■i
j 7. OKT. j 1965
j LETO IV ST. 38
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEIIANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Dva ključna problema
■ Vsi vemo, da je podjetje ISKRA v razmeroma težki situaciji La da je cela vrsta problemov, ki jih moramo čimprej rešiti- Dva problema pa sta najvažnejša 'in zahtevata čimhitrejšo rešitev. To so obratna, sredstva in investicije. O teh problemih se razpravlja in se bo še razpravljalo na mnogih sestankih in sejah samoupravnih organov, tako tovarn kot podjetja. Sedanja situacija nam narekuje, da se je pri reševanju teh dveh problemov treba prvenstveno nasloniti na lastne sile znotraj podjetja. Ne smemo biti optimisti in pričakovati kakšne večje pomoči od zunaj, to je od bančnih organov, ker tudi ti ne razpolagajo ■ s kakšnimi posebnimi finančnimi sredstvi.
Glede obratnih sredstev je treba že sedaj, to je pri sestavljanju proizvodnega in gospodarskega plana podjetja za naslednje leto, izhajati iz faktorja obračanja obratnih sredstev, s katerimi razpolagajo, devizne situacije, ki je pred nami in seveda tudi tržnih potreb. Dosledno upoštevanje vseh teh faktorjev bo razumljivo imelo določene posledice, vendar se bomo morali z vsem tem jasno in odločno spoprijeti. Dosledno..bo potreba izvesti sana-. cijski program in povsod kar najbolje štediti.
Drug problem so investicije in v zvezi iz njimi anuitete. Za nastalo situacijo v podjetju v zvezi z investicijami je krivo tukaj cela vrsta objektivnih in zunanjih vplivov. Šli smo v te' investicije v času, ko je biio dovolj sredstev na razpolago, pri bančnih organih v te namene; ko se je pri nas ifasploh ve liko gradilo. Nastala situacija v zvezi z investicij skimi sredstvi nam je vsem jasna, čim več j a financ na zožitev investicij in gradnja res najbolj potreb nih objektov je nujna za celotno stabilizacijo naše ga gospodarskega sistema. Zato nam postane takoj jasno, da moramo v sedanji situaciji, v kateri smo se znašli glede investicij, tudi ta problem predvsem sami reševati. Z zunanjimi činitelji, zlasti z banko, je treba razčistiti, kaj imamo še od njihovih obvez v zvezi z investicijami pričakovati, nato pa na podlagi tega izvršiti smele zaključke. Že sedaj nam mora biti jasno, da-'kakšne večje izpolnitve obvez s strani banke v sedanji situaciji gospodarske reforme ni pričakovati. Zato bomo morali tudi pri tem vprašanju hitro in odločno ukrepati in z nadaljnjimi investicijami čakati boljših časov.
Pri reševanju obeh teh problemov moramo biti odločno brez sentimentalnosti in naj bo glavna osnova za reševanje — ekonomika. Le s hitro rešitvijo teh dveh problemov bomo našli tudi možnost izboljšanja naše finančne situacije,	G. P.
Zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nikola Djuverovič se v spremstvu predsednika prireditvenega odbora 12. mednarodnega sejma »Sodobna elektronika« Silva Hrasta in generalnega direktorja gospodarskega razstavišča Karla Kušarja ogleduje razstavni prostor poslovnega sodelovanja podjetij ISKRA, RUDI ČAJAVEC — Banja Luka in RADIOINDU* STRIJA Zagreb
S seje UO podjetja
Proces reorganizacije podjetja je treba realiziratrz vso resnostjo in odločnostjo
nniliptiii. nmiilitria . rin Knf na nrim n iv.api icL’pni
Pri obravnavanju stališč IK CK ZKS na aktivu komunistov podjetja in sekretariata konference ZK podjetja, UO podjetja poudarja, da predstoječe spremembe v organizaciji in ekonomskih odnosih v podjetju predstavljajo kvaliteten in odločen premik v smeri utrjevanja kompetenc in odločanj v enote podjetja. V nobenem slučaju pa omenjene spremembe ne morejo predstavljati drugo skrajnost v primerjavi z obstoječim stanjem.
UO podjetja sodi, da so 'predstoječe spremembe v ekonomiki in organizaciji podjetja proces, katerega mora celoten kolektiv podjetja ISKRE in organizacije, katerih ustanovitelj je podjetje, realizirati z vso resnostjo, razsodnostjo, odločnostjo — organizirano tako, da ga bo možno realizirati s 1. 1. 1966.
UO podjetja poudarja, da rezultati razprav, ki jih je opravila statutarna komisija za organizacijo in. ekonomiko, v vseh enotah podjetja niso identični z akcijami nekaterih forumov družbeno-po-litičnih organizacij oz. upravnih faktorjev v enotah podjetja, pri čemer niso izključeni tudi vplivi lokalnih druž-beno-političnih činiteljev.
UO podjetja, sodi, da taki pojavi ne teže k smotrnemu, organiziranemu, odločnemu jn hitremu reševanju problemov, temveč lahko privedejo k tendencam neorganiziranega oz. celo stihijnega reševanja teh problemov. Ti pojavi niso škodljivi samo za podjetje, temveč za vsak delovni kolektiv še posebej;
Kot na organizacijskem in ekonomskem področju moramo posvetiti vso pozornost in razsodno ter vzporedno reševati tudi kadrovske 't probleme, UO podjetja sodi, da ni cilj podjetja, še manj pa slehernega delovnega kolektiva* da z nepremišljenim reševanjem kadrovske problematiko izgubimo tiste vitalne strokovne sile, ki bodo v prvi vrsti, poklicane, da strokovno vodijo realizacijo vseh pred-stoječih procesov.
UO podjetja poudarja, da operativno reševanje kadrovskih problemov na. vseh nivojih sodi v kompetence samoupravnih organov, pri čemer pa se ti organi opirajo na ocene in ugotovitvi družbeno-
(Dalje na 4. strani)
Sejem »Sodobna elektronika«
V soboto, 2. oktobra t. l. so j: že dvanajstič odprla vra-i Gospodarskega razstavišča Ljubljani,' kjer bo do ključno 10. oktobra 12. med-arodni sejem -Sodobna elek-:onika«, tradicionalna, vsa-oletna prireditev domačih in snomira.nih tujih proizvajal-3V s področja elektroniki. Na letošnjem sejmu sode-lje 58 tujih in 26 domačih azstavljalcev iz 15 držav, in :cer iz Velike Britanije, Av-irije, Belgije, ČSSR,- Dance, Francije, Italije, Madžar-ce, Nizozemske, Švedske, vice, Demokratične in Zvez-e republike Nemčije, ZDA in Jugoslavije. Letošnji seli soboto' 2. oktobra je prispela k nam 12-članska poljska vojaška delegacija pod vod- jem je zlasti pomemben za-stvom polkovnika' Nahmijasa, ki se mudi v naši državi kot gost »Elektroinstltuta« iz radi tega, ker so svoje naj-Beograda. V ISKRI je imela Informativne pogovore z generalnim direktorjem Dušanom novejše izdelke -s področja Horjakom in njegovimi sodelavci^ nato pa si je ogledala še ZZA, tovarni v Otočah in sodobne elektronike razsta-Horjuiu ter obrat v Šentjerneju.	vile številne in v svetu dobro
znane firme, kot- na primers Philips iz Nizozemske, ITT Standard' iz Avstrije, IBM-World Trade Corporation ia ZDA, Telefunken iz Zahodna Nemčije in Sriige.
Tudi jugoslovanska, elektronska industrija je na sejmu zastopana z najnovejšimi izdelki proizvajalcev s področja elektronike. O tem, kaj letos razstavlja na sejmu -Sodobna elektronika«- naše podjetje na skupnem razstavnem prostoru z banjaluškim podjetjem -Rudi Cajavec« in zagrebško Radioindustrijo Zagreb, smo pisali že v prejšnji številki. Po obisku sodeč vlada za ta sejem vsako leto večje zanimanje, še posebno lepa priložnost pa že za gojence tehniških šol, saj se tu lahko srečajo z najnovejšim na tem.področju
Madžarska vojaška delegacija pri nas
Za poljsko vojaško delegacijo je prispela k nam na obisk madžarska vojaška delegacija, ki jo je vodil madžarski obrambni minister, generalni polkovnik Lajos Czinege. H-čOansko delegacijo sta spremljala generalni polkovnik Kosta Nagy in generalni polkovnik Rado Pehaček.
Informativnim razgovorom v sejni sobi kranjske »Elek-tromehanike« so prisostvovali poleg generalnega direktorja Dušana Horjaka še predsednik UO podjetja ing. Tone Nedog, direktor TEN ing. Milan Železnik in predsednik občinske skupščine Kranj Martin Košir. Razgovori so se sukali zlasti o velikosti našega podjetja in številu zaposlenih, o proizvodnem programu in seveda tudi o odnosih z madžarskimi uvozniki naših izdelkov.
Ob koncu razgovorov si je delegacija ogledala še film o našem podjetju.
Marjan Kralj
Sindikat in reorganizacija »Iskre«
S seje UO podjetja
Reorganizacija ekonomskih in družbenih razmer
Prva in poglavitna točka 53 članov podjetja udeležili site v podjetju: V razgovo-dnevnega reda ponedeljkove še člani Izvršnega komiteja rih z nekaterimi tovariši 21. seje UO podjetja je bila: CK ZKS Franc Popit, Marko podjetja so člani IK v pre-Stališča aktiva in sekretaria- Bulc in Mitja Ribičič. O tol- teklasti večkrat poudarili, ta konference ZK glede na maeenju posameznih stališč da je za uspešen razvoj »Is-družbeno-ekonomsko pro-bte- tako članov »Iskre« kot . čla- kre« treba urediti vpfašanje matiko »Iskre«, o čemer je nov IK so prejeli člani UO integriranega koncepta raz-poročal sekretar ZK podjet- poletja ciklostiran steno- voja proizvodnje in jasnejše ja ing. Rudi Vavpotič.	grafski zapisnik. Iz razmero- ekonomske odnose med po-
Povod za obravnavo teme ma obširnega debatnega ma- sameznimi tovarnami pod-je izšel z dveh zborov Zve» terlala dokumentarne vred- jetja.Za vedno je treba preže komunistov, kjer je bil posti .povzemmo v izvlečku Umiti z zunanjimi vplivi' vsekakor izhodiščni zbor ak- in strnjeni obliki naslednje se IK povsem odmika tiva ZK podjetja na Trgu ugotovitve in misli:	kot politični in materialni
revolucije, ki so se ga poleg Sjtrico zadnjih ekonomsko-.^^ k ^	^ je ko_
poktičmh dogodkov, kima- leMv'sam ¿elin sproten jo za proizvajalce našega^	in
podjetja celo eksistenčni pomen, se nujno vsiljuje vpra-
osamosvojdtev.
Sanje družbenO-ekonpmskih ,	. R1»? notranje konsoli-
izhodišč in mobilizacije ZK n3®!6 razmer sodi, da ima Sindikalni odbor podjetja Dezintegraeijske tendence Tovariš predsednik je ton podjetja 'za reševanje pío- ’'***» delovna organizacija Iskra je tmri 4. oktobra svoj posebno za našo branžo so poročal o seji COS industrije btenov. Hkrati s tern je bil fflhnc pravico na samosto-redni sestanek, na katerem neperspektivne, vsi prisotni in rudarstva Jugoslavijé v namen' razprave obuditi 4en ®r‘° račun, lasten obra, je razpravljal o aktualno so se s to ugotovitvijo stri- Beogradu, kjer so razprav- smernice, ki jih je nakazala pun in sklade, skratka pra-družbeno ekonomskem i?-	njali.	Ijali o sodelovanju v elek-	¡X v preteklosti, pa fi od-	*° 'samostojne -tovarne s
hodišču v Jskri in ukrepih, ki	Mnogo je bilo razprave, o	tfonski grupaciji Jugoslavije.	g0wrM |||g realizirali. -	samostojnim dravskim sa-
izhajajo iz tega. V uvodnih bodoči organizaciji ZZA, bi- Ugotovljeno je bilo, da na V Prisotnost članov IK je moupravlj-anjern. Kakšna naj besedah je bila podana situ- la so različna mnenja in ,po- tem področju zadnja leta ni premalčnila težišče razprave Ma pri tem pravna for-acija podjetja ob gospodarski gledi ob novi organizaciji v bilo nikakršnega napredka, n.a vplive gospodarske -r-efor- umlacija združenega podjet-reformi, stališča političnega podjetju in s tem na razvoj- da pa za naprej šo izcedi in me, položaja, v katerem' se Ia «K podobno, naj odločijo aktiva podjetja in sekretari- no dejavnost. Da bi tudi za to na podlagi ekonomskega ¿apeg nahaja podjetje z same delovne organizacije, alá ZK podjetja,	razvoj dobili najbolj primer- pritiska, kateri se bo vedno ypgyj na ,notranjo ,ekonomi-	Kar sé tiče ekonomsko-
TeHšče diskusije je bilo"'»® <*Kko, je bilo sklenjeno, bolj uveljavljal z gospodar- podjetja in zunanje po- fmancniii pnobleiTiov je to okrog stališča IK ZKS, s po-	da se organizirajo sestanki*	sko reformo. Vsi «©sedanji	anoči ža normalizacijo pošlo-	stvar razgovorov z 'bankaiUi
po sindikalni liniji med ZZA	poskusi po upravni m poli-	vanja/	*	in ni -pričakovati nekih. - dni-
in' pósameznimi tovarnami,	tični liniji niso bili uspešni. Sedanja kriza podjetja toa	gib vplivov in pomoči od
tako da bi tudi po tej poti To še enkrat potrjuje, da. po mnenju članov IK svoje kjerkoli. Koncept je1'tod'po-'
liričnega aktiva podjetja, kjer. je bila jasiio nakazana nadaljnja razvojna pot Iskri.
- Gosoodarsko finančni prispevali s predl°gi k„ novi je ekonomski regulator naj- korenine v dejstvu, da pod- vezan z nekoliko .. *sjjuudit?.u .	organizaciji Tazvome dejav- primernejši za urejevanje to-	—j
vrstnih zadev.
,,	,	organizaciji Tazvojne dejav-
problemi se naj v.b^oce re- nosti v
šujejo na relaciji Iskra —	s	.
banka in iie več preko poli-	Odbor je bil seznanjen s
tičnih forumov.	stališči sekretariata ZK pod-
jetja (katere objavlja glasi
večjimi pr-
— Vodenje Iskre naj bo na
jetje m'tk> kraja upoštevalo ganizaedjskimi težavami, ven-delovamje tržnih zakonitosti, dar na' novih temeljih, ki V tem letu bo se nekaj po- marveč je skušalo venomer bodo dali zdravo osnovo za svetovanj—s področja elek- reševati' svoje probleme z razvoj »Iskre«: tronske industrije Jugoslavi- raznimi zunanjimi interven-
lb),
s katerimi se je v celoti'je, kjer bo sodelovalo tudi cijami, ni upoštevalo eko-	P°“Je
itoI in Tvrorridcm ris» Rf» 17' TlPRP noflnptip . “	Tl/Vrtn ctlcpcra rirituo Sn c*» m? laZgllDIll CeiOtUO
skrbi uprave1 m političnih sil strinjaj Jn predlaga da se v naše podjetje.
V	St P-a ZUnan]lh celoti izvedejo,
političnih institucij na nivo-
Janez Šilc
nomskega Tacuna 5n se mi naslonilo na svoje notranje
Člani ZK podjetja so nato gospodar-
(Daije na 4. strani)
ju republike, občine in dru- t gih.
— Za vse probleme, ki so , In se bodo pojavljali, naj se vodstvo nasloni oziroma Išče rešitve znotraj lastnega, kolektiva, kateri je prid poklican, da o problemih razpravlja in nakaže ustrezne rešitve.
—V dani situaciji so potrebne tudi nekatere kadrovske spremembe, na vseh nivojih v okviru podjetja.
—-"Nujno je treba iti v tako reorganizacijo, ki bo garantirala maksimalno eko-
Proizvodnja »Elektromehanike« v septembru
V mesecu septembru je MONTAŽA ROTACIJSKIH bila vrednost proizvodnje STROJEV dinamičnega pla- Je zelo visoka, saj je presegla na sicer ni dosegla, je pa ^
.višino vseh prejšnjih mése- presegla mesečni pperativnir 0;a£3Tel
stavnih delov montaža žabe- Zaradi pomanjkanja kapaci-. težila lep uspeh. Lahko pa tet, kakor tudi zaradi pobi dosegli višjo proizvodnjo manjkanja nekaterih seslav-konfaktorjev VK-2, če ne bi nih delov, Lipnica na mogla imeli v začetku meseca te^ montirati večjih količin oeta-žav z bakelitnimi deli, poz- lih izdelkov. Da bi imela neje pa z vijaki.	Lipnica več kapacitet za svo-
- MONTAŽA KINOAKUSTI- jo redno proizvodnjo, je bila KE ni bila uspešna zaradi septembru prenesena, az pomanjkanja reprodukcijske- Lipnice v Kranj še proizvbd-materiala. Hud problem hju števcev pogovorov, je predstavljal kondenzator ELEMENTI so v septem-za projektor za ozki film za Bni dokaj presegli predvide-naprave pa so o o proizvodnjo s tem, da so
cev. V zgodovini maže tovar- plan, je ^asal 115 mahj. prepazao nrispeli--'-eJAtroMri. izdelovali, različne elemente nomsko samostojnost, odvis- ne smo dosegli, višjo pr-oaz- dam. lahko pa. ta dosegla p^.	n2cprax2ii je .PO naročilih,
nost posameznih enot pod- vodnjo samo v decembru tudi dinanucaii plan, če me ^ ve(jnp problem različen 1 V- . septembru so precej
jetja, prav tako skupnih služb preteklega leta- Dinamična bi nastale težave	radio material Hud zastoj padle stalne in občasne uslu-
mn /-> r»r» a ' ' • ■ -i % -r	i _  1  •_ 1. M 4 T~QI- v! PVvJlft IIž TT1 rVTrt.Tl/>Tr rVI	J	.	i	J  
(PSO, ZZA itd.).' Le eko- plan je bil presežen za 4,3"^/o,- ^ EVS-06. Uz mptofjev bd povzročilo tudi pomanj- gc, saj so nekatere tovarne, nomsko čisti 'računi so ga- mesečni operativni plan pa lahko montirali vec, ce neka- kaa- ^ zvočnikov ki bi 23 katere izdelujemo odlitke
"¡¡T	t?ri deli od kGoperantov ne jih morali dobiti že pred par P^dej zmanjšale svoja naro
čila.
rant za, hiter gospodarsko- za 13,5 %. ekonomski razvoj Iskre.'
V diskusiji je bilo posebej poudarjeno, da^ je treba novo organizacijo podjetja pripraviti strokovno in.ne se prenagliti, - ker vsaka " nestrokovno obdelana poteza se
predlagane variante same strokovno obdelajo.
Odbor je bil enotnega miš-
PROIZVODNJA V SEPTEMBRU
teza in hitrost se lahko má-šču je.
DE	Izvrš. V %
Rotacijski stroji	96,8
Montaža števcev	108^
Stikala	114,3
Kinoakustika	70,8
Telefonija	115,9
Lipnica	21,0
Deli za avtomatizacijo	132,9
Stalne prolzv. usluge	95,8
Občasne proizv. usluge	583
Skupaj	104,3
bd prispeli prepozno.	mescoi.
MONT}\žA ŠTEVCEV je v OBRAT AVT. TELEFON-preteklem mesecu _ izboljšala SKIH NAPRAV je v septem-rezultate dvatarafhih števcev bnu pokazal prvi večji uspeh, prejšnjih mesecev, poleg te- Nove kapacitete že kažejo ga pa je bilo dokončanih rezultat in upamo, da bo precej števcev^ iz prejšnjih tako tudi v na.prcj. Obrat se mesecev. Fanahzirati ni bilo sicer , bori še z mnogimi za-
Naslednja tabela nam -kaze, da se je .stanje ob koncu devetih mesecev z razmero-(Dalje na 4. strani)
POIZVEDBA
Iz propagandne službe so
.	,.........r,	nas naprosili, naj prek časo-
cev, ker so prepozno prispeli njem -opreme, kakor tudi Piša »Iskra-« skušamo poizve-magmetL iz uvoza. Ce bo na- težkimi pogoji cjela, vendar deti v kateri enoti je ziipo bava dobavila magnete pra- treba priznati,' da so se siena tov. Alenka Jazbinše • vočasno, bo montaža v me- ygt člaio? tega obrata z vso Na njeno ime in naslov, seču oktobru dokončala že resnostjo lotili dela.	ISKRA, Ljubljana,. Titova ce-
prpostate trofazne števce. LIPNICA se je tudi v pre- sta 50 je namreč pred časom OBRAT KONTAKTOR je feklem mesecu z vso silo prispela pisemska pošdjka. pokazal viden napredek, saj zavzemala za višjo proizvod- katero imenovana tam lahko je po prejemu uvoznih se- njo dvotarifnih številčnikov. nrevžame.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi 26. seje UO »Elektromehanske« (27. 9.1965)
9 Zaradi objektivnih razlogov, ki jih Je- upravnemu odboru sporočila Restavracija Iskra, bo le-ta začela dostavljati mrzle malice po cteiav-nicah in oddeBtift 1. decembra in ne 1. oktobra, kot je bilo določeno na prejšnji seji upravnega odbora.
gl Upravni- odbor sprejema na znanje poročilo o dosegat-nju norm za mesec avgust 1965. Po poročil» kaže, da delavnice presegajo norme v normalnih mejah. Povprečno je tovarna v mesecu avgustu presegla norme za II %.
9 Upravni odbor Je- vzel na znanje- direktorjevo poročilo o izvajanji» programa gospodarskega ip tehničnega sektorja. Oba sektorja sta imela obširen program in je izvajanje v več primerih vezano na splošne rešitve' v tovarni. Zato je nekaj nalog ostalo nerešenih, nekaj pa se jih izvaja.
•	Upravni odbor je vzel na znanje finančno poročile za mesec avgust I96S ter poročilo o izvajanju sanateijskega programa. Kaže, da bo treba R 3 še zvišati za 1591 milij., R 5 pa za 332 milijonov din.
•	Mia predlog komisije za racionalizacije in tehnične izboljšave je. upravni odbor sprejel naslednje sklepe:
a)	lov. Janez Francelj, VK kontrolor v montaži števcev je uvedel nov način justira-nja in s tem rešil izmet ter dosegel prihranek v višini
2.990.000	din. Zato se tov. Franclju,, v skladu s čl. 58 pravilnika o racionalizacijah in tehničnih izboljšavah, izplača- enkratna nagrada v višini 30.000 dih:
b)	Tov. Anton Kramar, upbkojenec, prej zaposlen v orodjarni naše tovarne, je prijavil tehnično izboljšavo na bakelitnem orodju B 26911 in s tem dosegel določen prihranek. Zato se mu izplača enkratna nagrada v višini
50.000	din.
c)	. Tov. Marjan- Aljančič, kontrolor prevzemne kontrole pri ESO za telefonske centrale, je prijavil koristen predlog pri spremembi na strojepisnicah. Njegov predlog je za tovarno koristen, zato se tov. Aljančiču dodeli enkratna nagrada v višini
25.000	din.
Sklepi 21. seje UO poiljetfa (4.1». 1965)
© uo se*strinja s predlogom razpisne komisije in PSO w v smislu- člena- 90 točka
14.	statuta podjetja imenuje za direktorja filiale Sarajevo tov. SoEtič Emira. ^ Istočasno/ UO v smislu-člena .215 začasnega pravilnika o medsebojnih delovnih razmerah razrešuje s. k- 9. 1965. dosedanjega direktorja filiale Sarajevo lev. Sama-rčtič Vuka. @ UO v načelu sprejema
predlog počitniške skupnosti o koriščenju prostih kapacitet počitniških domov s pripombo-, da morajo Sneti tudi v prihodnosti prioriteto člani kolektiva. Ob porastu interesa članov kolektiva za koriščenje naših počitniških domov se morajo predlagani procenti, ki hi hali na razpolago tujini interesentom, spremeniti:
Komisija za oddih in rekreacijo naj prouči eventuei-ne možnosti in smotrnost odprodaje domov, ki sp minimalno zasedeni po člamh kolektiva.
9 UO sprejema predlog pravne službe im pooblašča tov. Aljo Kristah, pravnico v PSO, dh pod nadzorstvom' šefa pravne shržbe dr. Trosta sprovede zahtevani postopek zaradi deviznih prekrškov, ugotovljenih na podlag pregleda zunanje-trgovinskega poslovanja s strani devizne inšpekcije im da poda zagovor pred pristojnimi organi.
• UO sprejema predlog PSO za pokrivanje izgube pri izvozu im pokrivanje razlik pri povečanem izvozu v letu 1966 \r podani obliki s tem, da strokovne službe podajo podrobno tolmačenje s poudarkom, da ta merila veljajo samo za letošnje leto. Prihodnje leto pa jes treba najti bol j ekonomska merila za notranje obračunavanje deviznih sredstev.
© Na predlog komisije za OD so bili sprejeti naslednji sklepi;
a) Začasno- bo nabavna organizacija nagrajena po istih principih' kot službe uprave podjetja, te je po kriterijih o izplačanih OD tovarn in doseženi eksterni proizvodnji.
Ostali kriteriji (znižanje cen nabavljenega materiala in doseženi funkcionalni stroški) pa naj, se uvedejo takrat,. ko bodo za to dani realni pogoji, vendar pa naj se z letom 1966 prouči instrumente za nagrajevanje nabavne službe,, ki bodo temeljili na bolj. ekonomskih osnovah.
b/) UO sprejema predlog komisije za OD, da se dopolnita člena 73 in 85 pravilnika o delitvi OD, ki govorita o povračilu prevoznih stroškov in o dodatku- za ločeno življenje, z naslednjim dodatkom:
»Gornja določila analogno veljajo tudi za delavce, M jih enota pošlje na izobraževanje v drug kraj (izven stalnega bi vališ čaj.«
Pri tem UO- naroča, naj- se prouči še slučaj1, ko dfelavec ni bil' sprejet na delovno mesto- z razpisom in odhaja- na izobraževanje izven kraja Bivanji» svoje družine.
ej UO se strinja s predlogom komisije za OD za ukinitev člena 50- pravilnika p delitvi . OD podjetja zaradi tolmačenja pravne službe podjetja, da Državni1 sekretariat za narodno- obrambo ne bo več refuudiral enkratnega nadomestila OD za delavce* ki gredo k vojakom*.
č), UO* osvaja predlog komisije za OD, da je pri uporabi člena 52 pravilnika o delitvi OD potrebno z vsakim stro-
kovnjakom posebej skleniti pogodbo za določen čas.
d j UO se strinja s predlogom komisije za OD, da se kilometrine in dodatek za ločeno življenje ne spremeni, povečajo pa se dnevnice in terenski dodatki, ker so se stroški za prehrano in prenočnine dejansko zeločpoveča-li. Dnevnice se povečajo kot sledi:	_
a
KI
SO
n
I
O
Sa >g
1' S
N B	2
2 2'.S «S
e e-c: m r;
I.,	II. grupa 3.500 5.500 IH., IV., V. grupa 3.200 5.200
VI.	grupa	2.500	4.500
Terenski dodatek se poveča takole:
I. grupa od din 2.000 na din 2.500
H.	grupa od din 1.800 na din 2.250
IH. grupa od1 din 1.600 na din 2.000
IT. in V. grupa od din 1.350 na din-1.700
UO' odobrava, gornje spremembe s tem, da je treba izdat» tolmačenje, kako se obračunavaj» polovične dnevnice.
UO istočasno razveljavlja svoj sklep, sprejet na 12. seji, dne 30. T. 1965, pod točko 2 d).
e> UO sprejema predlog komisije za OD, naj se v bodoče obračunavajo osebni dohodki po vseh osnovah'kumar lativno in sicer po dinamičnih planih. Na ta način bo potrebno- računati vse faktorje mesečno. Faktorji, ki so navedeni- v gospodarskem pianu, pa bi morali veljati le za celoletno obdobje. v
Sklepi 27. seje UO »Elektro-mehanike«
(29. 9.1965 )
@ Upravni odbor je obravnaval poročilo, posebnega tima, ki je bil imenovan, da bi pripravil osnutek prihodnjega statusa Zavoda za avtomatizacijo.
Upravni odbor je bil mnenja,. da bi za našo tovarno prišla v poštev nekoliko, modificirana 2 varianta, ki jo je imenovani tim predložil. Upravni odbor smatra, da bi se aplikativni del razvoja,, to je celotni sektor I. priključil nazaj k naši tovarni. Bazični razvoj in- skupne tehnične .službe (standardizacija, tipizacija itd.) pa naj, bi ostale še vnaprej skupne, vendar tako, da bi predstavljale poseben, sektor v okviru uprave podjetja..
@, Ker je zaradi večkratnih- poplav ogrožen, določen del naših stanovanjskih pro-vizorijev v Savski, Loki, zadolžuje upravni odbor splošni sektor, da do- 9. oktobra 1965 pripravi predlog oziroma program, kako bi,,postopoma začeli' to naselje odstranjevati to. kakšna je možnost za čimprejšnjo preselitev prizadetih stanoval-
Sklepi 28. seje UO r Elektromehanike (4. in 5.10.1965)
■ 9 Upravni odbor sprejema raa. zrnomje obvestilo ing. Banate Dolgana o odstopu- s položaja direktorja tovarne,, ki ga bo) podal delavskemu svetu na zasedanju dne 6. 10; 65.
© Upravni odbor je sprejel na- znanje obvestite članov strokovnega' kolegija b njihovem odstopu s položaja- šefov sektorjev _ in obratov; šefa tehničnega sektorja,, šefa obrata stikal, šefa proizvodnega sektorja, .šefa 'obrata ÄT®, seta splošnega sektorja, šefa Gospodar, sektorja, šefa org. biroja, šefa STKj' kontert, svetnika. -
a)	Vse navedene šefe- sektorjev. to.,, obratov upravni, odbor razrešuje njihovega položaja in. jto imenuje za vridt^ ce dolžnosti.
b)	Z ozirom na sklep družbeno političnih organizacij to-r. varne, s katerim dajejo nezaupnico vodstvu tovarne, upravni odbor razrešuje položaja tudi šefa obrata mehanizmov v Lipnici ter ga ime« nuje za. vršiTca dtofžnosti.
c)	. Za vsa navedena vodilna delovna mesta, vključeno za šefa finančnega sektorja, se objavijo razpisi.
9. Upravni odbor zadolžuje .organizacijski biro, da do prihodnje seje upravnega odbora, to, je do- II. oktobra pripravi predlog, za reorganizacijo splošnega sektorja.
9 Z ozirom: na predvideno novo- organizacijsko obliko tovarne, ki bo- stopila v veljavo 1. 1- 1966, zadolžuje upravni odbor organizacijski biro, da takoj pristopi k izdelavi variantnih, shem,, upoštevajoč tudi varianto, da se tovarni priključi aplikativni del razvoja in,-prodaje.
9 Upravni odbor zadolžuje direktorja,, da z vodstvom sektorjev pripravi y.se potrebno, glede na novo* organizacijo. tovarne. Pri tem naj upošteva vse elemente; ki bi nastali „zhrad-i priključitve aplikativnega dela- razvoja in prodaje k tovarni1. y
Direktor je o doseženih rezultatih dolžan redno« tedensko poročati upravnemu odboru.
® Upravni odbor potrjuje -faktor stimulacije za mesec
september, izračunan -po* no« venr pravilniku o delitvi osebnih dohodkov po delovnih enotah.
Po posameznih DE je faktor naslednji:
Elementi za avtomafiz. 1,059 Rotacijski stroji	9,923
Montaža števcev	0,974
Montaža kinoakuštike 0,973 Obrat, ATM	0(906
Obrat meharadzniov 6(763 Obrat stikal	... . 0,739
Produkcija delov	0,881
Umetne mase	0,900
Orodjarna	0.903
Vzdrževanje "	01889
Prevozni oddelek	1904
Priprava dela	0,809
Sektor TK	0(903
Gospodarski sektor 0,901 Skupne službe-	0.892
Zaradi izredno: nizkega: Ieui-tnutertivnega- uspeha- v DE produkcija, delov,, oferatmih -mehanizmov in stikal, se faktor popravi takole''
—	produkcija delov odi 0;,88t na- 0(900' ftir nastop® zelo, visoka: prekoračitev' stroškov z oziroma na zvišane cene materiala);
—	obratu stikal od 0,739 na 0(850'
—	obratu forefemzmov od 0\7'68i n« 0(850' s tem, da se to povišanje smatra kot posojilo, ki ga bodo navedene- enote’ ob dobrih: uspehih- morale ppftrïti.
V	zvezi z izračunavanjem faktorja »timuHadje daje upravni odbor finafflčriernia sektorju' dve' nalogi:
—	«ddetek statistike mora redko. 2. v- mesecu od M. mre dostavi jatf odseku za OD vse- potrebne podatke za izračun- faktorja stimulacije;
-do- prihodnjega izračuna faktorja stikiullacrjie izdelati dokončen faktor za ižra-. čunavanje stroškov po reba-lamsiraneni pianu- stroškov.
9 Upravni; odbor odobrava Restavraciji- Iskre lokacijo za postavitev novih skladišč' na tovarniškem; zemljišču med! .restavracijo' fin-evetlienj akom', s pogojem, da tovarna ne prevzema nobenih .finančnih obveznosti.
.Nadalje UO odobrava- Restavraciji Iskra- uporabo prostorov v stari vratarnici šolskega centra za začasno vskladiščenje večje količine krompirja.
V	zvezi s temi naj: splošni sektor pri Sorskem . centru uredi vse potrebno.
Strokovno posvetovanje o telekomunikacijah
V okarana* .sejma- »Sodobna elektronika.* je že,, v navadi, da so- tedaj razna strokovna; posvetovanja. Tudi letošnji sejem- in minil brez njih. Jugoslovanski komite za elektroniko, tekkomuni-kjcije. avtomatizacijo* in nu-Meoniko — ETAN- in Elektrotehniška zveza- Slovenije sta-. - vzporedno s- proslavo 100-ietnice1 Mednarodne unije za telekomunikacije, or gaaizirala dvodnevno, .posve-. to vanj e. o telekomunikacijah, na katerem so> strokovnjaki razpravljali o dosedanjih, do-
sežkih' na' tem- področju ih o perspektivnem razvoju naših telekomunikacij.
Temu- posvetovanju je sledilo dvodnevno posvetovanja a maibroefekisroinaki To posvetovanje je obstalo- referate to razpravo o pomenu uporabe mikrovezij v elektroniki to o perspektivah* nadaljnjega razvoja te panoge, o vrstah mikrovezij to njihovi uporabnosti,* ekonomskih ugodnostih, ki jih ie-ta prinaša,, kakor tudi, o dosežkih. na tem področju v svetu.
Proizvodnja »Elektromehanike« v septembru
(Nadaljevanje s 3. strani)
S seje UO podjetja
Reorganizacija ekonomskih in družbenih razmer
ma visoko finalizacijo	v. sap-
tembru precej izboljšalo.	
DEVETMESEČNA PROIZVODNJA	
DE	Izvrš. v%
Rotacijski stroji	108,8
Montaža števcev	98,5
Stikala	73,2
Kinoakustika	99,6
Telefonija	96,9
Lipnica	53,1
Deli za avtomatizacijo	105,8
Stalne proizv. usluge	90,6
Občasne proizv. usluge	96,0
Skupaj
93,6
Kumulativna izvršitev plana, ki je znašala v avgustu 92,1%, se je ob \koncu septembra dvignila- na 93,6 %. Pregled nam kaže, da je izvršitev plana, ¡najbolj kritična v^Lipnioi, kjer je proizvodnja zaradi izpada stikalnih ur 'razmeroma nizka. Delovna enota »Kontaktor« bo ©lab rezultat v naslednjih mesecih zelo popravila. V telefoniji se hitro približujemo 100% .izvršitvi, razlika -v vrednosti pri števcih je nastala zaradi manjše proizvodnje dvotarifnih Števcev in zaradi nedovršenih tro-faznih števcev. Pod 100% je padla tudi montaža kinoaku-stike, ker je imela v septembru razmeroma slab uspeh. Pregled kaže, da je presegla svojo zadolžitev te montaža rotacijskih strojev in elementi za avtomatizacijo.
Po dinamičnem planu je tovarna ob koncu devetih mesecev v zaostanku, ki. predstavlja 14 delovnih dni. če pa plan proizvodnje razdelimo enakomerno na .vse mesece, potem je zaostanek še Večji in znaša- 23 delovnih dni.
Dober uspeh v mesecu Septembru je nekoliko popravil skromno povečanje proizvodnje nasproti lanske?-
mu letu.. V devetih mesečih letošnjega leta je bilo proizvedenega za 2,4 % več, kot v istem obdobju preteklega leta.
PRIMERJAVA DEVETMESEČNE PROIZVODNJE V
LETIH 1964 in 1965 ■.;; DE ;	'	/	%
Rotacijski stroji	115,6
Montaža števcev	110,5
Kontaktor	80,1
Kinoakustika	106,7
Telefonske naprave ' 107,8 Ploščati rele	133,1
Telefonski aparati ,-86,6 Lipnica	57,5
Deli za avtomatizacijo 90,4 Stalne proizv. usluge 116,1 Občasne proizv. usluge 80,3
Skupaj
102,3
Dokaj vidno je povečanje proizvodnje rotacijskih strojev in števcev, pa tudi pri telefonskih napravah je viden napredek. Znatno več kot v_preteklem letu je bilo letos izdelanih relejev za prodajo. Kontaktorji bodo z. višjo proizvodnjo v zadnjih treh mesecih brez dvoma dosegli lansko proizvodnjo, če ne še celo presegli. Lipnica je imela zaradi težav z materialom v letošnjem letu razmeroma nizko blagovno proizvodnjo, ker je morala vse sile kapacitet porabiti ža izdelavo številčniikov, poleg tega pa za izdelavo izdelkov blagovne proizvodnje ni imela potrebnih materialov.
Boljši uspeh v septembru nas hrabri, da uspeh ob koncu leta le ne bo tako slab. Vsi člani kolektiva so večji uspeh dosegli le z namreč spoznali, |da= bomo boljšim delom, pomoči od zunaj pa ni pričakovati.. če se bomo tega zavedali, bo tovania dosegala normalne uspehe, s čimer se bodo lahko.'zvišali tudi OD.
Sef proizvodnega sektorja inž. Alojz Grčar
Prooes reorganizacije ...
(Nadaljevanje s 1. strani)
političnih organizacij, UO podjetja smatra, da bi prenos teh pristojnosti na katerekoli druge družbene organizme pomenil korak nazaj pri afirmaciji samoupravnosti.
UO zahteva, da delit upravnih služb poteka nemoteno na vseh nalogah, ki jih morajo te službe še realizirati. Poseben pomen pripisuje UO realizaciji sanacijskega načrta podjetja/ ki mora potekati nemoteno in se realizirati tako, kot So ga sprejeli samoupravni organi.
Upravni faktorji podjetja morajo v najkrajšem času definitivno razčistiti obseg realizacije že sprejetih aranžmajev našega podjetja z zu-
nanjimi faktorji (banka, IS), tako za obratni kapital kakor tudi za investicijska sredstva.
Prizadete upravne službe morajo v najkrajšem možnem času posredovati tovarnam vse potrebne ekonomske elemente,, da si bodo le-te lahko pravočasno ustvarile realna izhodišča za gospodarjenje v prihodnjem letu.
UO podjetja v celoti sprejema stališča aktiva ZK podjetja in osnovno ugotovitev IK CK ZKS ,da se vsi forumi ZKS na republiškem nivoju distancirajo od dosedanje politike, kakor tudi ugotovitev, da je nadaljnji razvoj družbeno - političnih odnsovo odvisen predvsem od družbenih sil v podjetju samem.
(Nadaljevanje ž 2. strani) sko, investicijsko in finančno problematiko podjetja z izhodiščnega položaja- ob. integraciji. Najhuje, so pripomnili, nas ogrožajo zapečete in nedokončane investicijske gradnje ter. ‘kreditna politika z ukinjenimi obratovalnimi sredstvi. Ob pred--ložitvi elaborata za celoten program razširjene repro-dukcijé srno imeli opremo, ki ni bila vredna, njti 30% od prvotne vrednosti. Rekonstrukcija je bila nujna za Večjo proizvodnjo in storilnost in hkrati za specializacijo. Z investicijskim /programom so soglašali vsi forumi, toda na odobritev smo čakali tri leta in tako izgubili tempo, ne oziraje se pri tem, da je načrt zaradi zavlačevanja pri tem že nekoliko zastarel. V prihodnjem letu stojimo pred nerešljivimi problemi plačila, anuitet v višini. 2,8milijarde, ki bo naraslo do leta 1970 na vrednost 5 ¡milijard dinarjev. Samo v raznih skladiščih imamo še- za približno dve milijardi strojne, opreme. -Ker ni denarja, da bi plačali carino, bo šla oprema ha dražbo. Pri. tem strojev nismo niti vzdrževali,, saj carina ni dopustila zaščitnega.: mazanja z oljem. Banka kljub pogodbi nima deviz,, a mi ne dinarskih . sredstev.
Druga plat so ^obratovalna sredstva.Po sanacijskem programu ob vzporednem deležu sprostitve dinarskih sredstev v banki bi podjetje prešlo iz kronične nelikvidnosti. Banka je sprva vse obljubila, nato pa povedala, da. nima denarja. Sanacijski ¡program je torej trenutno padel v vodo, ker se ne da ..realizirati. Prenos žiro računov na posamezne tovarne pomeni torej tudi prenos negativnih obveznosti. -
Poleg zunanjih vplivov tiči vzrok krize »Iskre« v kadrovanju vodilnih osebnosti tovarn in podjetja, kjer samoupravni organi ne morejo posredovati. Kadrovanje mora biti namreč' bistveni sestavni del samoupravnih organov, saj je rast te-teh vzporedna z večanjem potenciala podjetja in oboje skupen proces. Kolektiv »Iskre« lina ogromen potencial možnih novih direktorjev, obra-tovodij'itd., ki jih bo moralo podjetje z večjo mero korajže postavljati na odgovorna .mesta v novih razmerah. Nesoglasja med posameznimi vodilnimi osebami iti samoupravnimi organi morajo prenehati, ker sb škodljiva, zaradi njih trpi. celoten ugled*podjetja ib se- krha notranja disciplina.
Po obširni diskusiji, ki se je razvila celo v potankosti, je sekretariat aktiva' ZK pripravil zaključke, od katerih; so morda najpomembnejši tile: Reorganizacijo ekonomskih in diružbdnih odnosov
je treba razviti s polnim občutkom' odgovornosti in odločitve prenesti na proizvodne din poslovne enote. Vse splošne razprave so dokazale, da' je bodoči koncept podjetja v združeni »Iskri«. Bistveno je treba spremeniti kadrovsko politiko in to še pred uveljavitvijo nove organizacije. Nekatere skupne službe bo treba najbrž organizirati 'v okviru tovarn in jih na splošno oblikovati po potrebah in možnostih s pravimi merili za., plačevanje storitev. Težišče; razprave 9. o bodoči -organizaciji podjetja mora potekati prek samoupravnega mehanizma na osnovi stališč strokovnih služb in družbenopolitičnih organizacij, V ta namen je treba sprožiti široko razpravo in. po zaključkih vztrajati: na dogovorjenih konceptih. Glede obratovalnih sredstev je potrebna ustrezna decentralizacija in v tej smeri po posameznih tovarnah optimizacija. > Ker ' smo zašli pri investicijah v preširok koncept ob pogoju ekstenzivnega načina gospodarjenja, je treba pripraviti; sanacijski načrt po enotah. Popolnoma je treb odpraviti tako- imenovano taktiziranje in vse
site orientirati na notranje probleme, ki so nedvomno vzrok nastalega položaja v podjetju. ■
Po končani razpravi sekretarja ZK podjetja ing. Rudija Vavpotiča je predsednik UO podjetja ing. Tone Nedog opozoril na- veliko odgovornost članov UO za reševanje teh problemov in povabil k diskusiji. Člani U0 so ¡na široko razpravljali o aktivu ZK in zaključkih sekretariata ter se vsi v bistvu strinjali s predlogi za spremembe, ki so‘ del procesa nadaljnjega ekonomskega razvoja našega podjetja. Pri tem. so opozarjali na velika razsodnost in previdnost pri reševanju kadrovskih problemov, ki bodo v bodoče sodila v kompetenco“ samo, ¡upravnih organov. Od zunanjih činiiteljev so zahtevali, da dajo. vse podatke o bodočem razvoju npr. kreditne politike, da bo naše podjetje v prihodnje lahko ¡realno planiralo in usklajevalo proizvodne procese.
Obravnavo stališč aktiva in zaključkov sekretariata ZK podjetja bodo samoupravni organi prenesli na posebno, petkovo zasedanje DS podjetja.
Obratne nesreče v »Elementih«
Spet imamo priložnost pogledati poročilo o obratnih nesrečah v tovarni eleftieri-tov; za elektroniko in o izgubljenih delovnih dnevih zaradi nesreč in bolezni. Že"prvi pogled natri pove ugodno stanje, da sta kljub rahlemu porastu števila ‘ zaposlenih število obratnih nesreč in zaradi njih število izgubljenih delovnih dni manjšal ;
V letošnjem prvem polletju se je v vseh obratih te naše tovarne pripetilo' Skupno 33 nesreč pri delu. Le-te — največ jih je bilo v obratih »■Žarnice« in »Upori« — so terjale 418 izgubljenih delovnih dni. V tem - obdobju se je nadalje pripetilo 15 nesreč na poti na delo ali z dela, ki so povzročile izgubo -133 delovnih dni. Skupno je torej 48 nesreč pri delu in na poti na delo povzročilo izgubo 551 delovnih dni ,kar je manj kot v dosedanjih obdobjih. Medtem ko so v »Žarnicah« in »Uporih« imeli največ nesreč pri delu, so V obratu »Keramika« ihteli sicer samo 4 nesreče, vendar se bile le-te v pogledu izgubljenih dni ISO, težje narave.
Zaradi bolezni (brez izgubljenih delovnih dni porodnic in za nego bolnikov) je bilo pri 2364 primerih obolenj izgubljenih .20.803 delovnih dni, medtem ko je prišlo v obratu »Feriti« do 1 poklicnega
obolenja z 52 izgubljenimi delovnimi dnevi.
Čeprav je opaziti, da število izgubljenih delovni dni počasi pada, ali vsaj občutno ne raste, še vedno izgubljeni delovni dnevi predstavljajo za tovarno dokajšnje breme.
■ Ne bo pri tem odveč še pogled v finančno Sliko. Na, račun nesreč pri delu je tovarna^ na primer izplačala nad 570 tisoč dinarjev boleznih; medtem ko so boleznine za nesreče na poti na delo zahtevale 181.000 boleznin, boleznine zaradi obolenj pa so v prvem polletju 1965 presegle 13 milijonov dinarjev. K teinu prištejmo končno še nad 230.000 dinarjev izgubljenega narodnega dohodka, pa vidimo, dri so ta znatna sredstva nedvomno še precej večja. O dobri organizaciji HTV nam priča tudi to, da je zaradi neupoštevanja HTV predpisov kaznovana samo ena delavka z'opominom.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrij« za elektromehaniko . -telek® munikadje elektronike ® avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — ijP*;