spopolnitev.
Župan je nato poslavil na dnevni red še tri točke k' poročilu gradbenega odseka, ki niso bile označene prej na dnevnem redu.
Sokoisko društvo Sokol II. je prosilo mestno občino, naj bi mu odstopila Nušakovo jahalnico z zemljiščem in otroškim igriščem v Trnovem. Gradbeni urad je jahalnico in pripadajoče gospodarsko poslopje ocenil ter dognal, da nimata nobene vrednosti, zemljišče pa obsega 67Г0 kvadratnih metrov ter je vredno po 40 Din za kv. m, skupno torej 2.68.FOO Din. Gradbeni odsek predlaga, da se da so-kolskemu društvu rok, da odstrani obe poslopji, ne sme pa zemljišča prodali in ne drugače porabiti kakor v sokolske svrhe.
Sokol I. na Taboru pa je prosil mestno občino, naj mu odstopi dosedanji park, kar jja ie na Taboru še ostalo za občinstvo, odkar je Sokol ves ostali trg zagradil. Ta park meri 4607 kv. metrov. Finančni odsek je predlagal da se to zemljišče odstopi Sokolu I. pod približno enakimi pogoji kakor v '1 rnovem Sokolu II.
Oba predloga je toplo podprl dr. Pippenbachcr. Občinski svel je soglasno sklenil, da se obe zemljišči Sokolu odstopita.
Občinski svet je nato obravnaval predlog prof. Jarca, ki je bil vložen na eni prejšnjih sej, namreč, da meslria občina posreduje za pospešitev javnih (Jel. Gradbeni odsek je predlagal danes program javnih del, . za katere naj župan posreduje v Belgradu, da bodo sprejela v Investicijski načrt države. To so: naprava Plečnikove (Linhartove) ceste, na katero bi se dovažal granit« iz Ljubljanice, modernizacija Dolenjske, tržaške. Dunajske, Celovške in Zaloške eeste v Ljubljani sami in v okolici, dalje uredilev ceste med Ljubljano in SuSakom, zgradba zasavske ceste, ureditev glavnega kolodvora, kjer naj bi se zlasti vpošteval predlog ing. Dimnika za poglobitev proge in končno zgradba železniške zveze med Ljubljano in morjem.
Podžupan prof. J are je utemeljeval, da bo Slovenija sorazmerno največ plačevala novega davka na bencin in cement in zalo zasluži, da jo država v Investicijskem načrtu posebno vpošteva. Predlog so podpirali še drugi številni govorniki, tako dr. Bohinjce, Rebek in ing. Pavlin. Zadnji govornik je v izčrpnih izvajanjih primerjal, koliko je država do sedaj zgradila v južnih pokrailmh javnih del in koliko v Sloveniji. Predlog odseka je občinski svet soglasno spre!el. nakar jc župan obljubil, da se bo za stvar odločno zavzel na odločilnih mestih.
TERSONALNOPRAVNEGA ODSEKA
jo podal dr. Bohinjec. Na vrsti so bile razne prošnje za domovjnslo r\c?o in volitev odseka /n ureditev trga ter ureditve nahrežin 1 jub-Ijanico. Predloge odseku je občinski svet soglasno sprejel.
POROČILO PROSVETNEGA ODSEKA
je podal podžupan prof. Jare. O sklepih občinskega eveta poročamo na drugem mestu.
Župan je nato pročital še razne samostojno predloge in vprašanja. Med drugimi je [hkJžii-jian prof. Jarc predlagal, naj se povrnejo prejšnjim lastnikom tista zemljišča, ki jih mestna občina dobi brezplačno zu napravo cest, pa jih zaradi spremembe regulacijskih načrtov ne potrebuje več. Vse predloge je odkazal župau odsekom.
Župan je nato odstavil z današnjega dnevnega reda obravnavo o elektrifikacijskih jio-godbuh ter je prekinil javno sejo. Obravnava o teh pogodbah bo v torek oh 5 popoldne, ko se bo javna seja nadaljevalu.
NA TAJNI SEJI
je občinski svet obravnaval razne osebne zadeve uslužbencev Mestne hranilnice in mestne občine. Odobrena so bila razna napredovanja, priznanja stalnosti, dopusti itd., kakor je predlagal personalno-pravni odsek. Oddana so bila razna mesta, ki so bil« notranje razpisana. Vpoko.jcna sta magistralna uradnika Rudolf Kst in Jakob Slabina.
u
Po katastrofi „Sirija
Moskva, 1, februarja. Danes so bile pripeljane
v Moskvo tri žrtve stratosferskega poleta. Jutri bodo še na mrtvaškem odru, na kar bo ob njih de-filiralo prebivalstvo in vojaštvo in bodo že te^a dne pokopane.
Moskva, 1. febr. k. Sedaj se vodi preiskava o katastrofi stratosferskega balona »Siriusa«. Neki radio amater je sedaj sporočil preiskovalni komisiji, da je tik pred katastrofo ujel sledeče radijsko sporočilo od ponesrečencev: »Nahajamo se v neugodnih vremenskih razmerah. Gondola in balon sta polna ledu in snega. Naš položaj je brezupen. Gosta megla okoli nas. Stalno padamo.« Bivši stratosferski letalec Piccard je danes izjavil bruseljskim novinarjem, da je do katastrofe prišlo najbrž zaradi tega, ker so popokale plinske cevi in da je prišlo lako do eksplozije. Piccard misli, da se letalci niso dovolj pripravili in da je zato prišlo do katastrofe. V Parizu mislijo, da je tudi prišlo do eksplozije balona. Vse tri žrtve katastrofe bodo pokopane v Kremlju.
General BSiicher v Moskvi
Moskva, 1. februarja, p. V Moskvo je včeraj prispel poveljnik sovjetskih vojnih sil na Daljnem Vzhodu general Bliicher. Imel je daljše konference s Stalinom, Molotovim in Litvinovom, danes pa je poročal vojnemu komisarju Vorošilovu, Bliicher je podal referat o zapletenih razmerah na Vzhodu, posebno o odnošajih med Rusijo in novo mandžursko vlado.
Bolezen nadškofa Bauerja
Zagreb, 1, februarja, c. Nadškofijska pisarna j« danes objavila sledeči komunike o bolezni nadškofa dr. Bauerja. Subjektivno stanje je danee po prespani noči dobro. Bolečine popuičajo. Temperatura neizpremenjena. Puls 76—88. Lokalno stanje stacionarno. — Prof. dr. Radoničič, dr. Lo.chert, prof. dr. Pliverič,
Osebne vesti
Belgrvd, 1. febr. m. V 4. pol. skupino 2. stopnje sla napredovala Adolf Lapajne, prof. II. real. gimnazije v Ljubljani in Franc Kapus, prof. klasične gimnazije v Ljubljani. Nadalje so napredovali: v б. pol. skupino Anion Zalaznik, prof. klas. gimnazije v Ljubljani, Franc Trošl, predmelni učitelj na II. realni ginin. v Ljubljani, dr. Ernest Turk. prof. klasične gimnazije v Ljubljani v Ljubljani in Franjo Cfarenauer, prof. 1. realne gimn. v Ljubljani. V 6. pol. skupino j'e napredoval Milan Grošelj, prof. na klas. gimnaziji v Mariboru; v 7. pol. skupino Rihard Aplenc, prof. 11. realne gimnazije v Ljubljani, Peler Kovačič, prof. realne gimnazije v Celju, Marija Perpar, profesorica na realni gimnaziji v Celju, Franc Šelina, prof. II. realne gimnazije v Ljubljani. Za ravnalelja gimnazije v Murski Soboti s pravicami uradnika 4. pol. skuj). 2. slopnje je pc/3tavljen Jr. Pavel Slr-išelc, dosedaj profesor na klasični gimnaziji v Mariboru.
Bet grad, 1. febr. Upokojen je predsednik Stola sedmorice, oddelek B v Zagrebu, g. dr. Josip Stevan Metličič.
Belgrad, 1. febr. m. Premeščeni so sledeči uči-telii in učiteljice: Marija Klančnik iz Blance v Kapelo pri Brežicah, Franc Berden iz Zgornje Šiške v Senožete, Eleonora Krkoč iz Vrhnike v Li^ojtio. Napredovali so v 8. pol. skup.: za tehnika "josip Cucek pri dravskem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu; za poštne uradnike: Prvenovič Ana, Zidani most. Frančiška Zemljič. Liubliana I; za arhivskepa uradnika 9. pol. skup.: Ivan Kavčič, oraktični tehnik 10 pol. skup.; v 24. telefonski sekciji v Vel. Bečke-reku Aloiz Bogataj; za manipulanle 0. pol. skua:
Marna Fahiiana Рг«1,о1,*л M.v.^^i— 1/1------ir;.
. , . , ,. .....—-------- ... Josiplr.o .ii-
stov, Liubliana, Angela Snubali, Liubljana VI, An-ton Sever in Danica Ser.vn, Liubliana VI. Josipina beriancič, Krško, Frančiška Mladnik, Moskamci, hlizabeta Ljubič, Poličane. Anton Svaiger, Ljubljana II, Frančiška Vesenjak, Murska Sobota.
vrsticah
, Kranj, 7. febr. Danee popoldne je kranjski vlak zadel nekoliko me,rov od postaje Žabnica upok. gimn. slugo Alojzija Vrlovška, ki se je v aruzbi nekaterih drugih gospodov vračal iz izlela domov. Vrtovšek je dobil poškodbe na glavi.
II. V Hokavskem zalivu divjajo že dva dni velikanski viharji, ki so prekinili ves promet med Anglijo in evropsko obalo. Rešilni čolni so na delu, da rešujejo moštvo in potnike v ladjah, ki se nahajajo izven pristanišč. V CIv-de je valovje udarilo nn glavni trg in razrušilo vse obrežne naprave.
" Л angleškem parlamentu so razpravljali o sredstvih, s katerimi nuj bi se preprečile brezposelne manifestacije. Minister za delo jo odgovoril, du vlada ue razpolaga z nobenim zakonom ki hi ji dovolil posegati v gibanjo brezposelnih. Ako bi vlada rabila zakonska sredstva, jih bo zaprosila od parlamenta.
Na železniški progi Konslanca-Bukarešl je včeraj opoldne iztiril brzovlak. Trije vag ini so se prevrnili in tudi lokomotiva je zavor.ila daleč ml nasipa. Strojevodja, ki io takoi opazil nesrečo, ie up* rabil vse zavore ter lako preprečil človeške žrive. Lažje ranjenih je le nekaj oseb, medlem ko je ma-tnjalua škoda precejšnja.
Gospodarstvo celjske ohol• občine
Celje, 1. febr.
Včeraj se je vršila v- občinski posvetovalnici na Bregu proračunska seja občine Celje-okolica. Občinske doklade na vse direktne davke eo zvi-šane od 80 na 94%, ker so padli drugi dohodki. Proti proračunu sta bili vloženi dve prit žbi ter bo zato morala o proračunu razpravljali še oblast.
Pređno se je pričela ;>odrobna razprava o posameznih točkah proračuna, je izpregovoril nekaj načelnih besedi g. Uiheltil: »Občinski proračun je zrcalo občine; on naj pokaže, kaj hoče občina v bodočem leiu delati in kako vodili svoje gospodarstvo. Celjska okoliška občina je izrazita predmestna občina, zato ni vseeno, kako se gospodarstvo vodi. Imamo tu industrijo, trgovino, obrt in kmetijstvo, tako da se lahko reče, da so zastopani v tej občini vsi sanovi. Danes živimo v času splošne gospo lar-ske krize, ki je zajela vse stanove. Pri proračunu je Ireba iti od točke do točite ter se razgovarjati o tem, ali je proračun v skladu z zmožnostmi davkoplačevalcev. če bo izvršena regulacija, bo to v dobrobit celokupnemu gospodarstvu, na drugi strani bodo pa dobili delo brezposelni.« Nato se je začela podrobna razprava o proračunu. Osebni izdatki izkazujejo 818.500 Din. Plače uslužbencem so se zopet povišale. Nameravana je novoletna nagrada G. Mihelčič je predlagal, naj se vsa nova mesla razpišejo.
Meri materijalnimi izdatki so važne postavke: 12 000 Din za kapelico na okoliškem pokopališču. 110.000 Din za vzdrževanje mestne policije. Živahna debata se ie vnela o postavki za gasilstvo. V osnutku ie bilo v ta namen predvidenih 20.000 Din, a se je zvišilo na 40.000 Din. Za javno razsvetljavo je v proračunu 45.000 Din in se je po predlogih g. Mihelč'ča in g. Glinška sprejel načelni sklep, naj se upoštevajo sorazmerno vsi deli občine. Visoka je postavka za šolstvo: 732.500 Din. Odklonjen je
bil predlog g. Mihelčiča, naj se črta postavka 3000 Din kol prispevek Rudarski šoli. G. Mihelčič je utemeljeval svoj predlog s tem, naj skrbijo za Rudarsko šolo in za naraščaj razne družbe.
Gradbeni del proračuna izkazuje 202.000 Din izdatkov. Za regulacijo Savinje 90.000 Din, za ureditev Koprivnice 60.000 Din. za regulacijski načrt okoliške občine 20.000 Din, za vzdrževanje in popravilo občinskih cest 75.000 Din in za gradnjo nove ceste v Novi vasi 35.000 Din. Pri oddelku za kmetijstvo se je vnesla na predlog g. Mihelčiča še nova postavka 1000 Din za obč. kmet. odbor. Nadalje je v proračunu za narodno zdravje 110000 Din, za socijalno skrbstvo pa 225.000 Din. V proračunu je 50.000 Din za podporo brezposelnim. Dobrodelna društva dobe 12.000 Din od tega na predlog g. Mihelčiča Vincenc. konferenca 3.500 Din (sedaj 1000 Din). Skupaj znašajo izdatki po proračunu 2,015.127 Din.
Med dohodki je na prvem mestu 94% doklada na vse direktne davke, kar da 1,579.200 Din. dalje se bo pobirala občinska trošarina kakor dosedaj, medtem ko se je užitnina na govedo znižala od sedanjih 20 na 15 Din od glave. Občinska uprava naj tudi sprejme enega honorarnega uslužbenca, ki naj skrbi za strožje izvajanje kontrole užilnini podvrženega blaga.
Na dnevnem redu je bila še volitev 1 člana v okrajni odbor za javna dela in je bil izvoljen župan g. Kukovec, v dobrodelni meddruštveni odbor pa g. Franjo W!lavski. Pri slučajnostih je še poročal g. župan, da je nastavil 1 honorarnega uradnika, ki je popisoval brezposelne. Končno je bil na predlog g. Mjhelčiča sprejel sklep, naj da okoliška občina inicijativo za ustanovitev skupnega gospodarskega odseka iz zastopnikov okoliške in mestne občine, ki naj bi reševal vprašanja, ki zadevajo obe občini.
m	\
Obč. volitve v Smartnem pri Litiji
Upravno sodišče v Celju je izdalo pod St. A 415-333-13 tole odločbo:
Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra 1933 vršile v občini Šmartno pri Litiji, srez Litija, se je v volivnem imeniku vpisani Kepa Josip, posestnik v Mali Kostrevnici, s tovariši dne 21. oktobra 1933. toraj v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju.
Upravno sodišče je po § 50. zakona o občinah v nejavni seji odločilo:
Pritožbi se ugodi in se razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volivnega odbora s tem, da se morajo po § 50., odst. 5. zakona o občinah v mesecu dni od dne prejema te odločbe vršiti nove volitve.
Zoper to odločbo ni pravnega sredstva.
R a-z 1 o g i:
Na pritožbo zgoraj imenovanih je upravno so-iišče po pregledu pritožbe in volivnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah v občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti:
PritožUeLjd trdijo, da si na 1. volišču v Šmart-nera predstavnik kandidatne liste Drčar Ernest in njegov nartiestnik nista smela sproti beležiti oddanih glasov, in da nista smela kontrolirati vpisovanja oddanih glasov v volivne zapisnike, tudi jima ш bilo dovoljeno, da bi po 18 prisostvovala ugotovitvi volivnega rezultata. V tej zvezi trdijo, da je volivni rezultat nepravilen, kajti volivni odbor je ugotovil, da je od 749 volivcev glasovalo za Strmanovo listo 402, za Drčarjevo listo pa le 347 ▼olivcev, dočim je iz pritožbi priloženih izjav razvidno, da je od teh 749 volivcev glasovalo za Drčarjevo listo najmanj 435, za Strmanovo pa največ 314 volivcev.
O navedenih trditvah sta bila zaslišana predsednik volivnega odbora Taufer Venceslav in Ko-vačič Maks xot člana volivnega odbora. Oba sta kot priči skladno pod prisego izpovedala, da je volivni odbor res zabranil zgoraj imenovanima, da bi si sproti zapisovala oddane galsove in da bi kontrolirala vpisovanje oddanih glasov v volivne zapisnike, ker je bil volivni odbor mnenja, da predstavniki teh pravic nimajo.
Nadalje je predsednik Taufer izpovedal da je tudi res, da je volivni odbor ob koncu glasovanja, oziroma predno je začelo štetje glasov, odstranil oba predstavnika iz volivnega lokala, ker je bil mišljenja, da predstavniki kandidatnih list nimajo pravice, da bi bili pri štetju glasov prisotni.
Iz navedenega izvira, da je bila predstavnikoma Drčarjeve liste res onemogočena vsaka uspešna kontrol« volivnega postopka. S tem pa se je pre-krSilo določilo paragrafa 34., odet. 2 zakona o občinah. Po tem določilu imajo namreč predstavniki kandidatnih list pravico, prisostvovati poslovanju volivnega odbora in podajati pripombe, ki te vpišejo na zahtevo v zapisnik. Tega določila pa
ni razumeti tako, da sme predstavnik liste prisostvovati glasovanju samo kot pasiven gledalec, nego ima kot pooblaščenec volivcev tiste liste, katero zastopa, pravico, da nadzoruje volitveno postopanje. Ta nadzor pa lahko vrši na dva načina: 1. da si sam beleži oddane glasove in 2. da nadzoruje zapisnikarje pni vpisovanju oddanih glasov v glasovalne sezname. Čim se mu zabrani oboje, potem je kontrola volitvenega postopka po predstavniku liste nemogoča in njegova navzočnost nima več pravega pomena. Razume se seveda, da predstavnik s takim kontroliranjem ne sme v nobenem oziru ovirati volivnega odbora pri njegovem poslovanju, kakor tudi sicer ne motiti glasovanja ali nedovoljeno agitatorsko vplivati na volivce.
Iz zgoraj navedenega pa tudi izvira, da je volivni odbor neupravičeno odstranil predstavnike iz volivnega lokala po končanem glasovanju, kajti po § 34. zakona o občinah v zvezi s §§ 9 in 26. uredbe o glasovalnem postopku ima'o predstavniki kandidatnih list pravico, da prisostvujejo volitvam ves čas od početka do konca. Pod izrazom »volitve« pa je razumeti ne le glasovanje, temveč celokupno poslovanje volivnih in glavnih volivnih odborov.
Navedene kršitve pravic predstavnikov Drčarjeve liste v zvezi s trditvijo pritožbe, da je uradno ugotovljeni rezultat volitev napačen, odvzame vo-livnim aktom in ugotovitvi volivnega rezultata tisto verjetnost, ki bi jim io brez te kršitve kot uradnim aktom bilo priznati.
Radi navedenega ie upravno sodišče pritožbi ugodilo in odločilo, kakor je zgoraj navedeno.
Celje, dne 23. januarja 1934.
Belokranjski film
Ljubljana. 1, februarja.
Snoči je priredilo društvo »Bela Krajina« v dvorani Delavske zbornice prekrasni belokranjski film, ki so ga izdelali ob lanskem Gregoričevem fotoamaterekem izletu v Belo krajino gg: prof. Jnkac, dr. Moro in prof. Not. Prav za prav so to trije filmi, ki predstavljajo Belo Krajino iz Se-tniča do Metlike, Stari trg in Črnomelj. Niso to filmi, ki bi bili zajeti le fotografsko spretno, marveč tudi vsebinsko zaključeno. Kos življenja, zlasti folklornega, je skritega v njih v vsej intimnosti. Nobena knjiga, nobena slika ne bi mogla dati toliko pristnega belokranjskega duha v lepih običajih, oblekah, gostoljubnosti, dobrodušnosti itd. Tudi besedilo, ki spremlja posamezne slike, je duhovito in pesniško zamišljeno. Bela Krajina je bila vprav odeta v cvetočo pomlad, zato je tem vablji-vejša, zilasti še, ker so znali posamezni fotoamaterji ujeti res posrečene motive krajin in ljudskih skupin. Gospodu Gregoriču. ki je prav za prav ves izlet zasnoval in ga odlično izvedel, bo nedvomno vsa Bela Krajina hvaležna, da jo je tako lepo predstavil vsemu slovenskemu svetu, ki je v njeni bit-
f Anica Peršičera
Žalostno je odjeknila v naših srcih žalostna vest, da je v splošni bolnišnici umrla znana in priljubljena gdč. Anica Peršičeva. Kdo je ni poznal vedno vesele in prijazne Anice, posebno izza časa, ko se je požrtvovalno, z vso ljubeznijo in vne-
	:	■ , i t . ■ C
f	■5:3 •, .;• ! . .. ТЛл ■ p " >• * i ' л s \ ... i „ ., - iRpfsls!	v' ' < •
• i t «>	fm	• џф: Ш- %.i:>4 лЖ.;: %% , < »у ■■¥
;v * b:! v*.	Ш шШН m ■ ,	Ј^ *
Darovanje
Marija,
Tvoje oči kakor zvezde na nebu gore Tvoja pot v tempelj je tiha in skrita. Nihče ne vidi, da sladka luč je razlita čez Tvoj obraz.
Tvoje rokč neso brezmadežni dar. Vdano šepečeš pobožne molitve kakor duhovnik, ki svete daritve Bogu daruje.
Kakor Ti — Jezusa v tempelj nosimo, kakor Ti — stopamo z njim pred oltarje v jutrih, ko v dalji gorijo nam zarje in mislimo nate:
Ti stopaš z nami in naše oči gore, ob Tvojih so čiste tudi naše rokč, saj vidimo, Tvoja luč je razlita čez naš obraz.
Joža Vovk.
Adam Milkovič:
Mota mati
Nekoč sem jo užalil. Ne vem natančno, kako dolgo je že od tega. tudi se ne spominjam, kaj sem ji prav za prav storil — a to vem. da je bil tistikrat mrak in da je mati obstala pred menoj z začudenimi očmi in da se je potem zagledala skozi okno na vrt...
»Pripravi mi večerjo!« sem ji rekel potem skoro ukazujoče in Stopil mimo nje. Sel sem na vrt in se usedel na klop pod njeno okno. Odprl sem knjigo; v okno nisem pogledal, ker sem se nenadoma zbal, da bi morda zagledal njen obraz. Dolgo sem sedel, a ko sem žc hotel oditi ie kanila name kaoMa.
Ozrl sem se kvišku, a matere ni bilo več na oknu. Čez nekaj časa pa je prišla za menoj na vrt. Stopila je prav k meni.
»Ali greš večerjat?« je vprašala mirno kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo. Ko sem pogledal tedaj v njen obraz, sem videl, da je zopet miren in da so njene oči še motne, pa sem rekel: »Grem!«
Potem sem šel mimo nje in nato pred njo in ko mi je hotela nekaj reči, sem trdo zapri vrata in udu-šil njen glas.
Tisti večer sem obolel. Vso noč nisem mogel spati. Mati je slonela ob moji postelji. Njene ustne so nerazumljivo mrmrale in njene oči so gledale zdaj mene. zdaj tja v kot, kjer je visela edina slika Matere božje, ki smo jo imeli. Jaz sem gledal v strop; zdelo se mi je. da mati moli. Kadar sem se premeknil, je mati razklenila roke in se sklonila k meni:
»Ali bi vode? Hočeš ...?«
»Ničesar nočem... mati,« sem odvrnil, a ko sem se spomnil, da sem jo bil ta večer užalil, je hipoma leglo vame očitajoče in me vprašalo: Ali veš, leoga si razžalil? Veš! Preje nisi vedel — zakaj če bi bil vedel, bi tega ne storil! Ne. nikoli bi ne storil! Poslalo mi je nenadoma težko in sem globoko zavzdihnil. Ta hip se je mati v strahu sklonila čez mene.
»Kaj ti je?«
»Nič mi ni, mati...«
Potem me je gledala s tistimi sivomodrimi očmi, gledala me je. dokler nisem pogledal vanje. In tedaj je njena roka segla na moje jx>tno čelo in jaz sem jo — še nikoli nisem storil lega — prijel sem jo jo počasi jiovlekel prek svojega obraza do ust in potem sem dihal vanjo in sem jo skrivaj poljubil... Poljubi) sem jo ratilo in sem mislil, da njena raz-orana roka ne bo občutila mojih usten, ampak mati se je ta trenotek sklonila prav čez mene in mi po-sledala čisto od blizu v oči. Tedaj «em videl, da te
mo udejstvovala pri bivšem Ljudskem odru kot ena najboljših vsestransko uporabnih igralskih moči. Ker je bila velika ljubiteljica petja, se je kot dobra pevka udeleževala dolgo vrsto let pri j>evskein društvu »Ljubljana« in jo bodo mnogi fvogrešali radi njene prijetne družabnosti. 2e pred vojno v Gorici je bila vneta igralka na odru tamošnje Slov. kršč. soc. zveze.
Pogreb bo danes ob 14.30 iz mrtvašnice ljubljanske splošne bolnišnice.
Vabijo se njeni številni prijatelji in znanci, da jo spremijo na njeni zadnji poti.
Pevska kuitura med koroškimi Slovenci
Danes popoldne nastopijo pevci slovenskega pevskega zbora iz Kotmarevesi in Vetrinja pri Celovcu z izbranim sporedom domačih pesmi v Radovljici, a jutri v soboto zvečer z istim sporedom v Kamniku v dvorani Zvočnega kina v Gasilskem domu. V obeh mestih vlada za nastop koroških pevcev veliko zanimanje, kar ni prav nič čudnega, saj nam j>rinesejo koroški pevci vedno kaj novega in nam vedno na novo dokumentirajo, da je na slovenskem Koroškem ravno pevska kultura zelo razvita, mogoče tako razvita kakor nikjer drugod na slovanskem jugu. Saj znaša število slovenskih zborov na Koroškem že skoraj 40 s približno 1000 pevci.
Pevska društva so podrejena posebnemu referentu pri prosvetni matici koroških Slovencev, Slovenski krščanski socialni zvezi za Koroško v Celovcu, ki jo vodi žujmik Vincenc Poljane iz Škocijana v Podjuni. Pevski referent v Celovcu je znani harmonizator koroških narodnih pesmi Ker-njak Pavle iz Trebinje pri Logivesi ob Vrbekem jezeru. Pevska društva so razdeljena na tri okrožja, na ziljsko, na rožansko in podjunsko. Med temi okrožji se je razvilo plemenito tekmovanje. Pevci so brez izjeme kmetje, delavci in obrtniki. Ganljivo je, s kakšno ljubeznijo gojijo koroški Slovenci svojo pesem: saj jo pa tudi noben drug ne zna tako interpretirati, tako prisrčno podati kakor Korošci sami. In j»rav v načinu podajanja leži glavni vzrok njihovega uspeha.
Prepričani smo, da bodo tudi kotmarski in vetrinjski pevci zapustili med nami najlepše spomine.
Prisrčno pozdravljenil
Dev. Mariia v Poliu
Pokopali smo včeraij gospo Aj»olonijo Hribar iz Vevč. Rajnica je bila stara 70 let in mati desetih otrok, med temi je sin Rajko tukajšnji občinski tajnik. Bolehala je dalj časa in voljno prenašala bolezen. Vaščani in članstvo tukajšnje prosvete jo je v obilnem številu spremilo na zadnji jx»ti. Naj v m ru počiva! Preostale naj Bog tolaži.
Zdravnik za splošne bolezni g. dr. Ivan Logar se je preselil s 1. febr. v zgornje prostore gostilne Hladnik (pod cerkvijo).
nosti še ni poznal. Prav tako tudi gospodom, ki eo filme izdelali. Dvorana je bila snoči nabilo polna in ni čudno, če so prišli gledat celo Belokranjci-domačini, kako »na platnu izgledajo« ...
je v njenih očeh prižgala luč in da so potem postale motne, sam Bog ve zakaj...
Naslednji dan proti jutru se mi je zdravje izboljšalo in vročina je ponehala. Moje oči so se trudne od prečute noči zaprle — materine se niso. Ce sem pogledal skozi trepalnice, sem jih videl: Široko so bile odprte in so gledale v pojemajočo luč.
Končno pa je, vsaj meni se je zdelo tako, omagala tudi ona. Naslonila se je na posteljo.
Ko se je jelo svitatj in sem priprl oči, je bil njen obraz pokojen; tako lep je bil, kakor ga je zame mogla imeti ta hip — samo moja mati.
Spi! sem si mislil in sem [»časi dvigal glavo, skrivoma sem jo dvigal, do njenega čela sem notel, da bi ji ukradel poljub... 2e sem se ji približal — pa sem se nenadoma zbal: kakor tat sem si zdel; človek, ki si ne upa pokazati, kaj je v njcin, in nekdo mi je rekel očitajoče: Tak si! Razžaliti maler te ni bilo sram, a da bi jo poljubil, ko bi bile njene oči odprte — pa se bojiš? Legel sem nazaj, mati je ostala mirna in njene oči se niso odprle. Bil sem preslab, da bi jo poklical, da bi ji povedal, kaj je v meni in poljubil svojo razžaljeno mater. Pa sem tiho zašepetal:
»Odpusti mi mati, saj nisem vedel do danes, da je v tebi toliko ljubezni!«
Mati se ni genila.. Zopet sem pričel dvigati glavo. do njenega razoranega čela sem hotel, in ko sem bil že čisto blizu, so se njene oči jx>časi priprle.
»Ti ne spiš?« sem se začudil.
»Ne spim, sinko.« je zmajala. »Kaj si hotel? Ali bi vode?«
»Da, vode. mali,« sem se zlagal.
»Saj ni res.« je rekla s tihim glasom in se mi nasmehnila. Potem se je sklonila do mene in vsa blažena gladila moje potne lase. Ne vem kaj mi je govorila, samo to vem, da je prej morala ves čas bedeti nad menoj tudi z zaprtimi očmi in da sem se tisto jutro v bolečini privil k njej kakor majhen otrok in da sem prvikral slišal utripati sret s"oje matere — ia notam nikoli nikoli več...
SmuCarll
in vsi ki želite to postati, mislite vedno na dvoie temeljnih pravil, ki se glasita:
1. drži pri spuščanju smuči vedno vzporedno, ker to ti da sigurnost.
2. Imej vedno s seboj odlične in znane bonbone, ker dajo moč in svežost.
PROIZVAJA: UNION ZAGREB
: т
Višek smuške sezone
Državno prvenstvo v Planici
Letos bo imela Planica svoj veliki smučarski |>ra/.nik. Vse, kar v sinuškem e|>ortu nekaj |K)iiie.iii, se bo zbralo v teh dneh v Planici, da |m>meri svoje sposobnosti in pokaže evoj napredek ter si da v/.|>odbudo z« nadaljnje delo. Pa ne samo domači smučarji, marveč tudi inozemski smučarji so se prijavili v lepem številu, predvsem Bolgari, ki nastopijo letos prvič nu našem državnem prvenstvu. Nemci so nam jioslali svojo najboljšo cki|x>, ki se bo izkazala tako v teku kot v skokih. Avstrijce še pričakujemo, medtem ko ostali ne pridejo, ker so vsa prvenstva v sosednjih držuvah v istih dneh, kot naša. Poljska pa je tik pred pripravami za vseslovensko prvenstvo.
Skoki naših fanlov na Bohinjski skakalnici.
Se bolje pa bodo skakali na nedeljskem državnem prvenstvu v Planici, na katerem bodo zrušili vse dosedanje rekorde.
Jutri lin Svečnico bodo nastopili naši v slalomu in pokazali svoje sjiosobhosti v tej zanimivi športni jNiiiogi, ki zahteva od tekmovalca predvsem tehničnega znanja smuškib likov. Naši smučarji so v tej disciplini naglo napreelovuli in pričakovati je odličnih rezultatov. Vremenske in snežne prilike, ki so naravnost idealne, bodo usjieli še pospešile. Vseh tekmovalcev v slalomu nastopi 81!
V solioto bo tek, ki se oceni kot samostojna tekma v teku, pa tudi kot sestavljene tekme prvi del. V tej |)anogi so naši tekmovalci v sezoni marljivo trenirali, tako z Mar-xom kot s Stelilikom in njih uspeli bo prav dobro prišel do izraza v ostri konkurenci z Nemci, ki imajo v Leujioldu najmočnejšega zastopnika.
Glavni dnu tekmovanja je nedelja s skoki. Dopoldne pride na vrsto drugi <lel sestavljene tekme v skokih, pojioldne jw se vrši svečana otvoritev naše največje skakalnice, ki je namenjena velikim mednarodnim prireditvam. Skakalnico bo dopuščala skoke preko 80 m, toda ni verjetno, da se taki znamki že lete* približamo. Vsekakor pn bo sknknlniea vklen znak našega паргем1ка v smučarskem športu, nnše volje, delati neumorno, dokler ne deise-žetno v tej nnjlepSi športni panogi srednjeevropske klase. Na ta dan bo imela publika največ užitka, divila se lio mogočnim podvigom volje in sposobnosti sjiortnika, ki se požene na smučeh in splava v zraku 50, 60, nli celo 70 m. nato pn se dostojanstveno zasnniča zopet po tleh in se zaustavi v ostrem loku.
Potniki imajo pravico do polovične vožnje z vsemi vlaki, ako kupijo cel vozni listek in se z istim in s jx>trelilom saveza vračajo. V nedeljo dne 4. februarja 1k> vozil posebni vlak iz Ljubljane v Planico, z vmesnimi jKistajami: Škofja Loka. Kranj. Lesce. Jesenice in Kranjska gora. Na jMistaji Radovljica se posebni vlak ne bo ustavil, koi je bilo prvotno iavljeno. Odhod vlaka iz Ljubljane je točno ob h zjutraj in se vrača iz Planice ob 19 zvečer ter prispe v Ljubljano ob 21. Vozn.i listek vključen z vstopnico za nedeljska tekmovanja se dobi zn ceno 38 Din v trgovinah A. Goreč. d. 7. o. t... Kolb & Prcdnlič in Alpina, d. / o. z., ter pri Putniku, d. d.	JZSS.
Smrtna nesreča pri nahSadaniu drv
Trbovlje. 81. jan. 1034. Danes okoli poldneva f»o Petkovi iz Knezdola nalagali v Gabrskem smrekove hlode na voz, da bi jih zapeljali k rudniku. Na unrzlem snegu je med dviganjem zdrknilo 20-lelnemu Jekobu Petku, bratu gos|xxlarjevemu in hlod mu je z vso silo udaril za vrat. Fant je bil takoj brez zavesti, kri se mu je vlila iz ust, nosa in ušes. Poklicali no takoj reševalni avto, ki gn je prepeljal v bolnišnico, a ni bilo nobene pomoči več, čez dve uri je vzdihnil, ne da bi se bil zavod eL
Delo pri lesu Je sedaj, ko Je vse zmrzlo, Is-redno nevarno. Posel z lesom se pa danes zelo slabe, splača, povrh i»a j« so uničil življenje mladega
Mariborske vesti:
Drugi poizkus
Krščanska šola
vabi svoje člane, starše in prijatelje mladine
na svojo veliko skupščino
v nedeljo 4. februarja ob 4. pop. v beli dvorani hotela »UNION«!
Odbor.
Za zgradbo fff. drž. gimnazije
Ljubljana. 1. februarja.
Ljubljani je že dolgo nujno potrebna nova zgradba za srednjo šolo. ker so dosedanji prostori III. državne gimnazije v Beethovnovi ulici zasebna last, za katero je morala država plačevati znatno letno najemnino, povrh vsega pa ti prostori v pedagoške vrhe niso bili preveč uporabni, fuzija s 1. državno realno gimnazijo, to je nekdanjo realko, pa se tudi m obnesla, ker so prostori v realki za dve tako veliki srednji šoli spričo navala mladine v srednje šole premajhni.
Na današnji seji občinskega sveta je o tem vprašanju poročal g. podžupan prof. J are, ki je navajal:
vBanska uprava v Ljubljani je 18. decembra 1033 poslala mestnemu tiačelstvu dopis, naj stavi mestna občina v zmislu § 12. zakona o srednjih šolah kraljevi banski upravi na razpolago za zgradbo novega šolskega poslopja za III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani potrebno zemljišče v severnem delu mesta.
II. oktobra 1030 se je vršil komisijski ogled za določitev stavbišča za novo poslopje III. državne gimnazije v Ljubljani. Takrat se je sporazumno določil v ta namen prostor na severovzhodnem oglu pokopališča pri Sv. Krištolu. Ker se je medtem premaknila trasa Plečnikove ceste proti jugu, je mogoče, da dotično stavbišče ne bi bilo dovolj veliko za omenjeni namen. Gradbeni urad prihaja do zaključka, da bi za novo gimnazijo najbolj odgovarjal južni del mestne gramoznice ob Vodovodni cesti.«
Na predlog prof. jarca je občinski svet sprejel nato naslednji predlog:
»Kraljevski banski upravi se sporoči, da je mestna občina ljubljanska pripravljena odstopiti kot stavbišče za III. drž. gimnazijo tisto zemljišče v severnem delu mesta, ki ga bo komisija spoznala za najbolj primemo «
Kvalitetni гаШоаиагаШ
Popravila — Zamenjave
RAD10VM - IИПШ/Ш
Dalmatinova ul. 13. poleg hotela štrukelj. Tel. 3363
0 Kje bo mestni muzej. Letos pride, kakor vse kaže, do definltivne ustanovitve mestnega muzeja. Vprašanje pa je, kje dobiti prostore, potrebne za namestitev muzeja. Naiboli idealen, pa tudi najtežje izvedljiv, bi bil Plečnikov projekt, da se spremeni Grad v mestni muzej. Toda na Gradu bi bile potrebne velike in dra^e investicije, dalje je Grad težko dostopen za obiskovalce, zlasti za tujce, obenem pa bi bilo treba preskrbeti številnim družinam, ki sedaj stanujejo na Gradu, nova« stanovanja. Drug predlog bi bil, da se uporabijo za mestni muzej, kakor smo že omeuili, prostori dosedanie državne dvorazredne trgovske šole na Kongresnem trču. Zdi pa se, da bi mestna občina tam raje namestila nekaj svojih uradov, s katerimi je mestni magistrat preveč natrpan. Dosedanja trgovska šola ima osem lepih prostorov. Še najbolj ugoden in tudi najlažje izvedljiv ie predlog, da se spremeni v mestni muzej Tivolski grad. ki služi sedaj za stanovanjsko poslopje. Adaptacij-ski stroški bi bili razmerno maihni dostop do muzeja pa bi bil lahek, saj je v bližini Narodni muzej, Narodna galerija, operno gledališče itd. Za ustanovitev mestnega muzeja se sporazumno trudi tudi vodstvo Narodnega muzeja, ki bi ga mestni muzei znatno razbremenil V mestni muzej bi prišle razne dosedanje mestne zbirke, mestni arniv, izkopnlne v Ljubliani, ki eo deloma spravljene na mestnem magistratu in v mestn:h skladiščih, historični zbirki Narodnega tfle^ališča in Glasbene flatice, razne zasebne zbirke v mestu itd. Že do-eedan:i obseg predmetov, ki pridejo v muzej, govori dovolj, da bo mestni muzei zelo zanimiv in
zelo bogat kulturnih dokumentov, *
Lutkovni oder v Vzajemni zavarovalnici
......................................................................
vprizori danes, na praznik
priljubljeno pravljično igro
Jan h o in Metka
Predstavi ob 3 in ob 5.
Vstopnice so v predprodaji v Unionski trafiki.
Sedeži po 6, 5, 4 in 3 Din — stojišča po 2 Din. ★
O Opozorilo. Prvovrstna vina, izborno hrano nudi cenjenim gostom gostilna v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12 v Liubljani. — Sprejema abonente na dobro, močno in ceneno hrano. — Družbam po želji rezervira posebno sobo. — Kegljaške družbe so vabljene na lepo kegljišče.
O Nova dvorana na nebotičniku. Včeraj dopoldne je bila otvorjena nova dvorana v kavarni na nebotičniku. Je to preurejena nekdanja prva igralnica, v nastropju tik nad kavarniškimi prostori. Nova, nadvse luksuzno opremljena dvorana je namenjena družabnemu življenju ljubljanske družbe. Pohištvo je zelo razkošno ter je dvorana v vsakem oziru reprezentančna. Poleg zabavnih prostorov — vsako fiopoldne in večer bo v novi dvorani klavirska godba — so v sosednjem, od dvorane ločenem prostoru tudi lepi, moderni biljardi in intimni prostorčki za družabne igTe, kakor šah, karte itd. Pri opremi dvorane po zasnut-ku arh. Vladimirja Šubica eo sodelovale ugledne ljubljanske tvrdke, tako je stene opremila tvrdka Anton Rojina, strop iz brušenega stekla z zoodia-
Maribonski denarni trg tvori posebno poglavje v gospodarstvu obdravske prestolice. Radi absolutnega zastoja v vseh denarnih zavodih se je znašlo mariborsko gospodarstvo v svojevrstnem položaju. Na oficielnem denarnem trgu gotovine absolutno ni mogoče dobiti. V razcvetu je sicer podtalna kupčija in denarni prenosi iz enega zasebnega tresorja v drugega, v splošnem pa je gospodarstvo pritisnjeno čisto k tlom baš radi tega, ker sc vrši ves promet mimo denarnih zavodov. Najmočnejši mariborski denarni zavodi izplačujejo danes mesečno malenkostne vsote na stare vloge. Tako se dobi v Mestni hranilnici, ki bi morala tvoriti v sedanjih časih odločujoč regulator na denarnem trgu, za vloge na mesec 100 Din. V ostalih zavodih skoro ni boljše. Danes jo v Muri-
kom — prava posebnost — In rožnato zrcalo je dobavila tvrdka Klein, lestence tvrdke Kregar, Klein, Hafner, pohištvo tvrdki Naglas in Remec et Co, gradbena dela pa ie izvršila Ljubiianska gradbena družba. Dvorana se po svoji eleganci in razkošju opreme odlikuje pred vsemi podobnimi saloni in lokali ter bi tudi v večjem mestu, kakor je naše, težko našli podoben družaben prostor.
© Popis davčnih zavezancev. Včeraj je bil prvi dan za oddajo davčnih pol. Kakor znano, so vsi davčni zavezanci, oziroma osebe, ki naj bi plačevale davek, dobile pred dnevi popisne pole, ki jih morajo oddati na mestnem magistratu. Prvi dan se pa ni obnesel ravno preveč, ker je bilo dosedaj oddanih komaj 500 pol, čeprav jih je bilo razdanih okoli 15.000, Rok za oddajo popisnih pol pa je do 10. februarja,
0 Za znižanje dopolnilnega davka k zemlia-rlni sc vlagajo prijave do vštetega 15. februarja 1934. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
0 Mestna zastavljalnica bo na Svečnico, dne 2. februarja, za stranke zaprta. Med 10. in 11. uro se vrši samo dražba preprog.
boru nemogoče spraviti sknpa| pol milijona še za tako velike in nujne potrebe. Ker postaja ta depresija v zadnjem času vedno hujša in občutnega, se že dolgo razglablja v gospodarskih krogih o načinu odpomoči. Pretresalo se je v podrobnostih vprašanje nadomestnega plačilnega sredstva, ki naj bi nadomestilo manjkajočo gotovino, Glavni domači denarni zavodi nai bi izdali na svoje nepremičninsko premoženje obveznice, ki bi veljale kot plačilno sredstvo. Načrt, ki ]e v teoriji lep, se v prakso ni dal presaditi. Sedaj napravlja Mestna hranilnica drugi poizkus, Otvarja nov oddelek, ki bo nove vloge izplačeval v celotnem iznosu. Ta korak pomenja prav za prav začetek novega poslovanja Mestne hranilnice, ki bo gotovo prinesli mariborskemu gospodarstvu znatne olajšave.
Pitij
Izsledeni vlomilci. Meseca junija je bilo vlomljeno v vinlčarijo posestnika Martina Sumenjaka iz Gorisnice. Vlomilci so odnesli takrat razne stvari, posebno mnogo orožja je zmanjkalo in ima Šunie-njak občutno Škodo. Poizvedbe so ostale dolgo časa brezuspešne in Šele sedaj se je posrečilo vlomilce izslediti in jih vtakniti pod ključ.
Glavarja Minske lolpe. ki je ogrožala ptujski okraj, so orožniki po enoletnem zasledovanju ko-nečno aretirali in ga izročili sodišču. Arelirani jo iz Jirsovcev. Ima na vesti neštevilne vlome in tatvine. Vlcljub spretnemu skrivanju, je vendarle prišel v roke pravice.
— Pri hemeroidalnl bolezni, zagateniu. natr-ganih črevih abceS'h. sečnem pritisku odebelelih letrib. bolečinah v križu tesnobi v prsih hudem srčnem utripanju napad'h omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« greočice vedno prijetno olaišanie. često tudi popolno ozdravlienie
aktivističnim duhom prepojena brandenburška tla oplodil z militarizmom Morica nizozemskega. To ie bistvo polsdamskega duha. Drugi večer pa je bil namenjen obravnavanju podonavskega vprašanja. Z nenavadno nazornostjo, jasnostjo in historično dokumentarnim gradivom je predavatelj iz geopolitičnih silnic, ki obvladujejo podonavski svet in historičnih dejstev razvil tri možnosti razpleta: agrarni blok, Tardieujev načrt in avstrijsko-madjarsko-romunski kompleks. Uresničenje slednje možnosti je treba preprečiti, ker bi pon enila dokončno in trajno ločitev južnih in severnih Slovanov. Prof. dr. Hauptman je bil za svo a stro-kovnjaška izvajanja deležen toplega priznanja.
TT.
Marica L u b e j e v a. V Mariboru ima svoj sloves; saj je iz mariborskih gledaliških tal vzrasla. Gostovala je v »Grofici Marici« ter izkazala svojo odlične pevske in podajavne kvalitete. V isti predstavi je bilo dvoje novih zasadb. Sancin je z igravsko razživahnjenostjo prikazoval Tasila, s svojim pronicavim in prijetno zvenečim tenorjem pa je nadkriljeval v letošnji premijeri »Grofice Marice« gostujočega Djuko Irbuhoviča. Izvrsten je bil Penižek Danila Gorinška, ki je v tej vlogi nastopil mesto obolelega Franja Tovornika in ki se čezdalje vidneje razvija in spopolr.juje v smeri močne in uspele komike.
m.
Po precejšnjem presledku je z mariborskega odra zvenel topli, lirični tenor Stjepana Ive-1 j e , ki je tudi dete našega odra. V Ljubljani je bil, Gradcu in drugod ter se nazadnje usidral v Zagrebu, kjer doživlja lepe uspehe. Resnica se izkazuje: sreča in blagoslov ie pri vseh, ki so v Mariboru vzklili. Maribor vzgaja, oblikuje in umetnosti talente v objem prinaša. Kot Mirko v Tijar-dovičevi »Floramve« je naši gledališki publiki dal priliko spoznati svojo umetniško rast: v višino se je mehkoba in bla^odonečnost njegovega glasu prav posebno in izrazito razmahnila.	—c
Kultom* obzornik
■ннанвввпвтпввшввпввв
Dr. Julias Kugy:
„Die Julischen Atpen im Bilde"
Leykam-Verlag, Graz, 1934. — Dr. J. Kugy, ki je že kot gimnazijec gorel za planine ter njihova naravna bogastva, se je ke.sneje z vsem srcem posvetil Julijskim Alpam, katerim je odkrival nove poti (na nekatere vrhove je sploh prvi priplezal, zato ga moramo šteti med vidnejše pionirje turi-stike), pisal o njih strokovne in propagandne članke ter jim končno posvečal cele knjige, »Die Julischen Alpen«, »Aus dem Buche eines Bergslei-gers«, »Arbedt, Musik, Berge — Ein Leben«« ... Prva je sestav predavanj, ki jih je imel Kugy po raznih mestih, drugi dve knjigi se na mnogih straneh spominjata Julijskih Alp, ta knjiga pa, kakor piše avtor v uvodu, jim je vsa posvečena. To bo poslednje in najvišje delo, ki ga bo položni na podnožje njihovega prestola...
Kaj jc svojstvo nove Kugyjeve knjige o Julijskih Alpah? Poudarek predstavljanja Julijskih Alp je v slikah. Kakor v filmu ali skioptičnem predavanju sd slede izbrane slike gora, dolin, sten, vo-dopadov, jezer, planinskih koč, redkih rastlin itd., katere so prispevali znani slovenski hribolazci in lotoamaterji PlaninSek, Ravnik, Skerlep, švigelj, Toroinšek, Kajzelj, Avčin, Dovgan in dr. Ob sleherni sliki je napisal Kugy kratko, zgoščeno besedilo, v katero je vložil vso svojo ljubezen in osebno navezanost na posamezne planinske posebnosti in lepote. Poleg orisov gorskih svojstvenosti so v slehernemu besedilu tudi utrinki osebnih vtisov in spominov. Morebiti je dr. Kugy s tem besedilom predstavljal Julijske Arp« v skioptičnah predavanjih? V celoti je knjiga z izbranimi slikami in tekstom veUčaat«! »lavosn*v M Juliieke Aloe. kttkri-
ncga ni pred Kugyjem v tej obliki še nihče zapel. Slike imajo med drugim tudi to prednost, da po večin niso olepšane, marveč resnične; liričnost in divjost narave sta v njih neposredni. Mnogo slik je tu prvič ob a vi jenih. Težko je imenoma poudarjati posrečcnosl posameznih slik, ker (radi mihovega velikega števila) nimamo prostora. Dve tretjini knjige sta posvečeni Vzhodnim, ena Zapadnim Julijskim Alpam. Pri poslednjih so slikovno sodelovali furlanski in goriški (Trentar itd.) hribolazci. Tu je zlasti predstavljena višarska skupina, Kanin, Montaž itd. Kot naravoslovec je Kugy vnesel v knjigo tudi mnogo značilnih juliiskoalpskih rastlin, cvetic itd.; nekaj jc tudi takih, ki jih ie on odkril in jim dal ime (»Julinna«), Pozdravljamo pa v tej knjigi zlasti slovensko imenoslovje posameznih pla-| nin s slovenskih pravopisom)
Kniiga je pred nedavnim izšla. Slišimo pa, da ! pripravlja avtor že novo, izpopolnjeno izdajo, v kateri bo prinesel prevode pesmi slovenskih pesni-{ kov o alpskih lepotah (Prešeren. Toman in dr.), j Te prevode mu je že poslal dr. Puntar. Morebiti ' bi avtor pri novi izdaji upošteval pri posameznih slikah tudi smer, odkod so posamezni motivi posneti; to bi bilo v orientacijo zlasti onim, ki Se ne j poznaio Julijskih Alp v vseh njihovih mnogo vrst-I nih oblikah.
Na vsak način pa moramo priznali, da toliko 1 veličastne in notranje lepote Julijskih Alp, ni kma-' lu kdo zgnetel v eno samo kn-igo. Za to delo smo ! dr. Kugyiu Slovenci hvaležni, ker vemo, da ne I bo vzbudilo velikega zanimanja le med svetovnimi fotoijrafi in fotnamaterii, marveč predvsem med ljubitelji gora in božanske gorske narave. Sij r>ra-( vi pisatelj: »Ta knjiga je vabilo, ie klic: Pridite
semkaj vsi in oglejte si Julijske Alpe...« L. G. *
»Knjiga obrazaca«, Izdalo pravosodno ministrstvo. — Kakor znano je novi rnkonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah dobil obvezno moč v takozvanih prečanskth krajih 1. aprila 1933, a ] s 1. januarjem 1934 hila nietfova veliavs razširjena tudi na teritorij apelacijskega sodišča v Beliiradu, tako da velja »edsj v vseh krajih naSe
države, razen v področju apelacijskega sodišča v Skoplju in velikega sodišča v Podgorici. Kakor je za pravno sigurnost v državi važno izenačeno za-konodajstvo in enaka ureditev sodišč, tako je za enakost in enotnost pravosodstva važna enaka sodna praksa. Zalo je izdalo pravosodno ministrstvo zgoraj navedeno knil"o obrazcev, ki bo sodiščem za praktično uporabo civilnega pravdnega postopnika zelo dobro služila. Knjiga vsebuje v celoti 106 obrazcev, ki so sistematično razdeljeni na 14 oddelkov. Prvi oddelek vsebuje pod naslovom ».stroški« obrazce za predloge in sklepe o dajanju varščine, o odmeri stroškov in polori'vi predujma. Sledijo oddelki obrazcev za siromavko pravico, ložbe, pozive, dostave in tako dalje, sploh za vse stopnje pravde. Veliko prakti'no vrednost zadobe obrazci vsled številnih pripomb, ki so navedene pri vsakem posameznem obra'cu in ki opozarjajo na zakonske predpisi?, ki pride|o pri uporabi teh obrazcev v poštev. Navedene so pri posameznih obrazcih tudi varijac:je za razne primere, za katere se more s primerno spremembo uporabiti eden in isti obrazec. Knjiga jc pisana v srbohrvaščini. Ker se bodo na podlagi te knjige izdali tiskani službeni obrazci, kakor je lo navedeno v uvodnem razpisu pravosodn. ministrstva, bi bilo priporo'sti da bi se za teritorij apelacijskegn sodi'ča v I jubljani izdali obrazci v slovenščh-i kakor jih ta sodišča sedaj uporabljajo in ki jih imajo še tudi stare zaloge.	Dr. N.
Mariborsko hulturno pismo
I
V Ljudski univerzi je predaval dva večera vseučiliSki^ profesor dr. Ljudmil H a u p t -
I m G n iz Zagreba, znani naš zgodovinar. Prvi večer je posvetil temeljiti ter metodično svojski analizi pruskega duha ter B'smarckove politike. Hit-lerstvo nima svojih korenin v Bkmarcku, ki je v svoji politiki dosledno uveljavljal organični princip glede urejevanja notranie rajhovekih odnoša-jev, ampak v mehanističnem in uniformističnem fundamentu Friderika Velikega, ki je a kalvinsko
Ljubljanska občina za univerzitetno knjižnico
Ljubljana, 1. februarja.
Inlcijativa, ki jo je dala s pričetkom novega leta akademska mladina ljubljanske univerze, je našla žc mnogo odziva Znane so nevzdržne razmere v nesodobnih, premajhnih in nepraktičnih prostorih sedanje študijske knjižnice (o kateri je »Slovenec« priobčil tudi zelo ilustrativne fotografije). Za ustanovitev univerzitetne knjižnice v Ljubljani je akademska mladina poslala spomenice prosvetnemu ministrstvu in posameznim ministrom ter podrobno opisala nujno potrebo, da se univerzitetna knjižnica v Ljubljani osinuje Obenem je bila za stvar zainteresirana tudi mestna občina, ki je lastnica zemlrii&a, na katerem je moister Plečnik projektiral zgradbo knjižnične zgradbe, namreč zemljišča, na katerem je bil svojčas knežji dvorec, to je med Knežjo, Gosposko in Vegovo ulico.
Na danaSnji seji ljubljanske občinske uprave je jjoroćal o akciji ustanovitev univerzitetne knjižnice g. podžupan prof. Jarc kot na?oln.ik odseka. Mestni občinski svet je sprejel naslednji njegov predlog:
1.	Mestna občina ljubljanska pozdravlja akcijo slušateljev ljubljanska univerze za univerzitetno knjižnico in zagotavlja akademi' om vso svojo pomoč.
2.	MOL stavila za zgradbo univerzitetne knjižnice slej ko prej na razpolago zemljišče nekdanjega Knežjega dvorca, vložek St. 164, katastr občina Ljubljana mesto, pare. 233-1, ter je pripravljena prepisati to zemljišče na državni zaklad, čim bo zgradba knjižnice zasigurana,
3.	Mestna občina naj predloži ministroma pro-svete in finamc spomenico s temile predlogi:
a) V zmislu čl, 40 zakona o univerzah naj se da Studijski knjižnici v Ljubljani ime ln značaj univerzitetne biblioteke,
bi Ker bo država letos razbremenjena drugih velikih bremen za Šolstvo v Ljubliani z zneskom nad pol nrili'ona dinarjev, naj se žo v letošnji proračun vstavi primerna tangenta, da se omogoči zgradba univerzitetne knjižnice.
c) Zagotove naj se za zgradbo sredstva z najetjem posoHla pri Drž. hipotekami banki ali PoStni hranilnici,
П Prvi državni tožilec dr. Ivan Janč'č upokojen. Iz Belgrada je prispela vest o upokojitvi prvega državnega tožitelja mariborskega okrožnega sodišča dr. Ivana Jančiča, ki slovi kot izboren pravni strokovnjak ter mu je bila pred dvema letoma celo poveriena organizacija državnih tožilstev na teritoriju bivše Srbije.
□ Iz vrst mariborskih časnikarjev. Diplomiral je včerai na zag-ebški pravni fakulteti tflavni urednik tuka:šnje »Mariborer Zeilung« gosp. Udo Ka-sper. Maše prisrčne čestitkel
G Volivni imenki gotovi. Mostni konskrip-cijski urad ie delal ves mesec januar na izdelavi novih volivnih imerikov. Sedai so volivni imeniki izgotovljeni ter bodo predloženi te dni sodišču v potrditev. Nato bodo razgrn'eni na mestnem na-čelstvu ter bo dovoljen vpogled in zahteva popravka vsakemu volivcu.
П Vsak ponedeljek nova partija. Vodstvo pomožne akcije zaposluje nove partije brezposelnh. Vsak ponedel:ek se pošlje nova skupina 24 mož, ki se k) med tednom iz množice prosilcev izbere, na delo Sedai so zaposl-ni brezposelni le s kidanjem snega in s kopanjem kanala pri tovarni 7clenka et Co. v Linhartovi ulici, čim bodo dopuščale vremenske razmere, sc prične z ureditvijo novih cest v mnrfdalenskem predmestju.
П Ovinek bodo zaokrožili. Oster vogal Tat-tenbachove in Kopališke ulice tvori za vse avto-mobib'ste in tudi za ostala vozila hudo, preizkušnjo Na tem prostoru ie prišlo že do čestih ka-ramholov, še večkrat pa so bili v pocledn'em trenotku radi previdnosti vozačev ereprečeni Sedaj nameravaio ostrino vodala omiliti z zaokroženo črto. ki bo ovinek povečala ter ga napravila pre-gledne:'im.
П Most se sme graditi. V sredo se ie vršil pri Mariborskem otoku v Kamilici komisionelni og'ed (tlede nameravane graditve novega m^ostu na otok. Komisin so prisostvovali predstavniki banske uwa-ve, mestne občine ter okoliških interesentov. Ko-misi;a je dala gradbeno dovoljenje ter so dela že v polnem teku.
Г~1 Nova zobozdravnica gost>a dr. med. dent, Rosi|f4a Krsi'novič ic otvorila zobozdravniško prakso v Mariboru. Glavni trg 22. Ordlnira od 9 do 12 in od 15 do 18.
П Zarindva Šahovska prireditev. Jutri ob 20 se prične v kavarni »Jadran« zanimiv šahovski turnir, ki bo za MiriKnr novost $a^ovski »vo^ter Pire in znani mariborski šahisti srdni svMn;k Krarrer, prof. Stunan, Ostanek in Lešnik bodo odigrali se-riin šestih konzultacnsMh partij, ki bodo tvorile nekak turnir. 1«'а1о se bo tako da se bodo igralci vsakokrat razdelili v dve različni skupini, ki si
bosta stali nasproti v vsaki partiji. Druga partija se bo igrala v sredo 7. februarja. Vodja turnirja je prof. Sila.
(□ Vodovodna cev je počila v Stolni ulici, na kar je opozorila mokrota, ki je pronicala iz globine na cesto. Delavci mestnega vodovoda so nastalo škodo kmalu popravili ter počeno cev nadomestili z novo,
□	Pod mostom ne bo teksti'n:h tovarn. Svoje-časno smo poročali, da namerava tovarnar usnja Berg izpremeniti svoje usnjarske obrale pod dravskim mostom v tekstilno tovarno. Mestna občina pa mu je tozadevno prošnjo odbila ter ne dovoli na tem prostoru osnovati nove tovarne. Odklonilno stališče je v zvezi z izpremembami, ki jih prinaša novi regulacijski načrt. Ob Dravi je predvidena namreč na prostoru sedanjih tovarn cesta.
Q Plemenito srce. Znani mariborski trgovec gosp. I. Kovač, Franko^anska cesta 15 je daroval za revnega 80 letnega starčka znesek 50 Din. Bog plačaj!
□	Mesec dni živel z razbito lobanjo. Pred malim senatom se je včeraj obravnaval svo'evrsten primer. Svoj zaključek je našel pred sodniki žalosten dogodek, ki se je pripetil na kožuhanju v Večeslavcih, Dne 20. septembra lani so se znašli pri nekem posestniku kožuhači, ki so bili dobre volie. Med dvojico pa je nastal radi malega povoda prepir, v katerem je vinjeni 27 letni Janez Mencinger vrgel svojega nasprotnika po tleh. Slednjemu ie prihitel na pomoč Franc Madjar, ki je bil z obema nasprotnikoma prijatelj ter ju ic skušal razdvojiti. To je Mencingerja tako uiez;lo. da je udaril Madjara z veliko silo z železno babico po glavi. Ostali so nato preprečili nadaljevanje pretepa; ko se ie naslednjega jutra izkadila pijača iz vro.ih glav, se je vsa tro:ica zopet pomirila v starem prijateljstvu. Za Mad:ara pa je imel udarec po glavi smrtne posledice. Čutil je bolečine v glavi, ki so sa stopnjevale ter jim je mesec dni po pretepu slednjič podlegel. Šele pri razteleseniu se je ugotovilo, da je dobil od Mencingerja smrtonosen udarec, ki mu je prebil loban;o. Na čudežen način ie ostal šc ves mesec kljub smrtni poškodbi pri živPeniu. -Sodišče je obsodilo Mencingerja, ki ie dejanje priznal, na šest let robije ter pet let častne izgube.
□	Prijatelj tujih kokoSI je obiskal kurnik upokojenega sodnega uradnika tfosp. Volavš>-ka v Г-.in-spielerjevi ulici ter mu odnesel putk in petelinov v skupni vrednosti 200 Din.
□	Avto in avtobus. V Frančiškanski sta s<4 srečala malo pretesno avtobus in luksuzna limuzina nekega mariborskega tekstilnega industrijca Ka- i rambol pa ni povzročil občutneiše škode, ker sta oba vozača še pravočasno zagrabila za zavore.
Dflpfflfl fp nflfpl Pravi, da fe bil dobrotnih
uuerun jt? pr«jei svojih doižnihov
Poročali smo Že, da eo v Zagrebu zaprli ne-neka Fogliardija, ki se je pečal s posojanjem de-narjh ljudem, ki so v stiakl prihajali k njemu po posojila. Za to »uslugo« je od siromakov, ki so uiu padli v roke, zahteval oderuške obresti in dragocenosti v zastavo.
Policija, ki je prišla toinu oderuštvu na sled, je oderuha prijela in začela preiskavo. Odkrila je več tajnih skladišč, kjer je Fogliardi imel shranjeno zastavljeno blago. Pod imenom nekega Jan-koviča je Fogliardi imel najeto veliko skladišče, kamor je spravljal zastavljeno prhštvo, sukneno blago in obleke. Ko so to skladišče našli, se Je oblastvom čudno zdelo, da ni vmes drugih dragocenosti, Za'o ie policija Iskala ln našla veliko dragocenosti skritih v njegovem stanovanju. Vse dragocenosti so bile zavile v vreče ali pa spravljene v kovčei?e. Slučajno je policija odkrila te stvari malo prej. predno sta se Fogliardi!eva žena in sin ž njimi odpravljala. Ta dva s'a ho'ela zastavljeno blago enostavno odnesti in tako »rešiti«.
Poleg t etra skladišča je Fogliardi sam priznal še eno skladišče v Nlkollčevi ulici 10. V tem skladišču ie bila železna blagaina. V tej blaeajni so bile lepo dragocenosti, kalere so žrtve zastavilo oderuhu.
V neki garaži pa je polloita našit 5 avtomobilov in eno motorno kolo. To vse so mu ljudje dali
Celje
Koledar
Petek, 2. februarja-. Svečnlca. Darovanje Gospodovo.
Novi grobovi
+ V St. Petru pri Novem mestu je v visoki starosti 76 let umrl g. Kres Franc, oče g. Kresa Jožefa, župnika na Koprivniku na Gorenjskem. Blagi mož je že dalj časa bolehal. Nekai ur pred smrtjo je še zadnjikrat prejel ev. popotnico. Naj v miru počival Sorodnikom naše sožaljel
+ Pri Mariji Snežni v Slov. goricah je umrl ugledni tamošnii posestnik in občinski odbornik Franc Vandur. Bil je blag in dober mož. Nai mu evetl večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
Ostale vesti
—	Položnice smo priložili v včerajšnji izdaji »Slovenca« za obnovitev naročnine od 1. februarja dalje ln poravnavo event. zastankov. — Ker ni
izključeno , da je zašla položnica tudi v kak izvod lista, čegar lastnik ima naročnino že obnovljeno, prosimo, da se položnica shrani za bodoče plačilo ali pa odda kakemu somišljeniku za novo naročbo lista.
—	VrUbosarski nadSlto! dr. Šarič na evhari-stičnem kongresu v Buenos Alresu. Iz Sarajeva poročajo: Nadškof dr. Ivan Šarič je prejel od pripravljalnega odbora za evharistlčni kongres v Buenos Airesu pismo, v katerem ga odbor vabi, da se udeleži 32. svetovnega evhsrističnega kongresa, ki bo letos oktobra meseca v Buenos Airesu. Nadškof se ie za vabilo zahvalil in obljubil, da ee bo udeležil kongresa. Nadškof dr. Šarič namerava istočasno obiskati naše izseljenske kolonije po vseh državah Južne Amerike in se bo zato delj časa mudil na potovanju. S posebno okrožnico duhovščini in vernikom je dr. Šarič opisal pomen kongresa v Buenos Airesu. Na izrecno željo papeža bodo na glavni dan konSrcsa evharistične slovesnosti in molitve po vseh katoliških cerkvah po vsem syetu.
—	Odbor za proslavo 80 letnice prof. Antona
Bezenika prosi vse cenjene naslove, ki so prejeli odborovo okrožnico, naj še v teku tedna izpolnijo priloženo položnico.
—	Veliko zan'manje za Krsovo »7godov!no Slovencev«. Kakor nam poroPa založba Jugoslovanske knjigarne, le zbudila pravkar izišla knjiga univ. prof. dr. Milka Kosa: Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije splošno pozornost in dohajajo naročila iz vseh krajev, tako, da skoraj ni mogoče sproti zadovoljiti povpraševanje. Vest o izidu knjige se je bli kovito razširila in kdor si jo je že nabavil, jo z navdušenjem razkazuje svojim znancem in prijateljem. Je pa tudi knjiga v resnici vredna vse hvale. Avtor, ki je naš edini strokovnjak za zgodovino Slovencev, nam je v tem svojem sijajnem delu razgrnil prav tisto dobo naše zgodovine, ki je bila doslej najmanj ob'elana in dognana. Zato učinkujejo njegova izvajanja naravnost kot nekakšno razodetje. Knjiga pa je tudi po svoji opremi presenetljivo uspela. Obsega 2B6 strani v velikem formatu, vsebuje 7 nadvse zanimivih historičnih kart, 44 slik v obliki prilog na finem umetniškem papirju ter je okusno vezana v surovo platno. Zbirka »Kosmos«, v kateri je delo izšlo, je z »Zgodovino Slovencev« vnovič dokumentirala svojo veliko pomembnost za na5o kulturo. Razpošiljanje na naročnike se je že pričelo, cena za nenaročnike je 98 Din za vezan izvod s kaseto.
—	Apel na člane banskega svetal S 1. februarjem so nam uradnikom ponovno pričeli odtegovati v mesečnih obrokih letni davek z imenom »kuluk«, Ta beseda pomeni za nas tudi v stvari velik ostanek nesocialnega pojmovanja. Če je družba uvidela, da treba prenehati s temi dajatvami z
v zastavo. Iz tega bi sledilo, da njegove žrtve niso bili samo siromaki, ampak tudi ljudje premoinej- j šili slojev, kateri so v stiski padli v roke oderuhu. '
linena oškodovancev niso znana, ker je policija obljubila, da nikogar ne bo izdala, samo da bi so ljudje oglasili. In res se Jo oglasilo že 55 oškodo- j vancev.	|
Fogliardi jo svoje žrtve prisilil, fe so ga prišli prosit denarja, da so podpisale nekako pogodbo, s katero so se takorekoč sami zadavili. Oderuh je priznal, da .ie Imel pol milijona Din izposojenega denarja. Od toga jo doslej izterjal 300 tisoč Din. Vse, kar je storil, so njegovi dolžniki »odobrili« in >pro-stovoljnoc odobrili njegove zahteve. Kako pa je on postopal, to ie vendar njegova zasebna stvar — je izjavi ial Fogliardi.
Oškodovani pa trdo. da je Fogliardi izrabljal njihovo stisko in Jih nečloveško silil, da so podpisali krivične pogodbe in »pristali«- na oderuške obresti. Vsaj le vsakdo upal, da se bo morda vendarle Še rešil, a samo, da dobi denar za nrvo silo. Tako postopanje pa je kaznlivo. Zalo Fogliardijeve kupč'ie niso niegova zasebna zadeva.
Fogliardi se dela nedolžno iat^iie, ki jo ljudem pomagal v sili in jih reševal, sedaj ima pa taki hvaležnost. Ko je policiji to razlagal, so je začel lokali.
Obenem so ugotovili, da ie Fogliardi davkariji ostal dolžan 179.010 Din, kar tudi nI od muh!
edino izjemo pri uradniškem stanu, pričakujemo prizadeti državni nastavljene!, da se ista družba enako končno usmili tudi nas in ta socialni ostanek enkrat za vselej črta iz našega letnega in mesečnega proračuna. Usmilite se uredništva v dravski banovini! Gospodje, sklenite to — pri proračunski razpravi dravske banovine! — Državni uradnik.
—	Naše Jadransko morje vas vabi. Letos je nameravanih na naš Jadran več potovanj v zvezi z izleti v Grčijo, Španijo i. dr Prvo potovanje v Grčijo in v Pireje, ki traja 11 dni, bo za Velikonoč z luksuzno ladjo Jadranske plovidbe »Karadjordje« z odhodom iz Sušaka 30. marca t. 1. Cene so od 2.000 Din do 3.600. Drugo veliko 21 dnevno potovanje v Španijo bo 6. aprila t, 1. z prekoocean-ekim luksuznim parobrodom Jugoslovenskega Lloyda »Kraljica Marija«. Cene so po izbiri in legi kabine od 2.800 do 6.500 Din. V cenah je všteta kabina, vožn;a po morju in popolna osk'ba na ladji. Vozne listke in programe dobite pri »Put-niku« v Ljubljani, za nebotičnikom.
—	Osebe, ki trpe na žolčnib in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina. uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Jo-sef«-tfrenčice. Možje zdravniške prakse so st prepričali, da je »Franz-Josef«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofiji.
—	Ribarsko društvo v Ljubljani poziva svoje člane, zakupnike in lastnike ribolovskih reviriev, da prijavijo društvu svoje potrebe za 'etošnjo dobavo postrvjega in sulčjega zaroda do 15. februarja t. 1. Ribarsko društvo poskrbi v okviru Zveze za cenejšo dobavo Reflektanti naj prilože naročilu znamko za odgovor. Vlaganje jc obvezno, — Tajnik.
—	Skupno združenje obrtnikov v Kranju naznanja svojim članom, da sprejema prijave za pomočniške izpite ki se vršijo dne 1. marca t. 1., do 12. februarja 1934.
—	Ljudski odri, ki žele uprizoriti igro »Carski eel« naj pišejo ponjo na: Ivan Redcnšek, Domžale,
—	Pri motntah prebave, želodčnih bolečinah zgagi, slabosti glavobolu ougltantu oči razdraženih živcih oecp-inm oslabelosti nevolji do dela povzroči naravna »Frani Joselova. (Jrenčica odprto telo in olaiša krvni obtok
—	»Drama«, reviia za ljudske odre in itfravce, izide koncem prihodnjega tedna kol dvojna (povečana) številka. Ta številka bo izredno pestra po svoji vsebini in obliki in bo nudita ljudskim odrom in igravcem bogate koris'i. Vsck oder in igravec, ki resno stremi za napredkom, mora biti naročnik te revije, ki je pri паз edina, katera nudi ljudskemu igravcu res strokoven in praktičen pouk o odrskih vprašanjih.
—	Slovenski (zvočni) lilm »Triglav«, reg. zadr. z o. z. v Ljubljani ima svojo pisarno v hotelu Miklič (pri glavnem kolodvoru), l. nadstr., soha št. 33. Uradne ure so dopoldne od 9 do 12 in popoldne od 3 do 6. Stranke naprošamo, da se zgla-Šajo v zadevi filma le ob tem času.
Cerkveni vestnik
Mesečni shod križanske moške kongregn-cije danes zvečer ob šestih v družbeni cerkvi v Križankah. Radi važnega oznanila pri shodu, prosimo polnoStevilno.
'■& Podružnica »Sloveuieve« oprave fe odprta
danes od 9 do 11.
a Celjska kriminalna statistika za leto 1933. Leta 1933 jc bilo na [področju celjske mestne policije izvršenih 170 tatvin, 18 vlomov, utaj je bilo 10, goljufij je bilo izvršenih 34, poneverb 22. Dalje je bilo 9 primerov ponarejenih kovancev. Težkih telesnih poškodb je bilo 5. Mamilih kriminalnih prestopkov 122 (lahke telesne poškodbe itd.). Od-gonskim potom je bilo odpravljenih v domovinske občine 420 ljudi. 32 ljudi, po večini ženske, je bilo poslanih v Zdravstveni dom na zdravniško preiskavo, od teh je bilo oddanih zaradi veneričnih bolezni v bolnišnico 18. Med letom so bdi izvršeni 4 samoumori, izvršile so se 3 smrtne nesreče, požari so bili 4. Kljub krizi, ki pritiska, je bilo izvršenih manj tatvin kakor prejšnje leto, pač pa se zelo širi beračenje.
a Smrtna kosa. V Gahorju je umrla 69 letna zasebraica gospa Cecilija Wilfling, v jevni bolnišnici pa Ernienc Jože, 63 letni zidar z Liubnega. Naj v miru počivata!
& Umrlo je meseca Januarja v Celju 27 ljudi, od tega 8 v mestu, 19 pa v javni bolnišnici.
в Izgubljena legitimacija. Dne 29. januarje je bila od Celja do Laškega izgubPcna že'ezivška legitimacija, glaseča se na ime Klcnovšek Terezija, trgovska učenka iz Celja,
Apače
Te dni se je poslov'1 od nas g. kaplan Bo-hanec. Dasi je le kratko fasa bival in deloval v apaSki župniji, si je vendar pridobil e svoio prijaznostjo, in z'asti pa kot mlad noljub in tzboren govornik, ki je umel razplamtiti srca poslušalcev, zaupanje in naklonjenost vsega prebivalstva. Splošna je bila želja, da bi še nadalje ostal v naši sredini. Naj bo kakor v apaški kotlini tudi v vranskem kotu, tam v lepi Savinjski dolini, njegovo delo obilo blagoslovljeno! Nam pa ostane v najlepšem spominu.
OD DtfEUA DO WEL>A S£ BOLJE. POČUTIM
Preko 16 gramov
zdravilnih snovi v litru vode vsebuje radioaktivna roga&ka slatina,
ki Je najkr-pkejša zdravilna slatina Izmed vseh do sedai znanih alkalo-sannsko zemeljskih vre cev. Radi njenih nedosežnih zdravilnih uspehov pri bole/,nih prebnve in presnove to radi pijejo bolni. — zdravi pa radi njenega prijetnega tn osvežujočega ukusa.
Radioaktivna rogaška slatina
ozdravi bo'dt pa in okrepi zdravega!
Skladišče rogaške slatine v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13 (ko.i/ei)
Hran f
Veliko gospodarsko zborovanje. V nonedeliek, 5. t. m. ob 10 dop. bo v Kranju v Ljudskem domu veliko zborovame mlekarskega zadružništva, ki ga priredi zveza mlekarskih zadrug za drav. banovino, j Govorili bodo r?zni strokovniaki o različnih gospodarskih zadružnih in mlekarskih vprašanjih. — Va-i bimo vse kmetovalce.
Za smeh in razvedrilo je poskrbel Delavski oder. ki vprizori v soboto 3. febr. ob 8. zvečer in v nedelio 4. febr. ob 4 pop. v dvorani Ljudskega doma Oolijevo komediio: »Kulturna prireditev v Črni mlaki". Ker znamo ceniti delo in trud naših igralcev, si bomo igro vsi ogledali.
Kamnik
Koncert koroških pcvcev v Kamniku bo veličastna manilestacija za našo lepo narodno pesem. Zanimanje za koncert je lako veliko, da je občinstvo 1 že prva dva dni pokupilo v predprodaji vse vstop-j niče. Na lo opozarjamo zlasti vse posetnike z dežele, ! ki si še niso kupili vstopnic, da ne bodo zastonj ho-! dili v Kamnik. Koroške pcvcc bomo sprejeli v so-1 boto ob 17 na glavnem kolodvoru, odkoder bo po-! tein krenil sprevod v mesto.
Odmevi iz volilnega boja. V času, ko je bil bivši poslanec Fcrdo Novak, ki je bil nosilec liste v občini Kamnik-okoliea.	v preisko-
valnem zaporu, so širili nekateri o njem goros'asne govorice. Včeraj je bila pred kamniškim sodiščem končana obravnava proti ge. Hočevarjevi, ženi župana v Nevliah zaradi nekih govoric, bila je obsojena in kakor čujeino, bo še več oseb dajalo pred sodiščem odgovor v podobni zadevi.
Naznanila
L'ubliana
1 Na odru Rokodelskega doma bo uprizorilo rokodelsko društvo danes velczabavno veseloigro: »Res lušlno jc tam na deželci.'..« Režijo ima g. j Janko Novak. Vstopnice se dobivajo v predprodaji od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega 12. Pričetek igre ob pol osmih zvečer.
1 Kino Kodeljevo. Danes ob 15, 17, 19 in 21 in jutri ob 16 in 20 »Življenje j« lepo«. Poje prvi tenor dunajske državne opere Alfred Piccaver. Z njim igrala Szoke Szakall in Nora Gregor.
1 Pevski koncert v Mostah priredi na svečnico, 2. februarja, ob 20 v Ljudskem domu odbor Rdečega križa. Sodelujejo vsa tri moščanska pevska društva: »Zvezda«, »Moste« in »P. H. Sattner« Na sporedu so stare pa tudi najnovejše skladbe naših skladateljev Imena pevovodil: prof. Avse-nak, sodnik Germ in strokovni učitelj Rupnik jamčijo za kvalitativno višino zborov, ki se vestno pripravljajo za koncert. Ker bo na koncert gotovo velik naval, priporočamo, da si preskrbite vstopnice v predprodaji v trafiki g. Resnika na Zaloški cesti.
I Voino slnžho Imata leVarnli mr. Тгпкосгу ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva 20.
Maribor
m Zbor p'atdncev drevi v nnlonsVi droraftil _
m Na Č;nžatu do 4. februaria smučarski tečaji. Dobra oskrba, lepi tereni. V nedeljo zbor čianov SSK Maratona.
Celie
»Poslednji mož.« V nedeljo ob 15.30 vprizori Jugoslovanska strokovna zveza v Celju v dvorani Ljudske posojilnice veseloigro v 3 dejanih »Poslednji mož«. Dcjanie se godi dandanes v Celju. Med odmori bo igral tamburaški zbor. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi, v nedelo od 9 do 12 v upravi »Slovenca«, od 14 pa pri dnevni blagajni.
Drugi krnil
Domžale. Godbeno društvo vprizori v nedeljo, 4. februarja, ob 4 popoldne veseloigro: »Veselje« (Joy).
D. M. v Polju. Prosveia »Polic« vabi na delavski prosvetni večer v ponedePek 5. februarja ob 20. Na sporedu predavanje, deklamacija, dramatična prizor, šaljiv kuplet, peUe in godba.
Trbovlje, Danes popoldne bo v Društvenem domu igra »Prisegam«. Pridite pogledati
Mo8n|e pri Rndov'flcl. Cerkveni pevski zbor priredi danes pevski koncert mešanega in moškega zbora v dvorani oo. frančiškanov na Brezjah Na spmredu »o pesmi najodličnejših slovenskih skladateljev.
Jesenice. V nedeljo, 4. februaria, ponavlja tadnjič drt Sivo »Ahni« v Krekovem domu opereto v treh dejanjih « preJs'iko »V'ktori|a 'n njen huzar«. Znižana v«lo"n;na! Okoličani se opozarjajo na to, da se opereta konča pred odhodi večernih vlakov.
Rete*e pri Skof|! l.oki. Prosveta vprizori danes popoldne ob 3 v Domu izvirno dramo v 5 de-janiih (9 sliki »Zlatarievo zlato«.
Radio
Programi Radio ЦићЦапа:
Petek, 2. februaijn: 7.30 O našem žitu (inž. Ferlinc Bogdan) — 8.15 Poročila — 8.30 Gimnastika (Puslišek Ivo) — 9(10 Versko predavan e — n.30 Relig. glasba na ploščah — 10.00 Prenos iz stolnice — 11.00 Radio orkester — 12.00 Čas. valčki in šlagerji na ploščah — 10.00 O gnojilih in gnojenju (ing. Turk) 16.30 Šentjakobski pevski z.bor
—	Vmes Magistrov šramel trio — 20.00 Prenos koncerta pevskih zborov iz Most — 22.00 Cas, poročila, koračnice na ploščah.
Drugi programi t
Petek, 5. februarjn: Zagreb: 20.00 Klavirski koncert M. Fellerja — 21.00 Trboveljski slavčlci — Belgrad: 19.00 Spomin pesnika Santiča — 20.00 Zagreb — Dunaj: 17.05 Švedski komponisti — 19.30 Koncerl — Reromiintter: 19.80 Benalzky — 21.25 Švicarska glasba — Breslau: 20.10 Razno — Budimpešta: 1930 opera — Milan, Trst: 21.00 Simfonični koncert — Praga: 17.05 Praški kvartet
—	20.10 Koncert — 21.85 Smetanove akladbe — llirn: 21.i5 Večer v kavarni (komedija) — Varšava: 17.15 poljska godba — 20.15 Simfonični koncert.
LJI'BLJAINSKO GLEDALIŠČE
Г)гнтп
Začetek ob 20, Petek, 2. februarja ob 15: »Petrčkove poslednje san,e« Izven Znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20: »Praznik cvetočih češenj« Izveh. Znižane cene od 6 do 20 Din. Sobota. 3. febr.: »Sonjkin in njegova sreča.«
Izven. Globoko znižane cene od 5—14 Din. Nedelja, 4. februarja ob 16: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Karijera kanclista Vincikar. Izven. Znižane cene.
Opora
Začetek ob 20. Petek, 2. februarja: »Ples v Savolu«. Izven. Sobota, 3. febr.: »Pri belom konjičku.« Izven. Znižane cene.
Nedelja, 4. febr.: ob 15: jToeca«. Izven. Znllane cene.
ob 20: »Ples v Savoyu*. Izven.
MARIBORSKO GI-HUMAT-E
Petek, 2. februarja ob 15: »Študentje smo.« Zadnjič Najnižje cene od 2 do 15 IJin. Ob 20: »Deseti brat.« Zadnjič. Najnižje cene od 2 do 15 Din. Sobota. 5. februarja ob 20: »Stambulska ro*a.« Premijera.
Nedelja, *. februarja ob 15: »Trnjulčlca.« Znl-
žune cene.
Oh 20: »f.rofim Marica.« Zadnjič. Gostuje tenorist lvau Goreky.
Današnji notfomet
Priinorjc rcz.:Herines rez.
Priuiorje liga:tlrniies I.
Danes nastopila na tlerme?ovein igrišču po dve cnajstcrici Primerja iu llermesa. Kot prvi par se srečala ob 13.45 rezervi omenjenih moštev, ob 15.15 pa nastopi prvo moštvo llermesa proti liga moštvu ASK Pritnorju. Tekmi obetata biti zelo zanimivi, zlasli slednja, vsaj vsakdo že želi videti našega II-gaša pod vodstvom novega trenerja.
i	Itiriia : Herme s
Table teniški dvoinatch danes ob 14 v areni
Narodnega doma.
Naša vodilna table teniška kluba bosta odigrala danes svoj peti prijateljski dvomu teh, V obeh moštvih nastopi elita jugoslovanskih table tenis igračev, ki bodo odigrali vsega 45 partij. Posamezne partije nam bodo nudile iz-re<lno napete borbe, posebno še, ker sta so obe moštvi resno pripravili za to srečanje. To je prva večja tovrstna prireditev letošnje sezone v Ljubljani in vlada zanjo veliko zanimanje. Vhod v dvorano je iz Toma nove ulice.
ŽSK HERMES. Redni letni občni zbor kluba bo v nedeljo 4. t. m. ob 9 dopoldne v dvorani »Sloge«. Ljubljanski dvor, vhod iz Praža-kove ulice (bivša restavracijn).
Smuiarjil V primeru ugodnih vremenskih prilik in zados nih prijav se bo vršil v Kamtli gorioi ni Gorenjskem v času do 5. do 11. februarja L 1. smučarski lečaj pod vodstvom izprašanega srnuš-kega učitelja JZSS g. ing. Člro Pog čnika. Terenske prilike so zelo ugodne ne samo za začetnike, nego tudi za že izvežbane smučarje. Posetnike tečaja so bo n^tanilo v pensionu »Jelov^a« proti zmerni popolni celodnevni oskrbi 80 Din za osebo. Prijave sprejema do petka. 2. februarja t. 1. do 11 dopo'dno mes'ni gospodarski urad (soba 54. 16) na Mostnem I trgu 27-1.
Cetjshi smo rt
Snežne razmere v okolici Celjske kočo omogočajo najidealnejšo smuko. Ne oklevajte ta dva praznika, pridite, da че sami prepričate. Na Mozirski planini pa bodo zn smučarje prava bela nebesa. Kdor more. naj le i/koristil
Zimsko športna sekcija SK Olimpu priredi v nedeljo 4. i. m. irlrt: Celjska koča—Svetina— Store—Celje. Odhod točno ob 4 zjutraj s Ka-pnoinskoga mosta. Vodji Izleta Rr»ner, Kožuh. Vabljeni vsi člani in prijatelji kluba!
Skakalna tekma za prvenstvi Celja. Smučarski klub Celje razpisuje mrdkltibske skakalne trk me na dr. Kuprvjevi skakalnici v Celju, ki jih priredi v nedeljo ti. februarja t. I. Start ob U. Žrebanje startnih številk ob 13 v restavraciji Petriček v Liscali. Pravico starta imajo v konkurenci tekmovalci, včlanjeni v savezu. Obrnem se ocenjuje zn celjske klnbo tudi kombinacija. Tekmuje so po pravilih |ZSS. Prijavnma zn tekmovalca 10 IJin. Prijave naj se pošljejo na naslov: Smučarski klub Celje, p. Edo PatMasch. vključno do 10. februnrja, — Darila: v konkurenci prejme prvi naslov »Prvak Celja v «.muškili skokih za leto 1034«, srebrno plaketo v marmorju in častno diplomo. Drusri srebrno plaketo in diplomo, tretji diplomo. Izven konkurence prejmejo prvi trijo darila, snnto da za prvega naslov prvak odpade. Prvi trije v kombinaciji prejmejo častna darila. Nniholjši v k'ubu prejme prehodno darilo g. Wernrrja Stiegerjn in čnstno din'o-mo, drugi pnr smuči in dlnlonio, tretji dinlo-I mo. Vsiik tekmovalec tekmuje na lastno odtro-I vornost. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo zvečer ob 8 v hotelu »Pošta«. Smučarski klub Celje.
JSr Člani SPD naj čimprej obnove članarino in i izroče svo'e legitimacije blagajniku Vrtovcu v dro-geriii na Kralfa Petra cesti, da se oprem,Ho z žigom zn polovično vožnjo Ugodnost polovične vožnie na ■ železnici se obetn že skupinam treh planincev, ka« 1 dar potujejo na izlet.
Vremensko poročilo JZSZ in SPD
a) telefonično po stnnju t. febr. ob 7 zj.t blstlica-Boh. jezero: —8°, jasno, mirno, 10 cm pršiča na podlagi 100 ent, smuka idealna. — Bled-jezero: —6", pooblačeno. lahka mogla, mirno, 60 cm sreža, led uporabljiv, 25 cm debel. — Kranjska Gora. Ratcče-Planica: —II", pooblačeno, mirno, 125 cm pršiča, smuka idealna. Vršič in Tamar 350 cm pršiča. — V sledečih krajih: jasno, mirno, sintikn idealna: Pohorski tlom, Maribor, koča: —7*. 90 cm pršiča. Ruška koča: —7®, sankališče uporabno, 120 cm pršiča. — Klopni vrh: —6°. 130 cm pršiča. — Peseki —8". skakalnica uporabna, 145 cm pršiča. — Senjoriev dom: —9". 130 cm pršiča. — Čimžat nad Falo: —b*. visoka megla, drobno mede, 80 cm pršiča. smuka idealna, sknkalnicu s ipporabna. — Sv. !лугспс na Pohorju: —6", 10O cm pršiča. smuka idealna, skakalnica uporabna. — Ribnica na Pohorju: —6*, visoka megla. 90 cm pršič«, smuka idealna. — Rimski vrelec: —5°. jnsno. mirno. (>0 cm pršiča, sniuka idealna, skaknlnica uporabna.
КоГсе, I. febr. ob ?t Temperatura —12*, menjajoče oblačno in jasno, podlage 150 cm, I auhegn snrga 20 cm, smuka iticnlna in pot zu pešce oduietana.
★
Norveška stnnčnrskn zvrta Ima aamo 39345
članov-smuoarjev. Ta številka je zelo majhna, pa bo ie držala, saj »o jo sami navedli. To Norvežanov najbrže lic bo motilo, zato imajo pa najboijšc smučarje na cveta.
Stran в.
»SLOVENEC«, đee 1 Мгшф tfM
Btar. 27.
IVa Dana'a se ne šalijo ječ
Prav te slika nam knže kako oelor je boj med Dunajem in Berlinom Dollfussove čete patruli rajo pred Dunajem in ustavljajo sumljive me Slika nam kaie 'sko dva vojaka iz po inofcnega zboia pre'>ku »ta nasotlnogu iCJualMa
Pijancu ne dafai denarja
V šleziji je društvo delodajalcev sklenilo, da ne bo več delavcem, ki so obče znani za pijance, izplačevalo plače v denarju, temveč v živilih in pn z nakazili za stanovanje.
Najboljši odgovori
»Mamica, pri naravoslovju sem izmed vseh v razredu najboljše odgovoril.«
»I.jubček moj, zelo me veselil Kaj pu si rekel?«
»Dejal sem. da ima noj tri noge.« »Tod« za božjo voljo, saj ima vendar setno dve!«
• Da. icwU v hi moji Kušolci so dejali, <l« iniu
s tiri.«
Letalska postaja na letališču Lympne na Angiea kem bo poslej v stalni zvezi s francoskim leiali-ščeni St. Inglebert ob obali s poni Čjo nove radijske postaje na kralke valove. Posebnost te postaje je, da oddaja na silno kratke valove, katerih dolžina znaša komaj 17 cm. Električne valove usmerja vbočeno zrcalo, kakor svetlobne žarke. Nn sliki jMiituja nn letališču Lympne. Puetaia bo uoinauala Latatoan gri orientaciji
Rusi so se dvignili najvišje
Žrtve zadnjega poleta v „Bratski grobnici žrtev revotucijem
Volkovi pred Madridom
Krog nam nazorno kaže položaj Daladierjeve vlade. Črni rob »Coalilion Daladier« (Daladierjeva koalicija) obsega od leve proti desni: radikalne socialiste, francoske socialiste, socialistične republikance, radikalno levico, leve republikance in republikanski centrum. V opoziciji so: nesieocialisti (Renaudelova skupina, ki se je ločila od socialistov), socialistična stranka, komunisti, neopredeljeni (sans fraction), neodvisna desnice (I)roite independente), zrveza demokratskih republikancev, akupina demokratov. Daladierjev položaj gotovo ni tavidljiv
471 rudarjev v gladovni slavhi
Iz Most na češkoslovaškem poročajo, da je r nekaterih rovih rudnikov v okolici izbruhnit« gladovna stavka. 471 ru«tnrjev je ostalo v rovih In nočejo sprejeti hrane, ki jim jo svojci pošiljajo v rudnik. V rovu Centrum stavka 183 mož, r rovu Kolunibus 143 mož in v rovu Herkules 145 mož. Moštvo iz rova Herkules se je ostalim rudarjem pridružilo iz solidarnosti. Svojci so prinesli rudarjem pred rove hrano vsak dan, toda rudarski sveti so jim sporočili, da rudarji nočejo hrane. Tudi pred rovom Guido se je zbralo okoli 200 ljudi, ki je odposlalo vodstvu rova posebno deputacijo. Ta je zahtevala, naj se delo ustavi. Politična oblast va so se postavila glede te zahteve na stališče, da ni nika-kega povoda, da bi se delo moralo ustaviti. Delavstvo je noto pričelo demonstrirati in vnovič zahtevalo, naj se delo tudi v tem rovu ustavi. Tedaj je nastopilo orožništvo in je razpršilo množico. Orožništvo je zasedlo vse rove, da bi preprečilo spopade. Med predstavn'fci gospodarjev in delavcev so v teku pogajanja. Delavci zahtevajo: I) Skupno vodstvo rovov Centrum in Humbold naj se opusti, rova naj se vodit« samostojno. 2) Poslovodja rovn Centrum nnj se odpusti. 3) Žrtvam, to je svojcem žrtev katastrofe v rovu Nelson naj se takoj izplača odškodnina: odpravijo naj se stroji za nala-irnnje. Mod predstavniki rudnrjev in lastnikov je prišlo že do sporazuma, toda rudarji sami niso hoteli pristati na sporazum.
Bernhard Shaw kritizira film
Zadnji ruski poizkus, da bi človek čim višje prodrl v silne višine, v stratosfero, sc je zaključil tragično. Slratoetat »Sirius« (tako imenujemo zdaj balone, ki dvigajo drzne letalce v neizmerno višino) je na povratku na zemljo v višini 15.000 metrov zašel v strahovit vihar, ki je odtrgal gondolo od balona in s tem povzročil katastrofo Trije najboljši ruski letalci »o našli smrt. To so poveljnik Fedoscjenko ter častnika Vlasenko in Ueiškin,
Stratostat »Sirius«, ki je bil neprestano v zveza z zemljo po radiu, se je dvignil 20.700 metrov visoko. Na prejšnjem poletu so se Rusi dvignili 19.000 metrov. Č« primerjamo z višinami, ki so jih drugi letalci dosegli, šele spoznamo, kako velik jc bil ruski uspeh. L. 1927. se je H. C. Gray dvignil 12.950 metrov v zrak, slavni Picoard 1. 1931 15.780 metrov in L 1932 16.500 metrov. Lansko leto so se Rasi Prokopjev, Birnbaum in Godunov dvignili 19.000 metrov v zrak. Američan Settles jih ni prekosil, ker se je povzpel samo 17.500 metrov visoko.
Ruski letalci, ki jih je doletela tragična smrt, »o zelo mladi ljudje. Poveljnik stratostata Fedoscjenko je bil rojen v navadni delavski družini in sam je bil delavec. Boril se je v rdeči armadi proti Denikinu, Vranglu in Petimi. Od L 1921 je letel na aerostatih in dosegel več rekordov. Obiskoval je letalsko šolo in dovršil vojaško letalsko akademijo ter fakulteto za gradbo zrakoplovov. Inženjer Vasenko je sin inženjerja. Bil je dobrovoljec v rdeči vojski in specialist za matematiko. Na.:mlajži izmed njih je bil Usiškin. Star ie bil 23 let. Tudi on je bil sin preprostega dclavca. Izvršil je gradbeno politehniko. V zmislu sklepa zbora komunistične stranke bodo vse tri žrtve pokopali v »Bratski grobnici žrtev revolucije« na Rdečem trgu v Moskvi.
S takšnim balonom se je dvignil Piccard. Ruski straloslat je bil iz najfinejšega platna, ki je trdnejše kakor svila. Gondola sama je bila iz najtrdnejšega jekla. Obod je bil debel 0.G mm. To jeklo ne rjavi in na njega ne vpliva magnelska sila
Indija pozdravlja prvega domačega škofa
Phnt-Diem (Tongking. Zadnja Indija). Po-rratek škofa Janeza Kr. Tonga, ki ga je sv oče v Rimu (»svetil za škofa, je sličil pravemu trinmfu. Njegovo potovanje ix Bangkoka v Siamu preko Saigona v Kočinčini, ki je njegovo rojstno mesto, v Hue in llanoi je nedvoumno pokazalo veliko navdušenje vernikov Zadnje Indije nad svojim prvim domačini škofom.
V mesrtu Hue eo novega škofa svečano sprejeli sam kralj Anamcev. apostolski delegat nadškof Dreyer in dva škofa. Govor novoposveče-nega škofa Tonga je poslušal kralj stoje, pri •rojem nagovoru pa je dal škofom znak. da naj sedejo. Novi škof je izročil kralju lastnoročno pismo sv. očeta in zlato medaljo.
Ko je insgr. Tong nekaj dni pozneje obiskal glnvno mesto Tonkinga, llanoi. so mn tnmošnji katoliški in poganski prebivnlei priredili prisrčne ovneije in čestitke: visoki dostojanstveniki in mandarini so prišli v svojih častitljivih raznobarvnih oblačilih, na prsih so iineli raznn visoka odlikovanja in vsi so prisrčno pozdravili »svojega« škofa.
Vnnmski katoličani, ki so s takim navdu-
šenjem sprejeli svojega prvega škofa, ki ga je sv. oče posvetil iz vrst njihovih domačih duhovnikov, so s tem samo pokazali, da še živi v njih duh njihovih slavnih prednikov, ki so dolga desetletja umirali т najgrozovitejših mukah za svojo vero.
Let« 1833, torej prav pred sto leti, so se pod vlado krvoločnega kralja Minh-Mnnh« začela krvava preganjanja katoličanov, ki po številu žrtev, posebno misijonarjev, dosegajo krvava preganjanja prvih kristjanov pod Neronom in Dioklecianom. Tedaj so se zakleli vladarji, da bo izginila ta tuja vera iz njihovega kraljestva... Danes, po sto letih je Cerkev v Zadnji Indiji bolj cvetoča, kakor sploh kdaj prej. polna življenja in najlepšega upanja v bodočnost.
(Fides)
(O junaški borbi katoliških misijonarjev v Zadnji Indiji, o krutem preganjanju kristjanov, o mučeniški smrti domačih in tujih misijonarjev govori zanimiva knjigo »Zadnja Indija«, ki jo je izdala Union Cleri in se dobi v Misijonski pisarni v Ljubljani, Semeniška ul. 2.)
Oholi 500 zdravnikov zapustilo Nemčijo
»Aerzte Blatt f ii r Berlin« (Zdravniški list za Berlin) je priobčil podatke o izgnanih židovskih zdravnikov. L. 1933 je zapustilo Nemčijo 412 zdravnikov židovskega pokoljenja; od teli odpade n« Berlin 284. Tudi ostali zdravniki, ki so morali iz Nemčije, so živeli v velemestih. Verjetno je, da se bo to število še povečalo, ker se na primer v Berlinu še do danes ni posrečilo najti naslovovdrugih 40 zdravnikov. Verjetno je. da so tudi ti zapustili Nemčijo. Od nekdanjih berlinskih zdravnikov živi 117 v Palestini, 25 v Franciji. 22 v Angliji, 13 v švici, 13 v Ital'ji ali v Španiji, II v Avstriji. Češkoslovaški ali Poljski, 19 v severnih krajih Evrope. Več kakor polovica vseh teh je stara komaj 30 let, tretjina od 30—44; med njimi je 15 zdravnic.
Sveta stolica posreduje med Bolivijo in Paragvaiem
Sveta stolica posreduje med Bolivijo in Para-guayem glede izmenjave ujetnikov in ranjencev. Že lansko leto je Sv. stolica vplivala na obe državi, da bi se pomirili. Tedaj je prišlo med obema Irontama do premirja prav o božičnih praznikih. Apostolski nuncij v Buenoe Airesu je sam te dni skušal zopet posredovati. Tudi argentinska vlada je privolila v to posredovanje in obljubila, da bo akcijo Sv. slolice podprla.
b da Id n ki| taktnega ni pripetilo. TeHka krdela volkov, ki oe najdejo v gorovju ▼eć živil, so ae prilepi« v bližino španske pre-atolice Madrida. Volkovi io se spravili seveda na tivino, toda nevarni postajajo tudi ljudem Poeebno ogrožene so vasi El Boalo, Miruflore* de la Sierra la Manzanares el Real so trpele eilno škodo radi volkov. Občinska zastopstva eo ee obrnila ▼ zadevi neposredno na vlado. Samo v teh treh vaseh so volkovi v zadnjih dnevih raztrgali okoli 100 glav živine in še več drugih domačih živali ranili. Po tem lahko sklepamo, kako veliko je število volkov, ki razsajajo v okraju. Oblaslva so organizirala velikopotezni lov na volkove. Čeprav je lov silno nevaren, se je pojavilo lepo število prostovoljcev.
V nekem angleškem listu je Bernard Shaw napisal o filmu tole: Za svetovno filmsko občinstvo je poprečnost nujno potrebna. Film mor« prav tako ugajati ameriškemu milijonarju kakor kitajskemu kuliju, prav tako guvernantki v najfinejši družini, kakor natakarici v baru. ker pač zaide v vse kroge in more vsem ugajati. Radi tega ne more ustrezati višjim zahtevam umetniške drnnie, ker se pač lahko spusti v najgloblje prepade senzacijskega gledališča. Zelo pogosto pogrešamo v filmu okus in zdrav človeški razum, ki ga človek pač upravičeno lahko zahteva.
Prva slika o hrupnih demonstracijah v Parizu tik pred padcem Chautempsove vlade. Ko je policija enkrat razgnala demonstrante z bulvarjev, so se pojavili že na drugem mestu. Demonstranti so postavili barikade. Končno jih je policija obvladala, toda Chautemps se ni holel več upirati javnemu mnenju in je podal ostavko. Ostal je zvest francoskim demokratskim tradicijam
Pogled na mesto, v bližini Santanderja na Španskem. kjer se jo te dni zgodila velika železniška nesreča
Tok Volge bodo skrajšali
Dva moskovska dnevnika, omladinska »Komsomolskaja pravda« in kmetijsko »So-cialističeskoje zemljedelije«, prinašata navdušene članke o velikanskem načrtu, ki mora spremeniti strugo Volge. Avtor načrta, inž. Bo-gojavljenski, predlaga, naj se skrajša za 125 kilometrov sedanja plovna proga, in sicer ob Samari. kjer naredi reka velikanski ovinek, da bi se izognila Ziguljovskemu gorovju. Istočasno bi se lahko izkoristil mogočen vodni padec za hidroelektrično postajo v Samari. »Zveza ruskih inženjerjev«, je načrt Bogojavljenskega že leta 1912 ematrala za »pravljico«. Zdaj je našel Bogojavljenski zanimanje v vladnih krogih. Toda sleclnji sc manj zanimajo za samar-sko razsvetljavo kakor za namakanje poprej nerodovitnega ozemlja. Krzižanovski, predsednik Zveznega tehničnega sveta, je podrobno predaval v Akademiji znanosti o bodočnosti »Velike Volge«. Njeno območje obsega 14 odstotkov sovjetskega ozemlja in 49 odstotkov prebivalstva. Saniurski kanali bodo namakali 4 milj. ha sveta, kar pomeni do 50. milj. stotov pšenice letno. Načrti morajo biti dovršeni do leta 1947. Zaupani so 300 najboljšim izvedencem. Glavno težkočo pomeni velikanski jez, ki ga bo trelva zgraditi ob Sizranji. Kljubovati bo moral pomladnemu razlivu reke. Vol-gina struga leži dokaj nižje od Kame. in v tem je nevarnost. Jez bo zvišal gladino Volge, pognal prekomerno vodo v kanale. Na jezu zgrajena elektrarna bo nudila za namakanje potrebno strugo. Volga bo zvezana po kanalu z Donom. Morje Baltiško. Belo. črno in Ka-spiško bodo postala členki edine vodne poti.
Gospodarstvo
Zahteve naše tesne trgovine
V 'Mozirja je bil dne 30. jan. zbor vseh т
sekciji lesnih trgovcev pri združenju trgovcev z« okraje Celje, Oornjigrad in Šmarje pri Jelšah v Celju včlanjenih trgovcev.
Zboru je predsedoval predsed. sekcije g. Matija Miklavžina. Navzoč je bil tudi predsednik osrednje sekcije lesnih trgovcev dravske banovine v Ljubljani g. Skrbeč. Nato je v spontanem govoru prikazal zborovskem moralo današnje lesne stroke, posebno pa ilustriral posledice brezglavega gospodarema narodovega pren>ožeiija — naši gozdovi — po ljudeh, ki v svojem velikem profitarstvu uničujejo eksistence tovarišev in producentev. Rešitev lesne stroke je iskali samo v složnem delu, ki ga narekujejo strokovne organizacije.
O internem delu »ekcije je poročal tajnik gospod Veble, ki je zborovafcem obrazložil tehnične težkoče zasledovanja šušmarjev — največje zlo za lesno stroko. Poleg sistematičnega zasledovanja šušmarjev (sekcija beleži preko 600 ovadb), našteva tajnikovo poročilo vse ostale akcije sekcije.
Stvarno zanimivo poročilo je podal predsednik osrednje sekcije g. Skrbeč. Z rutino poznavalca tržnih prilik na svetovnih tržiščih je z matematično natančnostjo reasumiral zaključke, ki kot posledica naše trgovinske politike niso dokaj razveseljivi. Cllavna vrzel v zapostavljeni u našega blaga na inozemskih tržiščih, pravi poročilo g. Skrbca, predstavlja nerazumevanje za sistematično delo v organizaciji, razdvojenost v vrstah lesnega trgovstva in v pomanjkanju vrhovne organizacije, zastopnice vse naše lesne trgovine, ki bi s potrebnimi pooblastili zastopala interese naše lesne trgovine in produkcije pri vseh pogajanjih na svetovnih konferencah predstavnikov lesne stroke.
Prav nazorno je g. Skrbeč zborovalcem obrazložil delo naših konkurenci Avstrije, Češkoslovaške, Poljske, Romunije, Rusije in v zadnjem času celo
japonske, ki nam odjedajo sistematično trg za trgom. Poleg tega, da se lesna trgovina bori z nevšečnostim! na inozemskih tržiščih, nam v lasmi
gom. Poleg tega, da
všečnostimi na inoze...«.......-—......—- - -----
državi dela občutno konkurenco država sama, s svojimi podjetji v Bosni.	..
Za kre|)ke in jedrnate konštatacije, ki apostro-firajo našo trgovinsko politiko v lesni stroki, je žel govornik za svoj temperamentni nastop v obrambo stvari, navdušenje in vsestransko pritrjevanje ter odobravanje.
V prav živahni in stvarni razpravi se je raz-
motrivalo vprašanje finančne samopomoči za naš
eksport. Načrt, ki ga je sekcija razposlala vsem članom, je naletel na razumevanje, toda pokazala se je neka rezerviranost spričo gotovih določil. Izražena je bila nato nujna potreba za organizacijo kon-zumnih področij in za tesno povezanost z narodno
lesno industrijo, kar bi moralo v načrtu priti jasno do izraza. Sklenjeno je bilo, da člani v posameznih okrožjih načrt še enkrat točno proučijo in da se na to skliče še širša konferenca delegatov iz posameznih okrožij, kjer se bo o sprejemu definitivno razpravljalo.
Glavne zahteve, ki jih je zbor zaključil, so: Neusmiljeno kaznovanje šušmarjev. Kontrola vseh splavarjev po finančnin in policijskih organih, dali imajo splavarji vse obrtnice in druge listine v redu. Kapietanija v Sisku se naj o predmetnem sklepu obvesti in jo naprosi, da uvede točno kontrolo splavarjev. Protest zoper odtnerienje pridobtiinske^a in prometnega davka, ter naj davčne uprave pozivajo k zaslišanju eksperte, ki jih določi združenje.
Mednarodna tesna konferenca v Trstu
Dne 29. in 30. januarja 1934 je bila v Trstu konferenca zastopuikov lesnih organizacij iz držav, ki so v prvi vrsti zainteresirane na eksportu lesa v Italijo. Navzoči so bili delegati iz Avstrije, Romunije, Jugoslavije ter za Sovjetsko Rusijo iinpor-terji ruskega lesa na italijanskem trgu firma Fal-trinelii. Namen konference je bil izvesti na podlagi sklepov sestanka zastopnikov posameznih držav na Dunaju dne 30. novembra 1933 sporazumno ureditev izvoza mehkega lesa na italijanski trg.
Upoštevajoč splošne prilike in potrebo italijanskega lesnega trga so se stvorili soglasni zaključki v cilju prepotrehne normalizacije lesnega eksporta na to tržišče. V prvi vrsti se je sklepalo glede sortiranja in cen.
fzvedha storjenih sklepov ter ustanovitev kontrolnih organizacij se je prepustila že obstoječim nacijonalnim organizacijam posameznih držav. Te nacijonalne organizacije bodo na to sporazumno e pristojno italijansko lesno organizacijo določile prodajne pogoje ter razsodišča, ki bodo kratkim potom odločala v vseh sporih, nastalih med izvozniki in kupci na italijanskem lesnem trgu.
Inventurna prodaja
rimskega blaga napol saatoni. i Pr i 1 o t o o • t o i nakup
v Trpinovem bazarju
Maribor, Vstrtnlska allca 15.
Ali ste že poravnali naročnino?
Nabava masti za vojaštvo
Dne 3. februarja 1934 te bo vršila II. javna ustmena pogodba ob 11 pri intendanturi Komande Dravske Divizijske Oblasti v Ljubljani (Metelkova ulica, pri Taboru) za nabavo in predajo
50.000 kg masti (svinjske)
Pogoji in vsi ostali podatki glede te pogodbe »e dobijo za časa uradnih ur pri intendanturi Komande Dravske Divizijske OblastL
Kavcija 5 odstotne vrednosti masti s« mora položiti istega dne do 10 pri iilijalki poštne hranilnice v Ljubljani
Konkurenti naj prineso s seboj vse dokumente, katere predvideva Zakon o Državnem računovodstvu.
E. Br. 1375. Iz infendantGre Komande Dravske Divizijske Oblasti v Ljubljani.

Stabilizacija dolarja
Predsednik Roosevelt je določil vrednost dolarja na 59.05% njegove prejšnje vrednosti v primeri z zlatom. Nova" nakupna cena zlata bo 35 do-lrjev za unčo. (Newyork, 1. lebr.)
Z določitvijo novega razmerja dolarja do zlata, ki se vidi tudi v določitvi nakupne cene za novo-producirano zlato, je pričakovati, da bodo razmere na deviznih trgih postale stalnejše.
Ker je stabilizacija izvršena na podlagi 31% razvrednotenja dolarja na 59% njegove prejšnje paritete z zlatom (20.67 : 35) so včerai tečaji valut narasli. V Londonu je včeraj uotiral dolar 4.975, danes pa 5. 0275.
Borza
Dne 1. februarja 1934.
Denar
Tečaji Berlina, Bruslja, Curiha in Trsta so ostali neizpremenjeni, narasla je le Praga, popustili so pa Amslerdam London, Newyork in Pariz.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 9.10. na zagrebški jx> 8.97 in belgrajski po 8.95. Grški boni so notirali v Zagrebu 35.50 do 36.50, v Belgradu 35.50 -37 (36)
Ljubljana. Amsterdam 2297.35—2303.71, Berlin 1354.03—1364.83, Bruselj 797.18-«01.12, Curih od 1103.35 do 1113.85, London 177.19—178.79. Newvork 3519.39-3547.65, Pariz 224.77—225.89, Praga 169.29 do 170.15, Trst 300.01-302.41.
Curih. Pariz 20.31, London 15.97, Newyork 317, Bruselj 72, Milan 27.15, Madrid 41.70. Amsterdam 207.50, Berlin 122.35, Dunaj 72.93 -57.40, Stockholm 82.40, Oslo 80.30, Kopenhagen 71.35, Praga 15.29, Varšava 58.05, Atene 2.90, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca je za državne papirje v splošnem čvrsta in so tečaji večinoma narasli. Promet je bil
znaten in je znašal na zagrebški borzi 2SOO kom. vojne škode in 8000 dol. 7% Blera.
Ljubljana. 7% inv. pos. 63 den., agrarji 30 den., vojna škoda 275 den., begi. obveznice 45 den., 8% Bler. po- 42 den., 7% Bler. pos. 39 oen. 1% pos. Drž. hip. banke 54 den., Kranj. ind. 250 bi.
Zagreb, drž. papirji: 7% inv. pos. 63.50—<51, agrarji 29.50—31, vojna škoda 276—273 (276, 278),
2.	274 den., 3. 273—274, 4. 260- 268. 6% begi. obv. 43—45, 8% Bler. pos. 43—44, 7% Bler. pos. 40.50 do 41 (39.75, 40.50), 7% pos. DllB 56-58. Delnice: Priv. agr. banka 241—245, Šečerana Osjek 140 den., Impex 50 den., Trboveljska 105—110.
Belgrad. Narodna banka 3990—3950, Priv. agr. banka 239 den. (239), 7% inv. jx>s. 66 den. (66, 62), agrarji 31.50— 32, vojna škoda 275.50 277 (275.50),
3.	271-276, 6% begi. obv. 44.50—45 (44 75), &% Bler. pos. 42.50—45, 7% Bler. jx>s. 40 den., 7% pos. DHB 56 den. (56.75).
Žitni trg
Tendenca za pšenico je nadalje zelo čvrsta in so danes cene zopet narasli: za 2 in pol pare pri kg Danes stane ban. blago že 105—107.50, baško pa 110—112.50. Ponudb na tr^u sploh ni. V ostalem so bile cene neizpremenjene.
Na ljubljanski borzi so se cene pšenice in moke dvignile za 5 par pri kg, cene tnoke pa za 2 in pol.
Ljubljana. Pšenica sr. 78—79 kg 142.50-145, bar. 78—79 kg 142.50-145, bč. 79-80 kg 145 do 147.50. Koruza času primerno suha s kval. garancijo 105—107.50, umetno sušena 117.50—210, za februar 125-127.50, moka oo g bč. 245-250, ban. 255-260.
Živina
Na zagrebškem sejmu v sredo, so narasle cene prešičev za 50 par pri kg radi večjega povpraševanja, nadalje so narasle tudi cene konj za 500 Din po paru. Mnogo je bilo kujicev iz Slovenije.
Umrla je po težki bolezni naša zlata sestra, svakinja in teta, gospodična
Anica Peršič
damska krojačica
Pogreb nepozabne pokojnire bo v petek, dne 2. februarja t. 1. ob pol treh popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Gorica, Sarajevo, dne 1. februarja 1934.
Josko, Zinka, Kristina, Janez, Anka in Gradimir.
"v
Prekrasno polt za nekoliko dinarjev
Moja kola Ц bila lolta, tema*. Ijuekuiasta to polna neugodnih tajedalcev« Znojntc« okrog aosa, na bradi to aa lat« pa so bile razširjen« Danes u vsi dmjo moji nalili bartunasto beli koli ter savtdajo moji Upi polti
Vsaka žena lahko sedaj napravi *vo|o kot lo belo, nežno in lepo. ta dnevno uporablja kremo Tokalon. ki redi kožo Krema j« bele barv* in brat maščob«, vsebuj* p* preparirano »me ta no in oljčno olj«, kombinirane e dodatki, ki kožo napenjajo in belijo. Kroma prodr« r kožo takoj, umiri razdraženo kotn« žleze, zožuj« razširjen« znojnic« ter razkrsia cajcdolc« tako, da popolnoma izginejo. Najtemnejša in najodpornejša kož* postane ivetla in nežna. V treh dneh dobi ta koža nepopistjivo novo lepoto m svežino, kar s« n« bi dalo doseči na noben drug na-iin. Potrebno js, uporabljati to kremo rodno vsako jutro.


Zahvala
Ob bridki izgubi našega ljubljenega »oproga, oziroma očma, svaka in strica, gospoda	,	.

trgovca in posestnika.
nam je dolžnost izreči vsem, ki so na katerikoli način lajšali pokojnikove poslednje ure in z nami sočustvovali, najlepšo zahvalo.
Prav posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, gosp. ereskemu načelniku dr. Potočniku, gg. zastopnikom cestnega odbora iz Slovenjgradi-а, celokupnemu občinskemu odboru velenjskemu z gosp. županom na čelu, šolskemu vodstvu, uči-teljstvu in učencem iz Velenja, gasilskemu društvu velenjskemu za korporativno udeležbo pri pogrebu in pevskima društvoma iz Šuiurtnega in Velenja za žu-lostinke.
Dalje se zahvaljujemo za prelepe in ganljive govore častilemu go*p. župniku Potokar-ju. g. žitjianu Lemplu in g. župniku jesrnku. Prisrčno zalivalo smo dolžni
fi
dr. Kolšek-u ki je poskusil vse, da bi rešil pokojnika, dalje čč. sestri iz Vincen-itiuina za nego, ter končno vsem, ki so obsuli pokojnika s cvetjem in prihiteli od blizu in daleč, da ga spremijo na zadnji poti. Velenje, dne 31. juuuarja 1934.
ŽALUJOČI OSTALL
Ne samo 3°|q popust 1!
delavsko копкишпо društvo v Ljubijant
marsikaterem blagu tudi nižte cene. — Vsaka varčna gospodinja naj v interesu pristopi kot članica in odjemalka k naši zadrugi.
ampak pri lastnem
Ludvik Oanghofer:	5
Samostanski lovec
»Valti I« ga Je ieipetaje poikUeaL »Kajne, ti poznaš vse ljudi v Podeamostanu?«
>Vee!< je zazehal fant
»Ali poznaš mlado dekle, И jo kličejo za
Oitko?«
»Da, da, Mlinarjeva Je, močna ieneka s plavi-
mi kitami, debelimi ko moja roka.<
»Ne, te ne mislim — drugo!«
»Čakaj! Da! Kramarjevat Hajmo, ta ima pod palcem in še hišo dobi. Toda gleda pa križema in grbasta je tudil«
»Tudi te ne mislim — drugo!«
»Drugo, Gitko? Ne poznam nobene druge!«
»Sj»onini se!<
»Kakšna pa naj bi bila?«
Hajmo se je sklonil nad ognJiSče; oči eo mu blešoale in z lic se mu je odražal sij žerjaviee: »Vitka In nežna ko mlado maceenovo debelce, urna ko srna, obrazek tako bel ko gorski telog in oči tako lepe in globoke ko jezero.«
Valti je zijal v lovca in odkiinaval. »Ne, te ne poznem I Pa je tudi ni pri nas v vasi take. To morate iskati zunaj na Salzburškem ali v bogatem Hallu, v gosposkih hišah t« Zazebalo se mu je in omahnil je nazaj v svoj kot, tod« takoj se je spet dvignil, »čakajI Se na eno sem ee sjiomnil. Da, tudi tej je Gitka ime. Toda to 5e vendar ni deklel Saj je hodila z menoj v samostansko šolo! Slabotna stvarca! Ima oči ko divja mačka in lase, črne ko vražical Te pač ne mislite!«
Hajmo sc jo smehljal. »Te seveda ne mislim! Knj Jb nn njen oče?«
vGa nima; stanuje pri svojem bratu. To ti jo pravi! S« ea kar izogibljem! Zadnjič, ko je zvonilo
k jedi, sem prevrnil njegovega otroka. Pa bi mi zato kmalu ušesa potrgali Satan razbojniški! In ga tudi nihče ne mara v vasi. Ni odtod doma. Pred desetimi leti je prišol sem, ne vem odkod. Doli v solarni jo varilec ia njegova hišica je samostanska last... daaa!« Valti je glasno zazehal in so obrnil na stran.
Hajmo so je naslonil na stenska bruna, si oklenil z rokama koleno in sanjal z odprtimi očmi.
Na ognjišču je vse ugasnilo, brat Severin je smrčal, in zunaj je bučal jug, da se je mala koča kar stresala.
Po težkih naporih minulega dne je imel Hajmo na robu ognjišča kaj malo udobno počivališče, a je kflub temu spal globoko in Irdno. Zbudil ga je sunek vetra, Ki se je zagnal proti koči, kakor da bi jo hotel odnesli s eeboj v zrak. Tudi Valti se je zdramil, celo brat Severin Je prenehal smrčati ln se je obrnil na drugo stran.
Hajmo je odšel iz izbe, da bi se umil pri studencu; zvezde so kazale, da je minila druga ura po polnoči I Ko se je vrnil, je bil Valil že zakuril ogenj. Brat Severin Je pa že spet hreščal ko žaga v tanki limbovini.
Danes Hajmo nI potreboval zajutreka, morol jo ostati te5č za sveto obhajilo. Pripasal si je ob-ramnico, si obesil samostrel na hrbet iu polisuil čepico iki kodraste lase. Iz omare je vzel drug bolj star samostrel in tulec za puščice ter dal oboje fantu, ki se mu je zabliskalo v očeh, ko je segel po orožju.
»Znaš streljati?«
»Na sto korakov pač zadenem drevo!« je hitel Valti zatrjevati.
»Dobro! Naj brat spil Ti pa pojdi, čim se bo »vitalo, in prevzemi stražo!«
»Katere poti naj se držim?«
»Pojdi tja do Križevja, iialu gori gozdu do sten vedno dalie ob stenah. Todaj varuj sc pred
plazovi in ne begaj po hribu doli, če jih slišiš bobneti nad sabo, ampak stisni se k stenil In če zapaziš kozoruga ali tropo divjih koz, potem bodi tiho in ne plaši mi divjadi I Cuješ? ln če te kdo sreča, ki nima tu gori nič opraviti, potem pokaži, da si zares fant, in ga pokliči.! Pomni, da Čuvaš samostansko lastnino!«
Valti je samo pokimal; toda njegov obraz jc žarel, in kr^pkeje je stisnil lok v rokah.
sin sedaj, Bog s teboj! In pozdravi brata Se-verina!«
Tiho, da bi spečega ne zbudil, je zapustil Hajmo kočo. Zunaj je vladala še črna noč e svojim viharjem in svojimi zvezdami. Krepko je stopal na Irdih kamenitih tleh po lovski stozi, ki ga je vodila v dolino. V eni uri je dospel do zamolklo šumečega planinskega gozda. Skozi temo, ki ga je objemala mod drevjem, je hodil tako varno, ko ob svetlem dnevu. Večkrat je čul, kako si je bežeča divjad utirala pot. Na neki jasi mu je zašu-mela preko glave velika uharica.
Sedaj se je pot cepila; ena steza je vodiki preko obraslih kainenitih sten strtno doli k jezeru, druga po g ozrl u povprek, proti planšarskim kočam in potem v velikih krivuljah ob Jezeru v dolino.
Mimo planšarskih koč! Hajmo je čutil, kako ga je vleklo in vleklo. Tako rad bi btl vedel, ali je Oitka viharno noč ros brez nevarnosti prebila. Da bi obvladal samega sebe, se je mornl spomniti na namen, ki ga je vodil daues doli v samostan.
S podvojeno hitrostjo ee je spustil po vedno strmejši stezi nizdol. Zvezde so bledele, vedno bolj se Je svetlilo nebo, in nad gorskimi vrhovi se je zbudila jutrna zarja. Rožnat sij ie napolnil obširno skalno kotlino, kjer je globoko na dnu gnalo jezero bele valove. Ko je Hajmo dospel do strmega brega, se je tem preko Jezera, v Jernejevi samotami oglasil zvonček Snel je čepico in pomolil. Potem je potisnil v vodo enodcbelni čoln. ki je
j ležal mod gostim dračjem na bregu, skočil hitro v ' gugajoče se vozilo in prijel za veslo. Kes je imel hrupni jug ined globoko prevešeuimi stenami samo polovico svoje moči, vendar se jo moral Hajmo upirati z vao silo, da je pri pogostih vrtincih, ki so udarjali obenj, obdržal okorni čoln v ravni smeri.
Bil je že velik dan, ko je blizu Jezera v varnem za loku potegnil svoj čoln spel na suho. Med vršečinii smrekami se je napotil po lahno vzpetem obrežju пал-zgor. Mahoma je iznenaden obetal. Pred ojim je na mahovitein obrežju sedel menih. Mreže in odične vrvice so mu ležale ob nogah: lakti j« držat oprte na kolena in si je z dlanmi zakrival obličje. Oglavnira mu je zdrknila nazaj in je odkrivala plemenito glavo s kratko pristriženimi vra-ujefmirni lasmi; gosta in dolga črna brada st mu je spuščala globoko doli do |>rs.
V Hajinu se Jo zbudil spomin. Menih pred nJim, to bo pač črni, o katerem je bil pripovedoval Valti, novi pater ribičar, ki so ga poslali sem od Passaua, in o katerem je bil trdil brat Severin da jo po cele dolge dneve nem In samoten begal kakor strah gori in doli po zasneženem samostanskem vrtu.
Ilnjmo je stopil za korak bliže, njegov okovani čevelj se je pri tem zadel ob kamen, tedaj je menih naglo dvignil sklonjeno glavo in vstal. Tej ponosni plemeniti postavi bi pač vsebolj pristajal oklep kakor meniška halja; obraz pa, ki ga je obkrožala črna brada, je bil bled ko supg; žalost in dušne muke so mu bile zaostrile poteze in mu zarezale globoke brazdo v belo Čelo; tenko ustnice so mu podrhtevale v bolesti in globoke oči »o mu gorele ko ogenj — bile so oči, ki pič dolgo že niso okusile, kakšna dobrota so solze. Ilnjinova srce se je zgenilo, ko je zagledal tega duhovnika: ves zmeden j« snel čepico in zajeeljul:
»čaati vredni očei Kaj vam i«7 Mer ste bolni?«
Odprodaia
po globoko
znižanih cenah
razne zimske trikataže
Istotnm bogata Ubira da roškega perila, potem vs»ko-vratuib nogavic in rokavic itd.
pri
Jcsfp Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
" predpust—popust
Oglejte si našo razstavo v trgovini. Nikdo Vas ne bo vprašal, če kupite kaj ali ne. Za otroke s spremstvom smo zopet pripravili posebno zabavo.
ANT. KRISPER
Mestni trg it. 26 LJUBLJANA Stritarjeva ul. 1-3
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; teni tovanjskl og<asi Din 2'—. Najmanjši tnesek ta mali oglas Din lir—. Mali oglasi se pia ujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega »ačaja se ra čuua enokolouska. 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2'jO. Za pismnne odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko
DAME! DAME!
Ne zamudite ugodne prilike 1
Radi konca seziie razproda amo simske plašče. smučarske hlače in ob eke pletenine in sploh zim ko blago, za 50*/. ceneje. Ne /amudite ugodne prilike, dok er je še izbera.
F.I.Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c.29
II
Službe iščejo
Kmečki fant
pošten, priden, trezen, nekadilec, z dobrim spričevalom išče stalno alt trajno mesto. Naslov v upr. ■Slov-« pod S'- 807-
Vrtnar
mlad, zelo priden — išče službo. Spričevala na razpolago. Naslov v upravi .Slovenca« št. 995. |a)
Fant
24 let star, pošten, vojaščine prost, išče službo hlapca v mestu ali na deželi. Naslov v upravi .Slovenca« št. 1028. ta)
Šivilja
se priporoča cenj. damam, da bi ii naklonile delo in zaslužek. Izvršujem obleke, kostume, plašče ter novo perilo, žensko, moško in otroško; pokrpam tudi staro perilo. Ker moram s šivanjem preživljati sebe in svojo 80 letno mater, zato prosim uljudno dela in zaslužka. Naslov se izve v upravi »Slovenca« v Ljubljani št. 1099. a
Kuharica
zanesljiva in poštena išče mesto v župnišču ali kot samostojna gospodinja na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 1095.	(a)
Grem za hlapca
najrajši na deželo. Naslov ▼ upravi »Slovenca« Ma-rlbor._ (a)
Šofer
kavcije zmožen, izučen tudi strugar in kurjač — Išče službo. Nastopi lahko takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 991. (a)
Službo išče
mož srednjih let, sposoben vsakega dela. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Soliden« št. 1053. a
Mehanik
kt|učavničarski pomočnik, miad, išče službo kjerkoli. Nastopi takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1058.	(a)
mm\
Kmečki fant
priden, star 19 let, bi se rad izučil pekarije. Stanovanje in hrana morata biti prosta. Zna nemško in slovensko. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 1083_(v)
Trgovski vajenec
e najmanj dvema razredoma meščanske šole, dobrih staršev, močan, se sprejme v trgovino z mešanim hladom na deželi blizu Maribora. Ponudbe oa podružnico »Slovenca« t Mariboru pod »Dober računar« it. 1104. (v)
xU,J
Služkinja
poštena, zanesljiva, ki je vajena vsega dela — se sprejme v krščansko hišo na deželi. Nastop takoj! Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 1043._(b)
Učenko
sprejmem za maoufaktur-no, galanterijsko in modno trgovino v mestu na Gorenjskem. Imeti mora vsaj dve meščanski šoli. Stanovanje in hrana v hiši. V poštev pride res zelo pridno in pošteno dekle krščanskih starSev. Ponudbe ie poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Pridna in zanesljiva trgovska učenka« St. 1035.	(b)
Prikrojevalka
za pletenine se sprejme za stalno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Iz-vežbana moč 34 1098«. b
Kuharico
perfektno, dobro gospodinjo z daljšo prakso, in sobarico, vajeno pranja in likanja perila, ter finih sob, sprejme večja trgovska hiša na deželi z moderno urejeno kuhinio in pralnico. Samo resne, vestne in zdrave reflek-tantinje nai pošljejo ponudbe z navedbo zahtevkov in vstopa pod »Služba dobra in stalna« na tmravo »Slovenca« štev. 1031.	(b)
Zastopnika
z Inkasom, iščemo za ves Pt>ii. Ponudbe pod šifro »Stalna sb'žba« št. 1073 na upr. »Slov.«, (b)
Praktikant
za letno industrijo se išče. Prednost imaio tisti, ki imaio Se prakso na žat!i, pri nakupu in pra-vzemaniu lesa. Ponudbe na pod-nžnico »Slovenca« v Celin pod značko »I"tla industrija 63« St. 1075.	(b)
Postreznica
za vsako delo, išče službo. Pontidhe na upravo »Slov« pod »Poštenost« St. 1052	(b)
Starejši gospod
po možnosti vookojenec, se sprejme k dvema osebama z vso oskrbo. — Poizve se v upr. »Slov.« pod St. 1054.	(b)
Hišnik
za brezplačno oskrbovanje zelentadnega vrta se sprejme Ima sobo in kuhinjo, niivo za pridelovanje živeža in nekai drv. Goie se lahko zalci, čebele in koza. Kdor se razume na malo kurje-rejo, sadierefo ali vrtnarstvo - ima prednost. — Ponudbe na upravo »SI « pod »Veselje do zemlje, Liubliana« it. 1060. fbl
Denar
Hranilno knjižico
Prve hrvatske itedionice kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« it. 1092, d
Hranilno knjižico
Ljubljanske mestne hranilnice z vlogo 12.000 Din prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prodam« it. 989	(d)
Posojilo
10.000 Din iSčem proti gotovemu jamstvu za eno lelo. Ponudbe na upravo • Slovenca« Maribor pod »F. G.« it. 1009. (d)
Vinogradniki!
Gostilna na najpriljublje-nejši izletni točki, z inventarjem vred naprodaj zaradi bolezni. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor it. 78.	(p)
Stanovanje
se odda v novi hiSi: vrt, elektr. luč, vodovod in vse pritikline. Več se poizve. Kleče 14, p. Ježica pri Ljubljani.	(č)
Trisobno stanovanje
se odda s 1. majem t. 1. Grablovičeva ulica 20 (za zmajem).	(č)
Stanovanje
dvo- ali trisobno, oddam s 1. marcem. Podmilšča-kova 27, Bežigrad. (č)
Dvosobno stanovanje
v suterenu z vsemi	pri-tiklinami, elektriko in vodovodom, poceni	oddam. Stožice 152.	(č)
Soba
parketir. in z električno razsvetljavo, prazna ali opremljena, se takoj odda v vilskem četrtu Ljublia
Javna dražba
Dne 5. februarja 1934 ob pol 15 se bodo prodali na javni dražbi v Ljubljani, Metelkova ulica 5 razni stroji za izdelovanje zamaškov, lesene pipe, večja množina plulovi-nastih in lesenih zamaškov itd. Informacije v pisarni dr. Otona Petti-cha, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ulica it. 7.	' (o)
Vsak dan sveže
pitane goske
Din 12 kg
Vele mesarij a S L A M I Č
Gosposvetska cesta (i, Prešernova ulica 5
Pohištvo
Lepo moderno jedilnico ! iz orehovih korenin, ore-i hovo in črešnjevo spal-i nico, več novodobnih ku-j hinjskih kredenc in po-1 mivalnih miz ter kom-| pletnih kuhinj - ugodno proda in vabi na ogled mizarstvo Tomšič Franc, Zg. Kašelj, p. Dev. Mar. Polje.	(š)
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod šifro »Kupim takoj«.	(k)
Svinjsko mast
čisto in ocvirkovo, domačih prašičev — kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod št. 1070.	(k)
Seno
sladko, zdravo, se kupi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1077.	(k)

Jli
Ш
.1
Jabolka
naiokusneiša 5 Din, postala kup<.a. od 50 kg povzetno: Postržin. Maribor.	II)
Lovski zakon
za Kranjsko kupi dr. I. i Benkovič, Beethovnova it. 14.	(k)
Lokomobilo
rabljeno, 10—12 atmosfer, za pogon, in 70 m trans-misije z visečimi ležaji,
. __________ ____________, 50—60 mm debeline —
ne. Naslov v upr. »Slov « j kupimo. Brača Afgan — pod št 823.	(s) Banja Luka.	(k)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbin naiuilodneie in naiceneie 'vrdka Kari PreloS Liubliana Židovska ulica in Start trg III
Za pisarno
oddam dve sobi v sredini mesta. Izve se v upravi »Slovenca« it. 1027. (s)
Prazno sobo
ali opremljeno oddam na željo z vso oskrbo (kopalnica) gospodični. Bežigrad 3, vis. pritličje, (s)
Sostanovalca
enega ali dva, z ali brez oskrbe, v centru mesta, poceni — sprejmem takoj ali kasneje. Stembal, Vegova ulica 8.	(s)
Posestva
Trgovsko hišo
na prometni točki prodam Potrebna četrtina v gotovini, ostanek vložne knjižice Kmetske hranilnice liublianske Ponudbe na upravo »Slov.« pod »400« it. 783.	(p)
Hiša z vrtom
v kaleri ie bila špecerijska trgovina, v rudarskem kraiu na deželi, po-rabna za trgovino, obrt ali stanovame. se proda za 40 000 Din. En del kupnine bi se sprejel tudi v hranilnih knjižicah Poizve se: Ljubljana, Dr Loretto, Kongresni trg it 2__(p)
Hišo
kupim v severnem delu Ljubljane. Ponudbe pod -220.000 baar« it. 9% na upravo »Slovenca«. (p)
Del hiše
parcelo ali vilo kupim. Bližina Miria, Siike, Pod-rožnik. — Ponudbe pod: 150.000 gotovine« 1084 na uprsvn »Slovenca« p
Kupimo
dobro ohranjene stružnice, revolver, automate, brusilne stroje, fresmaši-ne, ekscenter frikcijskih in hidrauličnih stiskalnic, za obdelavo automobil-skih delov, proti plačilu v gotovini. Obširne ponudbe z navedbo cene na »Automontaža« delavnica d. d., Liubliana VII, Kamniška ulica 25. (k)
Govejo dlako, volno, odpadke
krojaške, kupuje industrija volnenih izdelkov
Peter Majdič, Celje. Več vagonov drv
Vino
od 501 napret, belo rdeče in črno - se dobi pri Osrednji vinarski zadrugi za Jugoslavijo v Liublia ni, Kongresni trg 2 (i)
0TK03KR VOZIČKb
najmoil rnaje in najceneji Is si ti Je tovarna otrnUktb
voli slin v Stanko K ucler. Ljubljana, CrlovAka i-..«2
Motorno kolo
5 KS, v zelo dobrem stanju, se zaradi hišnih razmer zelo ugodno proda. Istotam so naprodaj tudi tri moška dvokolesa. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju.__(I)
Nudim
kostanjev taninski les — vsako množino. Ponudbe pod »Tanin« št. 1086 na upravo »Slovenca«. (i)
Suha bukova drva
kupim.	Ceno in naslov je	žagana, dostavljena na
poslati	na upravo »Slo-	dom, meter 95 Din, pro-
venca«	pod »Takoj« št.	daiam — Franc Janežič,
1056.	(k)	Dolenjska cesta 5. (1)
Sveža jajca
po 0.80 Din kom. nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. 5. (1)
Kovčki,
ročne torbice, listnice, denarnice, nahrbtniki, gamaše
v veliki izbiri pri
Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova 13.
Motor
na olje, 8 ks, se proda ali zamenja za les ali hranilne knjižice. Ponudbe pod »Diesselmotor« it. 997 na upravo »Slovenca«. (1)
Pristno vinsko žganje
50%, se ugodno proda. -Naslov v upravi »Slov.« pod it. 1076.	(1)
Kratek klavir
Stingl, črn, majhna blagajna. zrcalo in drugo -naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 1057. (1)
I I
Citre
dobro ohranjene kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod šifro »Dobro ohranjene«.	(g)

Radi preselitve
ugodno naprodaj na dobrem mestu dobro vpeljana strojna pletarna z vsem inventarjem. Informacije da g. Kurt »Rekord«. Maribor, Ulica X. oktobra it. 5.	(t)
Krušno moko in
rženo moko
vedno ivržo. knpite celo obodno pri
A VOLK L JI BI JANA
Kevlir«. r<4le ti
Fotografski atelje
v Kranju, nov, z umetno razsvetljavo. S 1. februarjem sem otvoril v Sa-jovčevi hiši na Glavnem trgu lasten fotograf, atelje, kjer bom postregel z najmodernejšimi in najfinejšimi izdelki. Priporoča se Janko Kramar, fotograf.	(t)
; ■' ' - . , " "" < '	lv-r V - v ' " a,1*!
■:^'' V. , v • ..у/ ':•■• -.-'.■V
ZAHVALA za mnogoštevilne, globoko občutene dokaze sočutja ob smrti našega blagega očeta, dedeka, strica, gospoda
VANDVR FRANCA
posestnika, občin, odbornika in odbornika Narodne odbfane
Prejeli smo toliko izrazov iskrenega sočuvstvovanja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujemo se zlasti veleč. g. župniku Srečku Vršiču za tolažilne besede ob grobu, č. g. kaplanu Rojhtu Janku za spremstvo in tolažbo, nadalje g. šolskemu upravitelju Ferluga Francu za ganljive besede pred hišo žalosti, g. Kukecu za besede ob grobu in celokupnemu odboru N. O., ter sokolski četi, županu Malyju Antonu, učitelj-stvu, pevcem za krasno petje, orožnikom ter številnim prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v častnem Številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala N. O. in sokolski četi za krasne vence.
Marija Snežna, dne 1. februarja 1934.
Marija, žena; Gabrifel, Franc, Ivan, sinovi; Mari|a, A1o|zija, Terezija, Anica om. Kranjec, Jožefa om. Weingcrl, hčere; Franjo Kranjec, žand. narednik in Jurij Weingerl, gostilničar, zeta Marica Vandur, Dragica Vandur, Vinko Kranjec in Miroslav Vt'eingerL vnučki.
49.-
Vrsta 9315-23 Lahki čeveljčki Iz satena ali baržuna. Isti iz svilenega atlasa v vseh barvah Din. 69.-.
Vrsta 5705-21 V teh elegantnih atlasnih čeveljčkih boste imeli največjo zadovoljstvo na plesu.
norel-Union-Dled
se priporoča cenjenim poseinikom Bleda s svojo izbt rno kuhinjo, dobro kapljico; kn jene šot e. — Cene zmerne. — Za obilne obiske se najvtjudn-jše priporočata
Г. in A. AlMterIt
Vsakovrstna svila In druge specialitete za maske
A.&E. SKABERNE
LJUBLJANA
Do preklica lemifcmo v raCnn tudi hniilicc prvovrstnih ifuDltaiishih denarnih zavodov
Kadar je žeja najhujša je pomoč najbližja v
novootvorlcni gostilni
Josfp Birk-a
Dors nihov ire 2 (preje Usrnlh)
kier se toči na bo'jši cviček pristna štajerska in da matinska vina. — Topel in mrzel prigrizek ob vsakem času.
Se uljudno priporočata
ZOfKA in JOSIP DIRK
gostilničarja
POZOR!
inventurna prodala
zimskega blaga
kakor damskih. moških in otroških nogavic, ra?nib puloverjev, telovnikov, rokavic, elegantnih čepic itd. Po zelo znižanih cenah v modni trgovini
M. TOMAŽIĆ
MARIBOR, Ulica X. oktobra št. 4
Za »Jugoalonmako Мигих v UuMiaoi; Karel CaA.
Izdajatelj: Iva« KaitavM,
Urednik: LoJw Golobi*