7$s «piše, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. V'»e pošiljatve je pošiljati fi>nko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje.
Za neorganizirpne 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140"— K letno. Posamezna številka po K 2'—.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 2 K — vin. „ „ „ dvakrat. . 1 „ 50 ,. za nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.
Telefon uredništva štev. 312.
Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativni stvari, je pošiljati samo na naslov;
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VIL, Celovška cesta 33/1.
Poštni čekovni urad št 11.197. Reklam» lije so proste poštnine.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
Štev. 24.	V Ljubljani, 9. junija 1921. _Leto LXI.
Glasilo Udruženja Jugoslov. Uiitelistve — Poverjenišivc Ljubljana.
Načelno stališče.
Na seji širšega sosveta UJU je predsednik društva učiteljstva meščanskih ¿ol tov. D. H. izjavil, da je moi članek >,UJU in društvo učiteljstva meščanskih šol« zakrivil, da se delajo društvu zapreke za sprejem v UJU kot enakovrednemu društvu z okr. učit. društvi.
Ker gre tu za načelno vprašanje, ki ima vpliv na razvoj in bodočnost naše organizacije, se hočem še enkrat dotakniti tega vprašanja.
Od objave imenovanega članka in do seje širšega sosveta UJU sem pričakoval dan na dan. kedai se bo oglasilo društvo učiteljstva meščanskih šol in bo zavrglo moje naziranje ter navedlo razloge iz katerih naj bi poverjeništvo UJU izjemoma vsprejelo društvo učit. meščanskih šol kot okrajno društvo — kar je nroti sedanjim pravilom UJU. To se oa ni zgodilo in celo na seji širšega sosveta ie obstojala glavna argumentacija v tem. da je imenovani članek vzrok pomislekom proti vspireiemu. in trditev, da odbijamo s tem gotov del učiteljstva in hočemo razkol v učiteljskih vrstah.
Tendencijoznosti mi menda proti mojemu članku ne more očitati niti tov. D. H. ako še enkrat prečita imenovani članek, ker sem se postavil dovoli Pa objektivno in stvarno stališče, na strogo načelno stališče in sem v članku navedel razloge, ki govore za in proti takemu re-organiziranju UJU. Sprejem društva Kot istovetnega z okrajnimi učiteljskimi društvi pa zahteva dalekosežne konse-kvence.
Ozrimo se na posledice, če sledimo na to pot in ^zatisnemo eno oko«, proti obstoječim pravilom. Ob ustanovitvi svojega društva so izstopili iz o''-ainih učiteljskih društev učitelji in učiteljice meščanskih šol. Fnako njim se lahko orga-nizujejo učiteljice žen. ročnih del. otroške Vitnarice. vadniški učitelji, učiteljstvo soc. skrbstvenih šol i. t. d. Od učiteljstva svoje kategorije bodo zahtevali, da je organizirano v -svojem društvu: od poverjeništva UJU pa. da smatra to društvo enako kot okrajno učit. društvo. Posledica tega bo, da bodo otroške vrt-narice, učiteljice žen. roč. del. vadn. učit., učit. soc. skrb. šol i. t. d. izstopili iz
okrajnih učiteljskih društev. Enako njim iahko tudi žen učit. društvo zahteva, da se ga sprejme kot okrajno učit. društvo v UJU. V tem slučaju se organizujejo tudi učiteljice potom svojega društva v UJU in izstopijo iz okrajnih učit. društev. V okrajnih učiteljskih društvih bi ostali iorei le še moški ljudskošolski učitelji!
O posledicah, ki se tičejo harmonične^ delovanja vseh kategorij učiteljstva, (s volitvah v okrajne šolske svete in o drugem kar izvira kot posledica takega koraka, niti ne govorim.
Imeli bi polno nemočnih društev, ki bi se sestajala le poredkoma društveno življenje in organizačno delovanje Dl padlo v letargijo med učiteljstvom. in vendar bi bile razlike, ki bi ločile društvo drugo od drugega le maloštevilne in malenkostne, v organizaciji bi pa zavladal nedemokratični duh kast: »Jaz sem to. ti si to!« Gotovo je torej, da ima navedeni korak proti pravilom dalekosežne posledice in pomeni razpad ^'""tinih učiteljskih društev, z vsemi temu pridruženimi posledicami.
Ne rečem, da ie tudi taka organizacija mogoča, in bi UJU kljub temu obstojalo; tudi se mi zdi speciielno zastopstvo posameznih kategorij v centralnih odborih organizacije skoro potrebno in rosrre-ška sedanjih pravil, vendar so pomisleki proti celotnemu takemu reorganizavan.iu tehtni in uvaževania vredni.
Da sem v svojem člankiu stal strogo na stališču pravil, sem imel torej svoje tehtne razloge, ker bi vsako odpuščanje in »zatisnenie očesa« imelo dalekosežne posledice, ker ne moremo biti ta<Ko ne-konsekventni, da bi ta privilegij priznali samo učiteljstvu meščanskih šol. odrekli ga pa drugim kategorijam.
Opozorim pa tudi na to: kako pride ravno slovenski, del učiteljstva do tega, da bo prvi podiral to. kar ie bilo postavljeno po njega inicijativi ter prvi kršil pravila?!
Je pa še tretji razlog, ki govori za to. da se držimo pravil! Ako vsprejema-mo v UJU poleg okrajnih učit. društev tudi drugačna učit. društva, potem moramo biti tudi toliko konsekventni, da sprejmemo tudi politiško strankarska učiteljska društva, t. i. Slomškovo zvezo. Popolnoma z enako pravico! Prepričan
sem. da si bo prei ali slej pri nas ustano- \ vilo tudi socialistično učiteljstvo svoje društvo, da potom njega širi socialistične nazore med učiteljstvom in organizuje socialistično učiteljstvo. Že danes pa po-vdariam. da smatram vsprejem takega društva v UJU za škodljivo organizaciji in bi tudi sam nastopil proti sprejemu tega društva, četudi bi bil sam pripadnik takeea društva. Kar loči v nebistvenih in pravzaprav malenkostnih razlikah in v nr stanovskih zadevah naše stanovsko vrste, naj se svobodno razvija izven skupne organizacije, nikakor oa ne. da se malenkostne in nebistvene različnosti ter nestanovske različnosti goii v skupni organizaciji in potom nie! Oporekal bi pa temu, če bi se oviralo ustanovitev in svoboden razvoj takih društev izven UJU. kakor tudi temu. če bi ta društva zabranjevala svojim članom potom okr. učiteljskih društev vstop v UJU.
Vsi navedeni razlogi dajo oa tudi povod pomislekom proti tozadevnemu sklepu širšega sosveta, ker bi vsaka izpre-memba pravil v takem smislu imela posledice na organizačen razvoj in delovanje, Povdarjal pa sem potrebo ofici-jelnih zastopnikov posameznih kategorij učiteljstva v vodstvu organizacije zato vidim rešitev tega vprašanja v tem. da bi bili predsedniki ožjih strokovnih društev (društva učit. inešč. šol. žen. učit. društva, otroških vrtnaric itd.) tudi- člani ožjega in s tem širšega sosveta, ako so člani teh društev hkrati člani okrajnih učiteljskih dtuštev. S tem bi dobilo učit. mešč. šol. učit. žen. roč. del. otroške vrtnarice itd. svoje direktne zastopnike v organizaciji, ožji odbor bi se pomnožil za toliko članov in bi se pravila v tem smislu izpremenila. Izključeno pa je. da bi se tako zastopstvo dalo tudi učiteljskim društvom političnega značaja, ker bi bilo to na škodo organizaciji.
Taka rešitev bi se dala izvesti s posvetovalnim glasom že potom poslovnika poverjeništva UJU, dokler bi ji deii-nitivnosti ne dala pravila. Z njo tudi ne bi bil rušen temelj okrajnih učiteljskih društev.
Kdor se postavi na objektivno stališče, mora priznati, da je bil prvi članek v tem vprašanju daleč odstranjen od kakega tendencijoznega namena. »Učitelj-
ski Tovariš« je zastopal samo načelno stališče, ki krepi, ne pa slabi organizacijo^_ Iv. D.
FRAN J O LOVŠIN:
Kako postavimo zgodovinski pouk na konkretni temelj.
Kakor pri vsakem učnem predmetu velja tudi pri zgodovini pravilo: »Pcda-vai jasno, postopaj od znanega k neznanemu. od lažjega k težjemu, od domačega k tujemu.« kajti to ie pedagoški aksijom.
Predno razmotrivam o temelju zgodovinskega pouka, mi bodi dovoljeno pripomniti. da se nai zgodovina podava otrokom tako. kakor so se vršili dogodki v času. torej od najstarejših dogodkov k sedaniim.
Nesmiselno ie podavanie zgodovine vse vprek. ne glede na vrstitev dogodkov v času. Po mojem mnenju podavaj učitelj zgodovino sintetičnim potom. Zraven opozarjaj učenca vedno na vzrok in na posledico, zakaj je dogodek nastal In iz tega izvadi potem nauk za življenje. N. pr. Avari napadejo Korotan. Korotan-sfci Sloveni so preslabi, da bi se uspešno branili njih napadov, zato Borut prosi sovražne Bavarce, da mu pomagajo. Ta-silo pomaga Borutu in posreči se jima, da premagata Avare. Tasilo ostane v Ko-rotanu. Nauk: »Ne zaupaj tujcu!« Svaio-plukovi sinovi ne drže očetove oporoke. Nauk: »V neslogi razpadajo države.« Hrvatje izvolijo svojim kraljem madžarskega Kolomana. Nauk: »Nepremišljeno dejanje vodi v sužnost.«
Tem potom zidajmo torej zgodovinsko stavbo naše Jugoslavije v otroški duši, ker ie faktično tako nastaiala in nastala naša država.
Da ostane zgodovina učencem jasna in stalna še v poznejših letih, je treba najti zgodovini konkretne opore, ki naj služi kot temelj pri zgodovinskem pouku. Ta temelj iščimo v domačem, če je Ie mogoče v svojem šolskem okolišu.
Kot temelj zgodovinskemu pouku so: Gradišča. Kučeri. gomile in grobovi pred-zgodovinskih in rimskih prebivalcev v naših krajih, nadalje stare razvaline, še obstoječi gradovi, trdnjavski zidovi, ljudske tradiciie v pripovedkah in prav-
LISTEK
Mila Lavrenčičeva.
Kratko sijale so zvezde pflijazne, v sanjah prijetnih Te zibal je up...
Ste jo poznali?
»Mila, čigava si« — »»Tvoja.«« » Čigava?«
»»Lavrenčičeva.««
To je bilo pred par meseci, ko smo sedeli pri g. Kosiču in obhajali pol leta njunega zakona.
Pa ste slišali drugače kdaj pogovore ^h dveh idealnih bitij, zaljubljenih drug v drugega na smrt. poročenih komaj ne-^ai mesecev? Smrt iu ie sedaj razdru-lila.
O. če bi vedeli, kako trpek občutek ?am je zadrgnil grlo. ko smo zvedeli, da ni več! Kdo nai tudi verjame takim besedam. ko smo vendar govorili ž njo še Dred par dnevi, ko nam je bil še vedno v mislih nien zvonki smeh zadniega pogovora !
A ko sva Ti prinesla s soprogom v jutranji pozdrav svežih rož. katere si ta-vroče liubila. nisi iih več pogledala in Se iim zadivljeno nasmejala. Pač je izra-
k
žal obraz še lahen usmev, toda razodeval ie le sled prestanega trpljenja.
V nedeljo 22. maja Te je vrgla pljučnica na posteljo, v četrtek 26. maja je že zamrl na ustnicah zadnji pozdrav ljubečemu soprogu. Tvoje srce. oni vrč ljubezni. poln idealov, ljubezni do mladine in do rodne zemlje — solnčne Goriške, ta burno utripajoči nebogljenec ni mogel prenesti burje, ki je završala preko njega, ni bil kos navalu, ki je butnil vanj.
In tako smo morali nastopiti tisto težko not proti Pobrežju. Ni nas bilo kdo-ve koliko, toda kdor Te ie poznal osebno. ie hitel, da Ti pokloni še zadnjikrat cvetja. Nežna mladina Ti je natrosila v grob rož. da boš snivala na njih zlate sanje. v katerih in za katere si živela.
Prorokovale so rojenice zlato srečo tiheea rodbinskega življenja, a okrutna smrt je prečrtala vse upe in nade ter zaznamovala začetek tudi že za konec.
S trnievo krono je sedaj ovenčana Gorica, a Ti si jo ljubila tako neizmerno, sai si preživela tam zlato mladost. Z gin-liivo ravnodušnostjo si se spominjala trpljenja svojih prvih let službe v hriboviti Istri — zate je bilo to nekaj čisto logiško razumljivega.
Prav ie dejal tov. Drago Cibic. ko se ie poslovil ob odprtem grobu, da Te imamo lahko v vzgled. Zakaj nisi se strašila dela tam ob sinjem Jadranu in_ko Te je Pregnala vojna furija v zeleni Štajer ter Te je pozneje klicalo delo za osvobojenje naše Koroške, si bila med prvimi pijo-nirji. ki so orali ledino. S težkim srcem si zapustila Korotan. s težkim srcem se ie pa poslavljalo od Tebe tudi ono dobro ljudstvo, kateremu si bila res prava učiteljica — in marsikomu bo zdrknila po licu grenka solza, ko izve. da Te ne bo nikdar več nazai.
Sledila si v Maribor svojemu soprogu. istotako sinu solnčne Goriške, oba pa sta bila združena v tako harmonično celoto, v kateri si človek ne more predstavljati disonance. Vajino zakonsko življenje je bil mogočen, ubran akord srebrnih strun, zveneč v svet in oznanjujoC tisto pesem idealov, ki nikdar ne izzveni.
Samo iz tega razumevanja je vstala ona sila. ki ie dala soprogu energijo, zbirati okoli sebe in neumorno voditi sokol-ski naraščaj. Zaveda se Sokolstvo Tvoje inspiracije, zato se Ti ie poklonil naraščaj v globoki hvaležnosti in z zavestjo, da bo spomin nate ostal tudi med njim.
V blaženstvu. si plavala, ko se Ti je bližalo uresničenje tistih lepih dekliških sani. ki si jih gojila z ljubeznijo in upanjem — a kot da je treščilo v ono svetlo sobo se je zgodilo, samo za hip je zasijalo solnce in poslalo zlate žarke, potem pa se je razprostrla črna tema po sobi kot velika vešča in zagrnila v svojo temno ko-preno Tebe in otroka.
Pa da si morala iti ravno Ti. ki nisi poznala nobene hinavščine. Ti. katere mehka, poetična duša ni mogla skriviti niti kril najmanjšemu metulju in ie zahtevala. da se ohrani življenje vsem živim bitjem, da se vesele narave, da uživajo svobodo. Da, ono zlato svobodo brez zahrbtnih misli, katero si sama tako pogrešala.
Pustila si v največji tugi in bolesti svojega tako ljubljenega Ivana, kako Te bo mogla pozabiti Tvoja draga mamica, kako Te bomo pogrešali mi. ki smo preživeli s Teboj vesele in žalostne ure! Težko nam bo hoditi po cesti med visokimi topoli, ko se bodo listi dotikali večerne zarje, šepetali si svoje pesmi in povpraševali po Tebi, pa jim boms morali odgovarjati, da spiš pri robiniiah na ograjenem vrtu.
ljicah. V viniški okolici je kar troje Gradišč: Gradišče na hribu Šlemine. Gradišče pri Sinjem vrhu in Gradišče pri Bo-siljevem. Mogoče je bilo gradišče tudi na Kolečaju. Na vseh teh hribih se sledovi bivših gradišč še prav dobro vidijo. Orog njih se vidijo številni kupi kamenja, razoranega in ¡porušenega zidovia brez uporabe apna, nebrojne debele, prav zelo karakteristične črepinje razbitih posod in zelo izvanredno črna humus zemlja. V bližini Gradišča na Šleminah in onega v Bosiljevem so se odkrili grobovi tedanjih prebivalcev iz latenske dobe. Grobišče Gradišča pri Sinjem Vrhu ie še nepoznano in neodkrito.
Gradišča so v oni dobi služila dotič-nim prebivalcem kot trdnjave, to ie dobro zavarovane in ne lahko pristopne kraje, iz katerih so se branili proti sovražnim napadom.
Karakteristika teh treh Gradišč v viniški okolici je ta. da imajo ti trije hribi obliko odrezanega stošca.
Ime Kučer nam znači hrib. na katerem so morale nekdaj stati koče ali kuče. Če stopimo na vrh hriba Kučer-a ali Kuč-a. zapazimo na njem humus zemljo in če nekoliko brskamo okoli, najdemo črepinje z isto karakteristiko kot na Gradiščih. le razmetanega zidnega kamenja navadno ne. iz tega sklepamo, da ni bil to utrjen kraj. ampak da ie bilo tu gori navadno selo, služeče tedanjim prebivalcem v mirnem času za bivanje v lesenih kočah. Zal. da niso naši mnogobromi Ku-čeri natančno preiskani. Najznamenitejši Kučer je oni pri Podzemlju, v čigar bližini so odkrili gomile iz halstatske dobe. Predmete iz teh gomil vidi lahko vsak v deželnem muzeju v Ljubljani. Kučerov Je zelo mnogo. Pri Vinici so kar trije. Nad Podklancem. pri Vučakovcah in pri Pe-rudini. Med Razvajami in Sinjem Vrhu je eden pri Adlešičih sta dva in skoro m šolskega okoliša v Beli Krajini, ki .ne bi imel kakega Kučera. Zelo bogata ie dra-gatuška okolica raznih predzgodovinskih krajev in Podzemelj.
Razen teh zgodovinskih krajev, ki jih je posebno veliko še pri Semiču. Črnomlju in Metliki, so še drugi zgodovinski kraji iz rimske dobe. Komiu ni znan Judovski tempel pri Rožancu? To je rimski žrtvenfk, vklesan v živo skalo na čast bogu Mitru.
Tudi Straž, Stražnih dolov in Straž-nih vrhov imamo mnogo. To so navadno hribi, na katerih so v turških časih goreli kresovi, kot znak bližajočih se turških krdel.
Ker ni moj prvotni namen, da podam tu vse zgodovinsko važne kraje, naj te navedene vrste zadostujejo, da uvidi učiteljstvo. da imamo tega gradiva v izobilju. Te podatke sem dal zato boli natančno. da se zamore učiteljstvo lažje orijen-tirati pri iskanju zgodovinskih krajev.
Tudi v ljudski tradiciji še žive spomini na te kraje. Navedem samo dva primera. Ko sem vprašal nekega Vrhovca, če mu je kaj znanega o njihovem Gradišču. mi ie povedal sledeče: »Naši stari so nam pravili, da so tu zgoraj prebivali nelkakovi Grki, silni, močni in veliki ljudje. Moj oče mi je pravil, da ie Grkinja, ko je prala v Kulpi plenice, stala z eno nogo na ludovski skali na hrvašiki strani, z drugo nogo pa na naši strani na Vranji skali.
Pravil mi je tudi. da so Grki stanovali na Kolečaju.
»Nekega dne je vrgel Grk s Kolečaja bat v Butoraj. Butorajčan ga je vrgel nazaj. a le do vznožja Kolečaja. Bat pa je
bil tako težek, da se je zaril 5 sežnjev globoko v zemljo, ko je pal na tla.«
Iz vsega tega je razvidno, da imamo povsod že v ljudstvu samem nek tradici-jonelni zgodovinski temelj, ki naj ga uporabimo za temelj zgodovinskemu pouku že takoj v začetku.
Peljimo otroKe že takoj v začetku zgodovinskega pouka in tudi pozneje na lice mesta, to je na Gradišče, na Kučer, na Stražo ali na kak drug zgodovinski kraj. Na tem kraju jih prestavimo v ono, že davno minulo dobo. da zadobe učenci poim o davnosti. Povejmo jim na licu mesta živo in jasno, o deliu. o znanosti, o obleki, o bojevanju, o šegah in navadah, o verstvu in sploh o vsem življenju in njih kulturi, tu v davni dobi živečih narodov. Na ta domači, vsakemu učencu znani kraj pritrdimo zgodovinski poulk v otroški spomin. da bode lažje z zanimanjem sledil, kako so se nadaljni zgodovinski dogodki doigravali in sledili v času vse do se-.laišnjih dni.
Da se vzbudi s takim pohodom v otroški duši silna radovednost in živo zanimanje. o tem sem se prepričal sam. pa vem. da bodo opazili .tovariši isto pri svojih učencih.
Narišimo otrokom na šolsko tablo obiskani kraj, ponovimo še enkrat zgodovinski pouk na trden in stalen temelj, ki bo ostal otroku v spominu do starosti.
S tem. da smo vzbudili v učencu radovednost in zanimanje, smo pridobili v učencu tudi delavca, raziskovalca starin.
Reci učencem, naj iščejo na paši ali v gozdu zgodovinskih krajev, pa se uve-riš kmalu, kako je marljiva mladina pri tem iskanju. Prinašala bo vsakojakih čre-pinl. kar nič ne de. pripovedovala različna imena krajev in mnogokrat dobi učiteli iz nanošenega blaga tudi kako zrno vredno za zgodovino.
Tako je učitelj dobil mnogobrojno četo marljivih, za zgodovino se zanima-iočih delavcev, in kar je glavno, dosegel ie zanimanje za zgodovino, ki naj ie vsakemu posameznemu državljanu učiteljica za življenje
Ti zgodovinski kraji naj služijo vsakemu učitelju kot naravna učila Dri zgodovini ter naj jih uporablja takrat, kadar Dodava zgodovino o onih časih, ko so bili ti kraji še obljudeni. N. pr.: V pričetku zgodovine na i se obiščejo Gradišča In Kučeri. ob času rimske zgodovine obišči z učenci rimske razvaline in ko govoriš o turških navalih, pelji otroke na Stražo. Tako si pritrdil vso zgodovino, zlasti če imaš dotične kraje narisane, na stalen temelj domačega, bližnjega, vsakomur znanega okoliša
Konečno podam tu tri nasvete, ki se mi zde uvaževanja vredni:
1.	Okrajna učiteljska društva naj vzamejo te moje podatke blagohotno v pretres.
2.	Na učiteljiščih naj se seznanijo uči-teljiščniki vsaj nekoliko z arheologijo.
3.	Pokojni tovariš Šetina je poznal zelo dobro zgodovinske kraje okrog Črnomlja in odkril mnogo grobov. Nekaj teh predmetov je v muzeju. Zal. da ie odnesel tovariš vse to znanje s seboj v prerini grob. Povedal ni o teh krajih nikomur. to ie bila njegova tajna, a tudi pismenega izročila ni zapustil. Vsled tega svetujem, da ostane znanje posameznika v tem pogledu naslednikom, sledeče:
Vsaka šola imej inventaričen zgodovinski zaoisek. kamor naj učiteljstvo dotične šole vpisuje vse one Dodatke o zgodovini domačega kraja, ki jih ie slišalo, čitalo ali pa samo izsledilo, da imajo na-
sledniki vpogled v zgodovino domačega okoliša.
Upam. da to delo ne bo nikomur v breme, ampak v razvedrilo in v izobrazbo vsemu učiteljstvu, kot (kulturnemu delavcu pa v ponos.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za brežiški ia sevniški
okraj ima svoje zborovanje v soboto, dne 18. junija t. 1. ob pol 11. uri v šoli na Vidmu.
Na dnevnem redu je med drugim predavanje ■tov. Jamška.
Zborovanja naj se udeleže vsi člani in članice. — Odbor.
+ Kamniško učiteljsko društvo je zborovalo v četrtek dne 19. maja 1921 ob 10. uri dopoldne v 'šolskem poslopju v Kamniku. Zelo dobra udeležba — zbranih je bilo 56 članov in .članic — pričal, da se ¡vsak posameznik zaveda svojih stanovskih dolžnosti. Zborovanja so se udeležili tudi: dvorni svetnik in poverjenik za uk in bogo-častje gospod dr. Skaberne, ¡kamniški župani gospod dr. Kaiiba in gospod nadzornik Matko Kante.
¡Predsednik tov. Tomo Petrovec otvori zborovanje in ¡pozdraivi navzoče z naslednjimi besedami: Cenjeni tovariši in tovarišice, bodite mi srčno pozdravljeni! Današnja obilna udeležba priča zavest skupnega dela. Pirav poseben pozdrav veljaj g. dvornemu svetniku dr. Skabemetu, ki se je odzval mojemu povabilu in posetil naše zborovanje. Specijelno pozdravljam novo izvoljenega župana mesta Kamnik g. dr. Karba, katerega poznamo vsi kot velikega ¡prijatelja učiteljstva in g. nadzornika Matko Kanteta, ki je vedno naš prijatelj ¡in ¡svetovalec, pozdravljam nadalje vse na novo vstapivše člane in jim zagotovim, da jim bi-jejo naša srca naproti. Odkar smo zadnjikrat zborovali, je umrla našemu tovarišu Janku T omanu njegova vzorna in blaga soproga, izrazim mu v imenu vseh svoje najglobokejše sožalje. Omeni.n naj tudi, da smo dobili kataster učiteljstva kamniškega Okraja. Zahvaljujem se g. nadzorniku Kam-tetu, ki ga je sam spisal in ga nam poslal. Izmed nenavzočih članov se je opravičil samo en tovariš. Žaleč, da rodi današnje zborovanje obilen sad, dam besedo g. dvornemu svetniku dr. Skabemetu, da nam poda •smernice za ¡prosvetno delo učitelja.
Nato predava g. dvorni svetnik dr. Skaberne zbranemu učiteljstvu o prosvetnem delu učitelja v šoli, o delu v tesni zvezi s šolo in o delu izven šole. Culi smo mnogo lepih besedi, dobrih nasvetov in želeti je le, da ¡najdejo vse te lepe besede in dobri nasveti odmev v srcu vsakega posameznika in da pade seme na rodovitna tla.
Po končanem predavanju g. dvornega svetnika se tovariš predsednik aztovali g. predavatelju. Iskreno pritrjevanje in odobravanje kaže, da so besede g. predavatelja segle vsakemu v srce.
¡Nato se prebere zapisnik zadnjega zborovanja in odobri. Blagajniško poročilo odpade, ker od zadnjega zborovanja ni nikakih izprememD. Tovariš ¡predsednik omeni, da se je pri seji širšega sosveta v Ljubljani sklenilo, da naj vsak član društva naznani svoj odhod iz okraja društvenemu predsedniku ali blagajniku, da ne nastanet-o diference. Naslednja točka je referat tovariša Iva-na Stenovca o naredbi ministrstva prosvete kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 19. I. 1920. Vsebina predavanja je bila: Učitelj vzgojitelj ne zadosti svoji dolžnosti že z golim ipoukom v šoli, temveč takrat, če združi šolsko delo z marljivim delom izven šole. K temu načinu učiteljevega delovanja je treba 1. lastne volje in sposobnosti, 2. pripomočkov, ki omogočajo, pospešujejo m izpopolnjujejo način izvrševanja te ministr. ske naredbe saj v šoli. Podavatelj ¡je označil način pridobivanja in nabave telovadnega orodja za šolsko telovadbo ter preureditev šolskih dvorišč v letna telovadišča. Glavni vir cele naprave tiči po njegovem mnenju v veselju, ki iga je vzbudil in
vzgojil učitelj otrokom do tega predmeta. otroško veselje je treba spremeniti v otroško prošnjo do staršev, da šoli za otroško telovadbo podare, česar jih otroci prosijo. S tem se po njegovem mnenju pride najlažje in najceneje do nabave telovadnega orodja za šolsko telovadbo krajni šolski svet pa se razbremeni vseh tozatiev. n Ih stroškov.
Po končanem referatu otvori tovariš predsednik debato z ozirom na predavanje tovariša Stenovca. Ker se nihče ne oglasi k besedi, ¡e smatrati, da zborovalci soglašajo z referatom. Na. dalje poudarja tovariš predsednik, da je bil to I. del referata in prosi tovariša Stenovca, da nam na prihodnjem zborovanju,poda II. del ter se mu obenem zahvali za podano zanimivo in lepo pre-davanje.
Pri slučajnostih se oglasi k besedi tovariš Konjar ter prosi g. nadzornika, naj pri setjah okr. šolskega sveta ¡/-posluje, da bi ne bile šolske stavbe v nekaterih krajih v tako slabem stanju in tako zanemarjene.
G. nadzornik omeni, da je odsek za sestavo podrobnega učnega načrta za zemljepis in zgodovino živahno deloval in želi, da bi na prihodnjem učiteljskem zborovanju prišel na dnevni red ta podrobni učni načrt.
Glede naročnine na »Naš list« predlaga tovariš Smaijdek, naj se ¡pošlje UJU po ver j ©niš t vo Ljubljana predlog, da izposluje Ptl upravništvu »Našega lista« v Beogradu, da .pošlje itprarvni-štvo šolskim vodstvom na ogled 1. številko tega lista in ¡nai priloži obenem tudi .položnice. Nadalje predlaga tov. Smajdek, naj napravi kamniško učiteljsko društvo statistiko, na katere časopise, revije in knjige je učiteljstvo naročeno.
Ker ni nobenega predloga več, se zahvali tovariš ¡predsednik zborovalcem in zaključi lepo uspelo zborovanje.
+ Učiteljsko društvo za laški okraj je zborovalo v nedeljo, dne 22. maja t. 1. ¡v Laškem. Zborovanje je bilo otvorjeno krog 10. ure z pesmico društvenega zbora. Tov. predsednik je pozdravil v zbranih besedah vse navzoče, posebno še številne člane bratskega celjskega učit. društva, ki je napravilo na ta dan svoj majniški izlet med nas, ¡ter s tem počastila in dvignilo pomen zborovanja. Kakor je vesel hvaležen ¡otrok posota svoje matere in jo sprejema z najivečjo prisrčnostjo ter udano ljubeznijo, enako smo čutili tudi mi, ko smo videli v svoji sredi društvo, iz katerega smo vzklili. Ponosni smo na to, ker vemo, da je celj. učit. društvo ¡vedno prednjačilo drugim po svojem notranjem in inicijativno vna-njem delu. Enako iskreno dobrodošljico je izrekel tov. predsednik tudi članom celj. odseka društva meščanskih učiteljev, prisotnemu šol. nadzorniku g. Cerneju in drugim milim gostom od blizu in daleč. Veselo pozdravljen je bil tudi g. profesor dr. Pivko, ki se je rade vodje odzvjl naši prošnji ter prevzel ¡glavno točko sporeda — »predavanje o zavoženem poglavju naše slovnice« — in to v zadnjem trenutku, ker je tov. E. Adamič odpovedal 9voje nadaljevanje predavanja vsled odpotovanja. Ko so se rešila nekatera interna vprašanja društva, je predavatelj g. prof. Pivko v poljudni, umljivj besedi izčrpljivo dokazal svojo trditev »zavoženega poglavja«. Svoja izvajanja je podkrepil z bogato zbirko primerov in vzgledov, pri čemur so mu tudi odstavki mojega zapisnika služili kot dobrodošel in bogat canpus delieti. Hvala Vam, gospod profesor! Gotovo se bomo poboljšali, — če Vaše predavanje ni bilo zadnje med nami o označenem predmetu. Po obedu smo prisostvovali koncertu ubranih akordov požrtvovalnega in neumorno delavnega laškega orkestra. — Prisrčna hvala Vam za Vaš trud! Vsem dragim tovarišem in tovariši-cam»pa veselo snidenje v juliju.
+ Majnlškj zlet, ki so ga priredila učiteljska društva za okraje »Slovenska Bistrica, Konjice n Šmjanje-Rogatec«, pred letošnjimi Binkipstrmi prazniki, ostane v res prijetnem spominu vsem udeležencem.
Nestanovitno vreme začetkom maja naan Je sicer obetalo slabo udeležbo — vendar pa Je bil
Le spavaj mirno tam med dišečim cvetjem, saj je maj. ko povsod kipi Življenje in vre! Ne boš slišala vrvenja in šumenja okoli sebe. a ko se bo poklonila topla in hvaležna misel Tvojim manom, jo boš čutila in podeli naj Ti mir. oni veliki mir vesoljnega etra. ki prinese tudi nam uteho!	Janko Pire.
Viljem Burmester.
(K njegovem koncertu v »Unioniu« 1. junija 1921.)
Skoro pol stoletja se oglašajo njegove gosli po vseh koncertnih dvoranah kontinenta. Ko sem ga slišal pred desetimi leti, sem imel utis, da je prevzel ded-ščino svojega slavnega učitelja Joachima, katerega sem poznai žal le iz popisov. Njegova igra je sedaj bolj umerjena in Viljem nima več onega ognja v sebi, kakor ga je imel Willy, vendar pa priča vsaka poteza, da vodi lok pdnokrven umetnik. S ponosom sme gledati, ako ne v prihodnjost, vsaj v preteklost: »Auch ich war ein Jüngling mit lockigem Haar!
Mnogo svoje duše je daroval človeštvu in marsikateri goslač bi bil srečen, ako bi imel ono, kar so Burmestru pustila
leta. Danes je sicer navada zavreči vse preteklo in mnogi, ki so celo življenje samo dajali, so morali doživeti, da jih sedanjost bagatelizira in da devlje v nič vse njihovo delovanje. Kakor da bi po-sekadi trto. ko smo se napili njenega soka brez ozira na zeleneče mladike, ki so pognale iz njenega stebla. Tako ie zginil z obzorja brez najmanjše zahvale naš najboljši zborovodja in ustvariteli slov. umetnega petja, tako so zginili drugi, za njimi pa pridejo oni, ki tvorijo sedanjost. Memento mori! Mislim pa, da bo plug. ki je zoral toliko ledin in ki ni zarjavel v vlažni zemlji, ohranil svoj sijaj tudi takrat. ko pade nanj strupena rosa...
Toda^ vrnimo se zopet k Burmestru, predaleč sem se že oddaljil od oredmeta. Njegova špecialiteta je oživljanje klasičnih skladb pretekle dobe. katere opremi z virtuoznimi pasažami in umetnimi potezami loka. Takemu postopanju bi se dalo večkrat oporekati, vendar ie s tem mnogo starih draguljev ohranil sedanjosti. Za ljubljanski koncert sicer ni zbral najbolj posrečenih, zato pa najbolj efektne, katerim je bilo poznati namen ugajati občinstvu. Očita koncesija publika je bila megova serenada, ki s svojimi jodlerji absolutno ne spada med program. Paga-
nini pa je itak že obligaten na sličnih koncertih.
Kot glavni točki vzporeda sta blesteli Beethovnova Sonata (Es-dur) in Mendelssohnov Koncert (E-mol). Beethovna je težko pogoditi. Vsak umetnik odkrije nekaj njegovih krasot, a vseh ni menda še nobeden. Občutek imam. da bi se morale izvajati njegove komorne skladbe v salonu, v ožjem krogu poslušalcev. Vsekakor veje iz njih nekaj, kar pravi: »Saj me niste še doumeli.« Bur-mestrova interpretacija ni prišla popolnoma do veljave, vsaj ¡prvi del ne. Klavir je bil preglasen in je nekatere teme naravnost karikiral. Mogoče je bilo krivo, da ni bil pianist znan z inštrumentom oziroma z akustiko polne dvorane. Pri drugih točkah se je poboljšal in ie spremljal bolj diskretno. Vendar bi bila tudi tu mogoča še lepša spremljava. Najbolj posrečen je bil Mendelssohnov koncert, katerega je zaigral umetnik s polno dušo in z ognjem, ki je užigal, tretji del pa z bra-vuro. ki je morala tudi nemuziku impo-nirati.
Nekaj ne bo mogel Burmestru nihče ovreči, namreč njegove blesteče tehnike desne roke. Kantilena. modulacija glasu in menjava loka je dovršena. Zdi se. da
izrabi sleihrni milimeter žime. iz katere sprede zveneč glas. ki se kak^r srebrna nit vije po dvorani. Da obvlada pri tem tudi vse druge umetne poteze, mi ni treba posebej poudarjati. Naj opozorim le na njegovo crescendiranje - hitrosti skakljajo-čih arpeggiov (v Allegru Mendelssohno-vega koncerta) in na njegov staccato (vseh vrst), ki mu ni tako kmalu para. Druga njegova dobra stran pa je ta. da skuša vedno podajati dela najboljših mojstrov (večinoma nemških, v tem oziru ie širen), katerih se navadno drugi virtuozi ne lotijo, ker se rajši prikupujejo masi z vratolomnimi plitvimi skladbami.
Vsled zasluženega aplavza, mnogo-brojnega občinstva, pri manj vrednih skladbah seveda, je moral umetnik dve točki ponoviti in na koncu še nekatere dodati.* Tako se zaključuje koncertna se-zija. kateri so prerokovali klavern konec, s samimi prvovrstnimi večeri, med katere smemo mirno prištevati tudi Bur-mestrov koncert.	Ado Gg-
* Dodatkov nisem slišal. Nek gospod pa *™ je povedal, da je igral med drugim tudi Sc!»u* ¡mamiovo »Träumerei«. To bo menda že fret"
. ¿(J
koncert s to točko za nameček in vendar le toliko sladkih bonbončkov na razpolago za sličn prilike.

sestanek bratskih društev nad vse raziveseljiv. prihajali so ljudski pijonirji .¿n stanovske tovari-lice »d Šmarske doline, strme Donačke, p Lunin-ske»a	zelene Draivine in temnega roiiorja
v prijazni trg Poljčane ob juž. železnici. V prostorni učilnici stare šole nas je bilo zbranih nad ¡20 članov učit. stanu. Zborovanje otvorj vrli predsednik domačega društva totv. Franjo Kar-j,aiš. V pozdravnem govoru se spominja dni, ko je ie v trgu in njega okolici med narodom cvetelo ^mškutarstvo, kojemu je pa v splošnem gotovo ^lenlkalo za večno. Bodimo toraj narodni in zavedni — a v tem duhu vzgajaj m o tudi nam izročeno mladino! Le v bratski skupnosti In delu j6 naš spas in bodočnost — v tem smislu, želji jj nad: nas domovina pozdravlja. Nihče rnnod učiteljskih vrst naj ne bode ne včlanjen to nedejaven v naši skupni organizaciji. Radi miačnosti nekaterih tovarišev in tovarišic imamo škodo vsi _ toraj: vsi na plan!
Živahno ploskanje ivnetemu predsedniku ¡c pričalo, da je seme njegovih besed padlo na rodovitna tla. Bog ga živi!
Prisrčno pozdravlja) upokojeno tov. Negovc-tičevo. Častita tov. Zofki Ddbelakovi m tov. LeS-niku na prestanih iapitih. Sklepčno pritisne v imenu blagajnic na naše denarnice ter predlaga delno izplačilo dnuštvenine — seveda po možnosti — kar se je tudi agodilo. Posebnih dopKiv ravno ni — glede predpisanih in na novo uvedenih »Matičnih listov« in volitev v »višji šol. svet« nam je iz »Uradnega lista« itak znano. Pohvaliti se mora izborna disciplina organizir.jni.1 članov,.katere cilj lin uspeh nam je bil takorekoc zagotovljen. Bog živj volilce in srečno izvoljene
—	kajti »veliko je bilo poklicanih, a malo 'izvoljenih«. Toda ti so »naši« in upam, da so vsi na svojem mestu ter smo se jim zaupali brez skrbi. V Beogradu se kuje »zakon o narodnih šolalh« ter so odšli naši šolski zastopniki že tja.	,
Predavanje tovarišice Marice Lavračevc: »obrambno delo med narodom« v smislu kola jugoslovanskih sester je bilo vzeto z odobravanjem na znanje. Gorvornica nam je slikala vrednost in vzvišen os t tega ž e ivs.k o! ju b nega dela, ki naj ga opravljajo v posameznih občinah bodisi v mestu, a tem bolj še na deželi ravno naše slovenske učiteljice. '.Jstanove se naj takoj podružnice, v katere naj pred vsem vpeljejo naiše knutske sloje — žene in dekleta. Razna predavanja, cvetlična dn?v i, učn: tečaji in razstave naj pokažejo tem ukaželjnim zastopnicam ženskega spola, kai uij tiviga narod na vzvišene cilje in pripelje Jugoslovane na višek narodne izobrazbe. Sestre v koli.
—	oko imej uprto v nebo in zvezde, a krepko nosa stoj na zemlji! s tem klicem je končala in povabila »sestre« k plodonosneimi delovanju. Tovariš predsednik se ji zahvali in bodri tovarišice k tej novi struji učiteljskega dela.
Temu je sledilo predavanje tov. Planerja c. »zemljepisju in zgodovini«. V mislih smo potovali preko zgodov. znamenitega Ptujskega -polja ter si ogledali njega vsestranske redkosti in posebnosti. Posetili smo Maribor in Slovenske gorice, kjer smo se v gostoljubni zidanici pridnega vinogradnika »pri čaši rujnega vinca — ljutamer-čana« okrepčali za daljno pot po Sloveniji. Tudi tužneniu Korotanu in neodrešenemu ozemlju — šolani Goriški itd. smo pregledali lepote ;in le neradi smo se poslovili od krajev, ki jih ohdela-vajo slovenske roke. Upajmo, da tudi tem našim bratom zašije svobodno solnce.
Podavatelj nam je pokazal, kako se tudi zemljepisni pouk zvezno z zgodovinskim poučuje zanimivo in uspeš«o. Vsaka šola ipa s:i mora seveda z ozirom r.a lokalne razmere in potrebe urediti in prikrojiti učno snov po svoje — a v splošnem se te snovi itak ujemajo. Referentu se tov. predsednik zahvali.
Med slučajnostmi in nasveti mi je zaznaim> "vati te-le:
Tov. Bratuša poziva zbrano učiteljstvo na ustanavljanje čebelarskih podružnic.
Tov. Karbaš nas je povabil na ruski koncert, ki se je vršil tiste dni v begunskem taborišču Strniš če.
Tov. Burdian vpraša glede »Našega lista«, ki bo delal konkurenco slovenskim mladinskim
hstom.
Tovariš Stritar omeni preveliko draginjo knjig — bodočih čitank ter predlaga v tem ozi-n. da naj država ukrene potrebne korake, da se c®ne istim res znatno znižajo.
Burdianov in Stritarjev predlog se predloži S- poverjeniku in prosi za tozadevna pojasnila.
Tovariš Šumer bodri zbrano učiteljstvo k fidnemu podpisovanju brezobrestnega posojila v Dfid Učit. kumvikta. Po vzgledu že nabrane vso-
—• naj sledi tudi ostalo učiteljstvo tej človekoljubni napravi ter se ravna ipo geslu: »zrno
zrna! pogača, kamen do kamena pa učit. dom«.
S tem je bilo dopoldansko zborovanje kontno ter smo si šli po duševnem delu krepit tudi ol°. Radi večjega števila udeležencev smo ko-
v par večjih gostilnah, ki so sedaij precej na-p°dne, dočim prej baje prava nemčurska gnezda. 0 kratki medsebojni prijateljski zabavi smo od-
v Peklo. V lepi šoli, ki so jo zgradili z netn-»Kitn denarjem ter so se tamkaj »pekli in vfoaJ!« ecina slovenski otroci zai bodoče germanske ct)re, smo se zbrali k glavni točki skupnega
darovanja.
Tu nag je posetii g ¡poverjenik iz Ljubljane • Skaberne in nam v res zanimivem govoru po-feSilll: vUSilt" deI° v Soli — v zvezi s šolo — in ■lnVen šole. Narod je večen in za njega prebujo Brocvit ta dobrobit v bodočnosti mora skrbeti J"» nas — tO je učiteljski stan. Velika je to-1 naša naloga v bližnji bodočnosti, da smio pa
temu kos, skrbimo tudi za lastno višjo izobrazbo. Odpravimo vse kar žali in slabi ugled našega stanu, da nas bo narod gledal kot prave narodne vodnike. Vsa njegova izvajanja so bila sprejeta z glasnim odobravanjem. Tov. predsednik se mu prisrčno zahvali in izjavi, da bode učiteljstvo stalo vedno in povsod na braniku za srečno in blago bodočnost majke .1 ugoslaivije.
Glede »Našega lista« in »Čitank« naj se tozadevni predLogi in zahteve v pošljejo .okrajnemu šol. svetu. Višji šol. svet se bo na splošne opombe in .zahtevanja glede zadnjih dveh točk gotovo oziral.
S tem je bil dnevni red izčrpan in zietniki smo se vračali z željo, da se maj tako skupno zborovanje priredi tudi v kakem drugem okraju.
Do ta čas pa vsi čili in zdravi!
Franjo Pogačnik.
Iz Jugoslavije.
—	Uživanje državne preskrbnine
(pokojnine, vdovnine, vzgojevainine. od-uosno sirotnine) v inozemstvu dovoljuje v zmislu naredbe bivšega finančnega ministrstva z dne 8. oktobra 1910 (državni zakonik 187) resortno ministrstvo sporazumno z ministrstvom financ in ministrstvom za zunanje zadeve. Prošnje za uživanje preskrbnine v inozemstvu je ko-lekovati z 28 K ter vlagati pri onem na-kaziuiočem oblastvu, ki je odmerilo in nakazalo preskrbnino (učitelji in svojci učiteljev pri višjem šolskem svetu), ne pa pri delegaciji ministrstva financ, ki le izplačuje preskrbnine. Pripominja se, da se iz valutnih razlogov izdaje to dovoljenje le v posebnih ozira vrednih primerih. Vsled tega opozarjamo posameznike, naj si izposlujejo potrebno dovoljenje pred odhodom v inozemstvo, da ne pridejo v tujini v denarne stiske.
—	Iz mestnega šolskega sveta ljubljanskega V redni seji, ki jo je imel mestni šolski svet v petek, dne 27. maja 1921, smo prejeli sledeče obvestilo. Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvene kurenciie izza zadnje dobe in pove, kako da so bile rešene, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje redne seje z dne 22. aprila 1921 odobri se brez ugovora. Nadučitelj-begunec Josip B r e z i g a r se prideli V. mestni deski ljudsiki šoli. Začasni katehet na barjanski šoli ie postal trnovski kaplan Anton H o s t n i k. Marija Zupančič-U r š i č e v a. tbivša učiteljica v Št. Vidu nad Vipavo, prideli se v začasno službovanje III. mestni deški ljudski šoli. namestnik stalnega suplenta, Mati ja T r o -b e j. pa I. mestni deški meščanski šoli-Več prošeni za daljše dopuste ie višjemu šolskem svetu po nasvetu mestnega fi-zikata priporočilno predložiti v ugoemo rešitev. Za suplentko na mestni pomožni šoli se sprejme izprašana strokovna učiteljica Angela V o d e t o v a. Za razpisana. na novo kreirana učna mesta učiteljev srbohrvaščine predloži se višjemu šolskemu svetu terno-predlog. Mesta učiteljic srbohrvaščine nai se vnovič razpišejo. ker se ni prijavilo zadostno število formalno usposobljenih prosilk in ker so bile prošnje nedostatne. Na znanje se vzemo. poročila o nadzorovanju: šišenske dekliške ljudske šole. II. mestne dekliške meščanske šole. notranje zasebne dekliške meščanske trirazrednice v rrr-šulinskern samostanu, vnanje zasebne dekliške petrazredne ljudske šole in triraz--edne meščanske šole z nastavnim razredom v uršulinskem samostanu, zasebne deške petrazredne ljudske šple v Ma-rijanišču in L mestne deške liudske šest-razrednice vse za šolsko leto 1920^21 in vse z dostavkom. da jih ie predložiti višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Na znanje se vzame poročilo o usposobljenostmi; izpitih ljubljanskega učiteljstva v letošnjem pomladnem roku. Usposob-lienostne izpite so napravili: a) za meščanske šole • Angela K r a k a r j e v a iz II. skupine. Ivan Kune iz II. skupine, Janko Lenarčič iz II. skupine (z odliko). Pavel Medič iz III. skupine (z odliko). Marija Novakova iz III. skupine, Rudolf Pečjak iz I. skupine. Helena P o t o č n i k o v a iz I. skupine. Antonija Š t a m c a r j e v a iz III. skupine In Mara Vidičeva iz I. skupine, b) za obče liudske šole: Antonija Bahov-č e v a . Terezija K u n č e v a . Pavlina P e r k o v a . Vera P e t r i č e v a. Ru-dolfina Rasteigerjeva in Ivlca R upnikova (z odliko), c) Špecijalni (dodatni) izpit iz slovenščine ie napravila strokovna učiteljica Štefanija Grudnova. Končno se sklepa glede pridelltve izprašanih nadZorovateljic dnevnih zavetišč osnovnim šolam in je v tem pogledu višjemu šolskemu svetu na njegovo zahtevo poročati.
—	Obrtno in trgovsko šolstvo. Obrtne in trgovske šole. ki so bile doslei podrejene poverjeništvu za uk in bogočastje, ie s 1. junijem prevzel v svoje področje
oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
—	Šolski odbori za stalne čipkarske tečaje. »Poverjeništvo za uk in bogočast-je .ie izdalo dne 10. pret. meseca naredbo. s katero se po zgledu šolskih odborov obrtnih in nadaljevalnih šol ustanavljalo posebni šolski odbori za stalne čipkarske tečaje po deželi. Načelnik odbora je vsakokratni župan občine; dva člana imenuje obrtna naučna uprava. Voditeljica čipkarskega tečaja ima v odboru posvetovalen glas. Več o tem prinaša »Uradni list« štev. 56.
—	Okrajna učiteljska konferenca za ljubljansko okolico bo v zmislu sklepa stalnega odbora in izjave učiteljstva v četrtek, dne 7. julija 1921 ob 9. uri dopoldne v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Točke konference so: 1. Poročilo okrajnega šolskega nadzornika. 2. »Vprašanje o ljudski šoli.« — Referat iz-ielaio vse šole v domačih konferencah in ga pošljejo do 15. junija 1921 okrajnemu šolskemu nadzorniku. Poročevalca določi okrajni šolski nadzornik. 3. Higi-iena govora. Poroča ravnatelj ghihonem-nice g. Fran Grm. 4. Kdaj in komu je izdati odhodnico in odpustnico. Poroča Anton Levstek, nadučitelj pri Sv. Petru. 5. Določitev šolskih knjig. 6. Poročilo knjižnega odbora in njega volitev. 7. Volitev stalnega odbora. 8. Samostojni predlogi. ki jih je vlagati na okraini šolski svet 8 dni pred konferenco. —• Po zaključku konference bo volitev dveh zastopnikov in dveh namestnikov učiteljstva v okrajni šolski svet. — Udeležba ie prostovoljna; potni stroški se letos ne povrnejo.
—	Posetnikom ljubljanskega državnega muzeja. Šolska vodstva, ki nameravajo s svojo mladino posetiti ljubljanski državni muzej, opozarjamo, da javijo dan obiska s številom otrok ravnateljstvu državnega muzeja vsaj 2 dni. z dežele pa 3 dni prej, da se s tem prepreči prevelik naval naenkrat in da se posamezne šole razvrste. Obenem se svetuje, da si mladina ogleda posameznosti najmanj v dveh skupinah, ker vse. kar nam muzej nudi, ie za otroke preveč, da bi se pregledalo v enem dopoldnevu. Otroci postanejo kaj radi raztreseni in niso več pri stvari, kar ie gotovo njim v škodo. Ravnateljstvo se ob vsaki priliki potrudi, da razkaže in razjasni otrokom vse Znamenitosti iz prirodopisja, zgodovine, industrije itd. tako da imajo pazljivi otroci v resnici mnogo dobička od obiska.
—	Majniški izlet šišenske deške ljud-skošolske mladine na Vrhniko. V soboto, 4. t. m. ob zgodnji jutranji uri je odšlo 278 učencev šišenske deške ljudske šole na rnajniški izlet na Vrhniko pod vodstvom g. nad učitelja Furlana in učiteljstva, Iz Borovnice je odšla mladina razdeljena v čete peš na Vrhniko. Med potjo sta jo kratkočasila boben in trobentač. Čvrsto je stopala mladež tja k demarkacijsiki črti. prepevajoč jugoslovanske pesmi. Vse polno je lepih momentov iz tega izleta in težko je v kratkem sestavku to opisati. Omeniti se mora. da mladina Šiške je dokazala umevanje do discipline in da so pravi Jugoslovani. Čast zavednim staršem in vztrajnosti učiteljsva. Ko si je pregledala mladina vrhniško okolico, je s prepevanjem »Jugoslovanska mati nemoj tugovati« vkorakala v trg. Resno so stopali malčki, ker trobentač je pred trgom zatrobil »Pozor«. Po kosilu se ie mladina zbrala in proizvajala proste vaje. zložene po češki narodni »Naša prava« ob petju mladine. Po telovadbi se je mladina zbrala na krasen vrt gostilniških prostorov pod senco kostanjevih dreves. V vzneše-nih besedah je šolski voditelj g. Furlan nagovoril mladino, jih opozoril na krivično d emarkacij.sk o črto, zasužnjene brate in hrabre naše Srbe, ki so zemljelačnega Italijana vendar ustavili na krivičnem pohodu na naše ozemlje. Oko marsikaterega Vrhničana je postalo solzno, ko ie ta nadebudna mladina iz celega grla navdušeno odpela »Bože pravde«. »Lepa naša domovina« in »Naprej«. Učenci so deklamirali »Sočis. »Pesem iredentistov«. »Istri« in »Bogdanček o Jugoslaviji«. Momenti telovadbe, nagovora g. voditelja in detfla-macije ostanejo Vrhničanom in šišenski mladini nepozabni. Tovariša učiteljskega zbora sta se zahvalila g. voditelju za lepo inscenirani izlet, ter se zahvalila v imenu mladine za vse lepo in dobro. Ne smemo pozabiti govor g. učitelja srbohrvaščine Jedrlinica. kateri je deco opomnil na kraljeviča Marka in njegov duh, ki je pripomogel do jugoslovanske svobode in kateri duh mora vso našo jugoslovansko mladino dovesti do cele. prave in naše svobode, ki nam po vseh zakonih gre. Brez posebnega komentarja: Vrhničani pravijo, da kai takega od šolske mladine niso še videli. Uspeh izleta je bil dovršen in marsikateri pesimist »naših avtonomi-
stičnih kreposti« in »jugoslovanskih deso-lacij« nai vpraša dušo naše mladine, k» mu bode dala odgovor: »Živel duh kraljeviča Marka!« »Živela Jugoslavija!« Kdor tega ne pojmi in ne zna. nai se uč* in znal bo.	Fr. B.
—	Sestanek učilelistva radovljiškega okraja v zadevi volitve učiteljskih za^ stopnikov v okrajni šolski svet se vrši 3. julija ob 6. uri zvečer na Jesenicah.
—	Naznanilo. Za šolsko leto 1921.'22. bodo po naših osnovnih šolah uvedene naslednje knjige: Za 1. šolsko leto: Wider: »Moje prvo berilo.« Za 2. šolsko leto: E. Gangl: »Drugo berilo«, ki se nahaja v tisku. Za 3. šolsko leto: L. Černej: »Tretje berilo«, ki je v delu. Za višje razrede pa ni pripravljenih še novih učnih knjig; treba se bo poslužiti tudi še to šolsko leto »Šolskega lista«. Od tega so na razpolago še A. Rape: Šolski list II. stopnja 3. številka in P. Flerč: Šolski list III. stopnja 2. številka. Ti dve knjigi sta prav dobri nadomestili šolskih beril. Za prihodnje leto bodo merodajni faktorji poskrbeli za izdajo še nadaljnjih šolskih beril. Za pouk srbohrvaščine ie v tisku »Srbslka čitanka«, ki bo ob začetku prihodnjega šolskega leta šolskim vodstvom na razpolago. Vse tu navedene knjige je založila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Tam se dobi tudi »Matični list« in »Izkaz o šolskem napredlku«. To sta dve novi tiskovini, ki se uvedeta v uradno uporabo s prihodnjim šolskim letom za one učence(ke), ki bodo prvič vstopili v šolo. Za to o d p a d e katalog in šolsko naznanilo.
—	Obrtno nadalievalna šola v Šo-štajnu ie priredila v nedeljo, dne 29. maja razstavo vajenških izdelkov. Mnogoštevilni posetniki so se zelo pohvalno izrekli orazstavi. ki je pričala o deluva-iencev in trudu učiteljstva.
—	Ob periferiji kranjskega in kamniškega okraia — v Cerkljah — je 16. .hnija ob 15. uri sestanek Podgorskega okrožja. V praktičnem nastopu z otroci 6. razreda želi predavatelj tov. Josip La-pajne s temo »o skrivnostih rastlinskega življenja« dokazati svoje trditve, da ie nujno potrebno dvigniti vedo o kmetijski kemiji v osnovni šoli. Gostov naj nikakršno vreme ne plaši! Podgorci.
—	h Murske Sobote. Šolska mladina je priredila dne 24. maja — v proslavo praznika sv. Cirila in Metoda — v prostorih g. Dittricha čarobno pravljično igro »Prstan«, katera je številnemu občinstvu '.ako dopadla. da bo vsem prijateljem mladine jako ustreženo, če se igra ponovi. — Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička — znamenje, da so se otroške prireditve našim Prekmurcem zelo prikupile. Uspeh veselice je bil nad
i vse zadovoljiv. Pribiti moram, da so bile i prav vse uloge neprslahke igro rešene v j dopadaienje vseh poslušalcev, V govoru, I hikor pri petju so otroci besede čisto izgovarjali. Posebno škratje so vzbujali veliko pozornost s svojim prisrčnim nastopom; omenim posebej le škrata »Ri-ka« (učenec IV. razreda) kateri ie nastopal kakor »velik«. — V drugem dejanju so nas mali palčki naravnost elektrizirali: njih ples s petjem, njihova rudeča obleka v sredini idiličnega gozda — to nas je očaralo — gledali in poslušali smo kot zamaknjeni. Tovarišica Stanetič - Prelo-gova in tovariš Čuček sta v tem pouku zares učitelja • mojstra. Koliko truda sta imela, predno sta naučila šestletno deco v taktu plesati in peti obenem sicer srč-kane. a ne prelahke pesmice. Za svoj obilen trud imata tudi obilno plačilo: zavest, da sta storila za naše prekmurske brate mnogo... In tov. Čučeka. tega neutrudnega ratarja ledine v obmejnih krajih, nam hočejo »Nekaterniki« za vsako ceno odtrgati! Dvomim, se jim li ta nakana posreči! Pevske točke je na prošnjo omenjenih tovarišev na novo uglasbil in pri nastopu na harmoniju spremljal g. Avgust Kos. K njegovemu delu se še povrnemo. ker zasluži, da se ga da na razpolago tudi drugim šolam širom naše domovine. Za sedaj bodi temu odkritemu prijatelju našega stanu in mladine izrečena naša najlepša zahvala na sodelovanju pri šolski prireditvi. Zahvala gre tudi vojaškemu tantburaškemu zboru iz Verže-ia. kateri je pred začetkom, kakor tudi v pavzi zabaval občinstvo z izvajanjem lepih komadov. — Prva brazda na polju zagrizenega mažaronstva je z uspehom vrezana, neustrašeno naprej! — M-i-k-i.
—	Zahvala. V imenu učencev-izletni-. kov trboveljske šole izreka podpisano vodstvo najiskreneišo zahvalo gospe prof. M. Wessnerjevi v Ljubljani, ki je veliko pripomogla, da se je poučni izlet v Ljubljani tako dobro izvršil. Ob tej priliki izrekamo tudi najlepšo zahvalo p. n. članom slov. marijonetnega gledališča v Lmbliani, kateri so priredili iz liubezni do mladine brezplačno predstavo, nadalje
vodstvu deželnega muzeja in Učiteljske tiskarne za zanimivo razlaganje učencem ter restavraterju »Tivoli«, e. Dolničarju, za dobro prehrano. — Vodstvo izleta trboveljske šole.
Vprašaine pole v svrho odmere dnevnic in rodbinskih doklad. Knjigovodstvo je razposlalo te dni na šolska vodstva vzorec tiskovine, ki bi po njej učiteljstvo moralo samo izdelati in izpolniti take pole. — Opozarjamo, da bo prihodnje dni natisnila ^Učiteljska tiskarna« te vprašaine pole, ki naj jih naroča učiteljstvo skupno po šolah.
—	Himen. Dne 15. maja 1921 se Le poročila >?dč. Ansrela Sitter, učiteljica na Zidanem mostu s tamcšnjim učiteljem tov. Alojzijem Bučarjem. Obilo sveče!
—	Himen. Poročil se ie tovariš Makso Kovačič, nadučitejj v Sv. Križu j>ri Litiji z Ivanko Knezovo, trgovčevo hčerko iz St. Ruperta. Bilo srečno!
—	Članarina in darila za učiteljski konvikt. Belokranjsko učiteljsko društvo 8 Oanglovih kamnov po 200 K. skupaj 1600 K. — Dekliška šola v Kranju 180 K. — Obresti 37 K 50 vin. — Marija Ažtna-nova iz Litije 100 K v spomin poroke r.iene sestre._*
ZA REZERVNI SKLAD UJU — POVERJENI-ŠTVO LJUBLJANA. Prostovoljni organizačnl davek — 1921
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra -1918.)
9. IZKAZ.
Po 140 K: Učiteljstvo Radeče ¡pri Zid. mostu. Prispevati so po 20 K: Rant Fr., Avg. Kolmkova, Rant M., Kavšek J., Šterk Daiv.; po 10 K pa: Okorn Reg., Bras E., Tavčar Jas: in Šterk-Jurca M. — Po 80 K: Učiteljstvo Tržišče pri Mokronogu. Darovali so po 20 K: Klanšek Vinko, Julija Klanšek-Prijateljeva, Klota Likarieva in Ravnikar Cene. Po 80 K: Šolsko vodstvo Št. Janž na Dolenjskem. Vplačali so: Berce 20 K, po 10 K pa: Schwaiger, Mrzil, Roje, Debeljak, Omerza in Uršič. Po 20 K: Mihelič V. — D. M. v Polju. Današnji izkaz 320 K. Prej izkazanih 19.774 K. Skupaj 20.094.
Ivan Petrič,
Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU —■ poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Štev. 12222.
RAZPISI SLUŽB.
V stalno namestitev se v krškem okraju razpisujejo sledeča učna mesta:
1.	Na meščanski šoli v Krškem 2 službi za strokovnega učitelja 1. skupine, 1 služba za strok, učitelja 2. skupine, 2 službi za strok, učitelja 3. skupine.
2.	Na osemrazredni ljudski šoli v Radečah 1 služba za učitelja, (s to šolo je združena tudi obrtnonadaljevalna šola in ekskurendna šolai v Podkraju).
3.	Na dvora z redn i ljudski šoli na Bučki ena silužba za učiteljice.
Pravilno opremljene prošnje je treba vložiti po predpisani poti do dne 1. julija 1921.
Okrajni šolski svet Krško, dne 1. junija 1921,
Štev. 383.
RAZPIS UČNIH MEST NA MEŠČANSKI ŠOLI V LJUTOMERU.
Po naročilu višjega šolskega sveta z dne 23. maja 1921, štev. 6699 se razpisujejo v stilno namestitev na deški meščanski šoli v Ljutomeru: Po ena služba za strokovnega učitelja I., II. in III. skupine.
Redno opremljene prošnje ie treba predložiti službenim potom najkasneje do dne 6. julija 1921 pri okrajnem šolskem svetu v Ljutomeru.
Okrajni šolski svet Ljutomer, dne 6. junija 1931.
Predsednik: Vaupotič, 1. r.
Štev. 1101/m. š. sv.
RAZPIS SLUŽB.
Na javnih mestnih deških in dekliških osnovnih šolah v Ljubljani razpisuje se vsled naročila višjega šolskega sveta z dne 28. maja 19i21 štev. 4698 petindvajset na novo kreiranih učnih mest v stalno namestitev, med njimi trinajst za učitelje in dvanajst za učiteljice, in sicer:
a)	Za I. mestno deško osnovno šolo troje, za II. mestno deško osnovno šolo dvoje,
, za III. mestno deško osnovno šolo eno,
1 za IV. mestno deško osnovno šolo dvoje,
za šišensko deško osnovno šolo petero mest za učitelje;
b)	za I. mestno dekliško osnovno šolo čve-tero,
za III. mestno dekliško osnovno šolo troje, za šišensko dekliško osnovno šolo petero mest za učiteljice.
Vrtiutega se vsled istega naročila višjega šolskega svetai razpisuje v stalno namestitev izpraznjena služba nadučiteljlce in šolske voditeljice na I. mestni dekliški osnovni šoli.
Prosilci in prosilke za eno izmed zgoraj ome-
opremljene prošnje po predpisani službeni poti pri podpisanem mestnem šolskem svetu najkasneje do 30. junija 1921.
Pomanjkljive ali pa zakasnele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Prošnje za podelitev službenih mest na I., II. in III. mestni deški ljudski šoli, razpisanih z rekom do 31. marca 1921 (Ur. 1. z dne 3. marca 1921, št. 22) so tudi za ta raizpis veljavne. Mestni šolski svet ljubljanski, dne 2. junija 1921.
Štev. 1681.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
Za ljubljansko okolico se razpisujejo še naslednje službe v stalno namestitev:
1.	V Mostah 5 za učitelje, 3 za učiteljice,
2.	v S t. Vidu 1 za učitelja,
3.	na Viču 3 za učitelje,
4.	na Vrhniki 2 za učitelje, 1 za učitedjico,
5.	v Zgornji Šiški 1 za učitelja.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani poti semkaj do dne 1. julija 192)1. Okrajni šolski v Ljubljani, dhe 2. junija 192:1.
Predsednik.
Štev. 105.
RAZPIS UČNIH MEST.
Na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču se razpisujejo v stalno popolnitev:
po ena služba strokovnega učitelja za 1. in 2. skupino;
po ena služba strokovne učiteljice za 2. in 3. skupino s sistemiziranimi službenimi prejemki. Pravilno Opremljene prošnje naj se vlože do dne 30. junija 1921 po službeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Kranju,
dne 2. junija 1921.
Predsednik: Žnidaršič, 1. r.
Štev. 1707 o. š. sv./105 m. š.
Na meščanski šoli v Ribnici se razpisujejo ¡vsled naročila višjega šolskega sveta z dne 28. maija 192.1 pod štev. 6699 tri kreirana mesta v stalno popolnitev in sicer:
a)	eno mesto strokov, učitelja za I. skupino;
b)	eno mesto strok, učitelja za II. skupino;
c)	eno mesto strok, učitelja za HI. skupino. Prosilci za eno zgoraj označenih službenih
mest naj svoje pravilno opremljene prošnje po predpisani službeni poti vlože pri podipisanem okrajnem šolskem svetu najkasneje do 30. junija. Okrajni šolski svet Kočevje, dne 1. junija 1921.
Maršič, s. r.
Št. 1072 m. š. sv.
RAZPIS SLUŽB.
Na javnih mestnih meščanskih šolah se razpisuje vsled naročila višjega šolskega sveta z dne 28. maja 1921 pod štev. 6699 osmero kreira-nlft mest v stalno popolnitev in sicer:
a)	na I. mestni deški meščanski šoli po jedno mesto strokovnega učitelja za I. dn za II. skup.;
b)	na II. mestni deški meščanski šoli po jedno mesto strok, učitelja za II. in III. skupino;
c)	na I. mestni dekliški meščanski šoli po jedno mesto strok, učiteljice za I. in II. skupino;
č) na II. mestni dekliški meščanski šoli po jedno mesto strok, učiteljice za II. in III. sikuip.
Prosilci in prosilke za jedno zgoraj označenih službenih mest naj svoje pravilno opremljene prejšnje po predpisani službeni poti v.lože pri podpisanem mestnem šolskem sevtu najkasneje do 28. junija 1921.
Mestni šolski svet ljubljanski,
dne 31. maja 1921.
Št. 400.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB NA MEŠČANSKIH ŠOLAH.
Po naročilu višjega šolskega sveta razpisujejo se naslednje službe strokovnih učiteljev in učiteljic na meščanskih šolah v Celju in Žalcu:
a)	na deški meščanski šoli v Celju: ena služba strok, učitelja I. skupine, dve službd strok, učitelja III. skupine,
po ena služba strokovne učiteljice I., II. in glasbo na dekliški in deški meščanski šoli.
b)	Na dekliški meščanski šoli v Celju:
op ena služba strokovne učiteljice I., II. in III. skupine.
c)	Na meščanski šoli v Žalcu:
po ena služba strokovnega učitelja I., II. in III. skupine.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti za obe meščanski šoli v Celju pri okrajnem šolskem svetu — oddelek za mesto v Celju, za Žalec pa pri kraijnem šolskem svetu v Žalcu do 15. j'ul. i 921.
Štev. 922.
RAZPIS UČNIH MEST NA MEŠČANSKIH ŠOLAH V MARIBORU.
Po naroČilu višjega šolskega sveta z dne 28. maja 1921, štev. 6699, se razpisujejo na meščanskih šolah v Mariboru v stalno nameščenje naslednje službe strokovnih učiteljev in učiteljic: Deška meščanska šola:
2 službi za strokovnega učitelja L skupine, 2 službi za strokovnega učitelja II. skupine, 2 službi za strokovnega učitelja III. skupine, 1 služba strokovnega učitelja za petje in glasbo v zvezi s predmeti I. skupine,
Za eno izmed 2 razpisanih mest vsake skupine je treba dokazati poleg usposobljenosti za pouk dotičniih premetov v slovenskem jeziku tudi usposobljenost za pouk v nemškem jeziku. Dekliška meščanska šola: 2 službi za strokovni učiteljici III. skupine. Za ti dve učni mesti je treba dokazati usposobljenost za pouk v slov. in nemškem učnem jeziku.
Dekliška meščanska šola II.:
1 služba za strok, učiteljico II. skupine, -1 služba za strok, učiteljico III. skupine. Pravilno opremljene prošnje je treba Vložiti službenim potom do dne 1. julija 1921 pri mestnem kot krajnem šolskem svetu v Mariboru. Okrajni šolski svet (oddelek za mesto) v Mariboru, dne 2. junija 1921.
Predsednik: dr. Lajnšič, T. r.
Silil/a liniiiounntt I Tražite cjenike ruskih origi-RlMd ¡UijliemiM ! nalnih knjiga od Česko-jugo-slovenske naklade J. Herejk, Zagreb.
Jirasek: Filozofska liistoriiaJ30.SnjSe:
ni roman. Upravo iiašao. Naru^ite si odmah kod Česko-jugoslovenske naklade J. Herejk, Zagreb.
SvaKovrsfne razgiednice S25',. dhistoričke'
Dsilir svake vrsti uz vrlo jtftine cijene nudi Česko-rujJIl jugoslovenska naklada J. Herejk, Zagreb.
Ruska književnost! SStSt^
generalno zastupstvo za dižavu S H. S. osim Srbi. je Slavenskoga nakladstva i ima na zalihi bogati izbor ruske literature. Tražite cjenike. Naručbe se brzo i odmah odpremaju.
Književni vijestnik.
Na Ijetnu sezonu naručite odmah novoizašlu natij. knjigu Jirasek: Filozofička historija. K 30, kojaj^
izašla kao prvo hrvatsko jubilejno izdanje. Pouie-čem K 30. Šalje J. Herejk središnjica Češko jug0. slovenske knjižare, Zagreb, Hatzova ul. 15.
Najbolji historički roman čehoslovačkoga naroda.
I	II	........................... ■ I.IMII...... II	-	!!■■ _
EBBBBBB&nBBBBDL BBnQBBBBBBBBBBBQ(}
Sprejme se
deklica
poštenih staršev kot učenka v trgovin» stekla in porcelana.
Poizve se pri tvrdki AVG. AGNOLA. v Ljubljani. Vsa preskrba v hiši. Deklice revnih staršev imajo prednost. BBBBBBBBBBBODDBBBDBDBBDBBBBSDBDD
Večletno jamstvo!	"8»**» P'^ilni pogoji
Tvrdka JOSIP PETELINC
— LJUBLJANA — Sv. Petra nasip št. 7 —
O
¿Í >
«s £
se priporoča kot edina tovarniška zaloga šivalnih strojev Grilzner v vseh opremah. Materijal in izvršba predvojna. Istotam se dobivajo igle, strojni deli za vse sisteme strojev, strojno olje, toaletne potrebščine, modno blago in galanterija. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna —=—--===== strojna popravila. ===—=— .
S5 ta
3
SB O*
Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 7 (tik gostilne „Pri fajmoštru".)
Večletno jamstvo!	msmmmmm	ug°dni Plačilni Pogoji!
		
GALERIJA NAŠIH MOZ.
Po originalih akad. slikarja prof. Koželja je začela Učiteljska tiskarna izdajati portrete naših mož.
Ravnokar so izšli v dvobarvnem tisku: Valentin Vodnik, Anton Martin Slomšek, Josip Stritar. Velikost: 47 X 61. — Cena vsaki sliki 3 din. (ovoj in poštnina posebe). Slike so namenjene šolajn, društvom, javnim lokalom, zasebnikom. Naročila sprejema in izvršuje
Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 6.

1 služba strokovnega učitelja za telovadbo njenh službenih mest naj vlagajo svoje pravilnov zvezd s predmeti II. skupine.
Za našo mladino!
Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., IL, III.. IV., V., VI. zvezek po . Andrej Rapfe: „ „ » I., II., III., V., VI. zvezek po . . Mišjakov Julče: „	, I., II., III., IV., V., VI. zvezek po
Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po ... . Pav. Flere; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po . . .
„ Babica pripoveduje. Spis za mladino po.......
Marko Senjanin: Slovenski Robinzon ................. 15—
Nadalje:
Rab. Tagore: Povestice......................
Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi....................
Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica...................
„ Bob za mladi zob (pesmice)..............
Dr. Ivan Lah: Dore......................-
Oton Župančič: Sto ugank (pesmice).............
Mark Twain: Mali klatež............brož. K 26 —
Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)........ — —
Ewald Bolka: Dvonožec............. .K 50 —
Fran Levstik: Martin Krpan.......... — —
lVan Albreht: Mlada greda (pesmice)..............
Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom)..........
Nemcova: Češke pravljice (II. zvezek.)....... »K 11"—
France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu....... „ 12—
Moj zverinjak......................
Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5'—, 6-—, 8"40. 9-—, 25'—, 30'—.
K 12— „ 12— . 12 — . 12— . 12— . 12—
12— 30,-12 — 12— 10— • „ 3— vez. K 32— „ , 20— . „ 56— . . 20-. , 40— „ . 40—
16--20-•
2 ■
i
Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flere. Ilustroval: Anton Koželj. - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - -
o „ • lic»4- Od Šolskega lista je na razpolago samo še 3. štev. OUISKI llSt. II. stopnje (Rape) cena 14 K in 2. štev. III. stopnje
(Flere) cena 14 K.
V prid Učiteljskemu konviktu:
Žirovnik: Narodne pesmi, I. II. in III. stopnja cena 5 K. Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi za mladino.
Te himne so odobrene od višj. šol. sveta za šolsko uporabo.
K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.