Razprave 
GOK: 176.1 Fagus silvatica L. : 114.521.6 
ekatere vrste iz družine Križnic (Brassicaceae) in njihov 
indikatorski pomen 
some species of Cress famll y (Brassicaceae) and their indicator va lu . 
Lado KUTN1\R' . Lado ELERSEK~ · 
Izvleček: k L N k t . d ž. K ·- . (B . ) . ..h . d'k t ki G d k. . Kutnar, L., Eler~e , .: e atere vrs e 1Z ru 1ne nzmc rass1caceae 1n nJI av 1n 1 a ors pomen. oz ars 1 vesln1k, 
.§t J/1998. V slovenščini , cii. lit 17. 
· Prispevek seznanja bralca z nekaterimi zelišči iz družine križnic - Brassicaceae (Cruciferae), ki jih pogosteje videvamc 
v naših bukovih gozdovih. Predstavljena je njihova ekološka podoba po Landoltu (1977~. Ellenbergu s sodelavci (1991} in 
t<oširju (1992) ter njihovo pojavljanje po različnih lipih bukovih gozdov. Na koncu je ob slikovnem prikazu obravnavanih 
vrsl podana njihova kratka "osebna izkaznica". 
Klju_čne besede: rastlinstvo, fitolndikacija , bukovi gozdovi. 
Abstract: 
Kutnar, L. . Eleršek, L .. Some species of Cress family (Brassicaceae) and the ir indicator value. Gozdarski vestnik . No. 
3/199S. ln Slovene, lit. quot. 17 . 
This article informs the reader of some herbs from the Brassicaceae (Cruciferae~ family which can otten be found in 
our beech torests. They are presented in an ecological portrait according to Landol! (1977), Ellenberg et al. (1991) and 
Košir (1992). Moreover, the ir focations in different type s of beech forests are shown . ln conclusion, a brief "ldentification 
card" Is gi ven along with the pictures of the species treated. 
Key words: flora. phytoindication, beech forest. 
UVOD 
INTROD UC TI ON 
Cvetoča zelišča so svojevrstna popestritev v sicer skromni barvni paleti 
rjava-zelenih tonov poletnega gozda in za vsakogar zanimiva paša za oči. 
Pestrost barv pa ni samo estetski. temveč tudi funkcionalni element. Pisani 
cvetovi so rezultat dolgotrajne evolucije . Nežni cvetovi namreč ne privabljajo 
samo lepote željnih obiskovalcev, ampak tudi mnoge žuželke, ki tako o-
pravljajo izredno pomembno funkcijo opraševanja in s tem nadaljevanja 
teh rastlinskih vrst. Zelišča so tudi dober pokazatelj okoljskih razmer, zato 
lahko na osnovi njihove prisotnosti razmišljamo tudi o bolj ali manj skritem 
ozadju, ki ga ponavadi imenujemo rastišče . 
Predstavila bova ekološko mesto nekaterih križnic - Brassicaceae 
(Cruciferae) in njihovo pojavljanje v razlicnih tip ih gozdov. Omejila se bova 
na liste. ki so najpogostejše v naših bukovih gozdovih, saj jih lahko srečamo 
na vsakem koraku . 
Te vrste pogosteje navajajo kot značilnice ali razlikovalnice določenih 
buk.ovih združb. Na splošno lahko rečemo, da je njihovo pojavljanje glede 
na različne okoljske dejavnike relativno široko. 
S pričujočim prispevkom (in morebitnimi naslednjimi iz te serije) 
poskušava rednega ali slučajnega bralca navdušiti za opazovanje teh zelišč 
in razmišljanje o vzrokih za njihovo prisotnost v določenih okoliščinah . 
Go7.dV 56 (1998) 3 
·Mag. L. K .. dipl. inž. gozd., 
Gozdarski inšlitul Slovenije, Več­
na pol 2, 1000 Ljubljana, SLO 
•· L. E., dipl. inž. gozd., Golo 
Brdo. p. 1215, 1000 LjublJana . 
SLO 
149 
• '1 1 
~""'"""'­~ btaC*'Io L:! ~ (fot(l L 
Elottot.)" 
~ .. ~"""'~'"'"' 
:uceYih z:dru::ib. v~ x <n.ZtiJ-
Y ~~ lll.lt z:na-!ft(JI: M ".._ 
- pe '-""'"'oo-.. u,n pou ~ '19Giilll _d_..... 
~M>' . lin~~ 
1 WNLM &cl o.M ~
t:na~4JdensK:s..l1 • dam_,. 
~--·..:co-v 
"\;; r.>M -jlt6i 
. ·~ Gtedl! ,.. nllll:'nef\ Pi" 
~· n zaoo ll!hoCnc.....,.. 
~~·ioi.I.Aft\Y~I)I'. 
~r..~· 
2 ZELI~tA IZ DRUŽINE KRIŽNIC, KI SODIJO V BUKOV!; 
GOZDOVE 
2 HH<BS FROM IHE BRASSICAGEAE FAMIL Y IN BEE(;H FOREST$ 
O knt"""h "~Mala Aara Slo·1en1j8 n&slecnje (MARTIIIIČIČ : SLISI'IIK 
1984) "'Enof.etn~e ... -ebetnlce zetnato 1ra1mta, redko polgr'Tl•tkl Usti raz. 
•Titetw Sj)lald.slo !:<et pnislcv So.."'~elte gro>.<!<l Cv~1110 ode-ale dvojno, 
'hr~a,...., (S»-a 11 Pri:Šnikav &. 4 natran~ dAlJ.'.! od 2 zunan11h PIOdnq 
~ \'ral , Plc.d ,e c-c~le•ta QIIIVICJI(Iual< ah lu tu~ j t•llf<a 2\ 
led .. la.<pade n.l enosetnerW:e olodrč.ei~UI PlOd)." 
Kol ki Jue za IZbOr p~~m&,,.h ~ntnre ,e Oo la''".,.. put:.llk•o,;:> Buk""' 
~atdav1 na Slovens~em (MAR•i'K:EK 19871 ~,leo 50~ kro:niC<l navedene 
k ni LnHtllntc~ r:th raztli<:ovalntce dOiotlnlh bY~ alntaKSOrov (pregfF.tjntca 
1) 
~~ d t~ H 
• D 
d H 
~~ g., ""' 
Il
. . 
u 1 n H --..... --L ) • 1 ' o.-• _.... - L ' ~ l • o 2 Ml ogcan-. \Onc)fWt.a 
_I'O'ypll.". w .. ~ ) 
PtllltCliiN .."nopnlct PoN __ ..,..~L. 1 
T-I>OM• 
CM ....... Mio/iaL ' ' ' • 1 1 T1114fn• trG-ria 
..-.~ L. • 
buwln llonopnica 
Or.c'arilr 6ilbla W. ~1 K 1 2 1 1 ..._,_ 
2 11 H .. 1 • 2 
1. g«bb o•Jioln IJ! hi< O VQ'JIOVIVI, Cl& 50 ~r.tniCI MGjpoot.)~IC>,e O(Wl'dlt,_ 
znaQ.,..(A' ~ .. tU7IikOva~t~.~ ilnlakSOI'()\ v ~'WtdAICitt~•m dlf"'ArsK.fl1"'1 in 
tD! f(ldlrat•'K"I ~IOQeo<)IOiske"' ()bmoČIU (Piegledn.c:a 1) 
pr b ~ · O:lfOVNv4...r• lntl'o( .....Ct~ da W po,bAJitO pttO>M<I'I w go<· 
....... paw .._<O",...,.,. Mli• pd>U l)llo!cv)<l ""'"""'~"". ·~ 
..... .,.su Alt'le,ON r .... t..r.o ~"" toeh -lriMI" •"""' •'ll""""lll<atl. 
~~· "'*"""''~"'~ (11ESSeul 197'o 
3 FfTOII" >IKACLJSKA VREONOST KRI!NIC 
3 ~yT• .ou;.li\ONAI. 'l~lUE OF BRASSICA.Cf;AE 
rto osno:• pq••'tr+' I'OW'I'lllZnrh •uli.., nz Ctllnlnol'l ""VO"' "''lilo si>"'· 
perro na <' oiiu• ru,.".,.. ' ,b:Jap na~ rasl.st.. ~norne $0 
~~lot;•spealoer<holo~llrazmerl'e~e<)JI~ OtaiiiJ!Ciesne 
.,...u-e~ po,a''-'_.,<ICIOČI'•II~ Jn~ noolc>-~· 
"" del•"""'"" ~ • • fA>I:AlOIO ~ .. '"lnoSl 0>0114 Ol~ kclrndl~ 
.".pe ~ • ~ l,.,.... hri10 n -·noG ounlrM ~111'1" '' 
..,._. ,... da u ",__, ~ det:>.....,l.e ol~-' tTARMAN 1992:. 
~-~ ..,.., .. gcolGa w J,Krnereo ~*•br IIZ1'14f n spre-
tnoml> • •• _.,.....,I-H· MONIER el al 1992 Sr.HONHAR 
1993. lHI\AON ER Il lil 1994 $CIW10T 1~1 
Metoda DO La"CCoolu •'977)10 rtlatovno g<o~a sa, ~ "'""~<•l••n v•ed· 
llGSI• v ll';rocnLO me<l 1 ., S Prva SIOI)Iltt pOcneno ""ti'U"I._,.., Pel.t ~!Opnja 
n•rv•či-> me•o dolot.enft9A c~o,..·-• v pr~ 2 i" v~quc.. .. r. DSNn 
dej3voil(ov z... vs.e Qbra."na....~tne ._r\ltw".- rUMtas.a~ U.n.'"()N(.t f"C:• 
l<aGijske wo4no•~ se nantU,O pr~ na i·o(Af~O "<•" t,tlo) Mla~ko 
tud• ..ek~lt.o radoi<~JOP od ese,.".. .. rol.,... pr n., riC.lHNAR 19'J1). 
ui'OOnlt977ICClled<ll~ rbll'lnol4NI \nlll.l ••*• •1111lni4 "'~lnm 
,..,.,.,. •od ~ 1<1lrll 110 IMt"lh raSII~I P·~jolfn M prldv5em na 
llen.~lltll-11' tl<MOII't'-''*""'" $ "..".~ Ol)fevMvallt kntnlce 
,.. cq.a..-\lifO na tlet", kt &O be(J&ta 1 humusnrw !tnov"v L.- tt pt2nt li:retlrtin~l 
~fi' ....rsl.lll•l s cw·wprtfnmt NJmU)n.mt t<tltr'tttlmt, &at rntt na gru~č· 
Nh~ do ,:elteotn IIth, .... lltm kn •• OIIJJ"' '""" fl016JIJIIt~ na IIth l 0011 
A i~ .,J h "'"' jj Ji Spo-... H lil H h JI ..__ 
~ Olll&tliiw.A l J ) • • • l J ~ 
o.. 1 _.. 
~-w'~bl 1 ' ' • • } ' ! 
~·~ -.... -........ " ) • ' • • . ) ; , ..... ,.,.. .. tlonopnu 
DMf.,.,.._..~l ' • • • ' ' • , ___ 
c..-.--L 1 • ' • • ' ' : 
~--.tw.. . ~l 1 • • l 1 i • J 
z--
0........-.tli .. 'C' 
• 
u...o-.. .. --M kb. .....,llllnl ~:Jie--
"' oe ~~.....,.,...tea..,.. gtd.. 
... t~u ~~ .... :.re 
n. """' .. ---... ... .... ,.,. .. ,v....,._ 9<> 
........,o~ 
-·m:oj. 
,_ "" llndollu p~m 1-,.. po-
~~ -.. ......... ~ 
~ J'>l•IC1r!U (''i71J ( dclliJ t<Jt 
-} 
... 
Kutnar L Eleršek, L.: Nekatere vrste tz druzme Knznic (Brassicaceae) 1n nJihov md1 ·atorsKi pomen 
Preglednica 3: lndikacijske vred-
nosti po Ellenbergu in sodelavcih 
(1991) (-ni podatka) 
Table 3. lndicalional values accord-
ingtoEI!enberget al. (1991) (-data 
not avai/able) 
1 52 
peščeno do prašnato teksturo. Landol! uvršča te vrste med senčne rastline 
ki se na dobro osvetljenih mestih pojavljajo le ob manjši konkurenci drugih 
rastlin . Najmanj senčen značaj ima deveterolistna konopnica. So vrste 
povprečnih toplotnih razmer, ki so značilne za gorsko stopnjo, in vrste 
predelov s suboceansko klimo (preglednica 2). 
Ellenbergova metoda ( 1991) v seznamu 2. 726 vrst praprotnic in semenk 
opredeljuje tudi ekološke zahteve petih od sedmih obravnavanih križnic 
(preglednica 3). Vrednosti so bile določene v zahodnem delu Srednje 
Evrope. 
V preglednici 3 sva primerjalno zajela indikacijske vrednosti obravna. 
vanih križnic za šest ekoloških dejavnikov po Ellenbergu in sodelavcih 
(1991 ). Ekološka reakcija rastlinskih vrst je ovrednotena v devetstopenjski 
lestvici. Prva stopnja pomeni najmanjšo, in 9. stopnja največjo mero dolo-
čenega dejavnika. 
Po Ellenbergu in sodelavcih (1991) so obravnavane vrste označene kot 
pretežno sen čne do polsenčne. Po toplotnih zahtevah so to rastline zmerno 
toplega območja , ki se po avtorjevem mnenju pojavljajo predvsem v sub-
·-- ~ ~ ~- ~- - ~ 
ii) """ """ Q o (/) o 
Vrsta 
c 
]i'O ..c~ §.....; ..!!! ·!:: 
Spe cie s Ili 
~~ 
c c -::.... ro et:: - r.::. .o Q) Ql g:§ ~~ > <lJ o c:: c:: 
;::>- ~ ~ •N E ..:.: u ~ ~ Q).i::. 
~~ 
ro 111 
~S> o o 
Ili ::3 Q) Q) 
:::. ·-.::: ::..::'(") 5J:: o::n:. O:;:! 
Brstična konopnica ·""' 
Denlaria bulbifera L. 3 5 4 5 7 6 
Deveterollstna .konopnica 
Dentaria enneaphy/los L. 4 4 4 5 7 7 
Mnogo!istna konopnica 
\ Dentaria po(yphyfla W. et K. 
Peterolistna konopnica 
Dentaria.penlaphyflos L. 3 5 2 5 7 6 
Trilislna penuša 
Cardamine trifolia L. 3 4 4 6 6 7 
T rpežna srebrenka 
Lunaria rediviva L. 4 5 4 6 7 8 
Zasavska kohOpnica 
Dentaria trifolia W. et K. 
montanskem pasu Srednje Evrope. Nekoliko manjše zahteve po toploti 
imata deveterolistna konopnica in trilistna penuša. Obravnavane rastline 
so suboceanske vrste, ki jih običajno najdemo v celotni Srednji Evropi. 
Izjema je le peterolistna konopnica , ki je označena kot oceanska vrsta . Te 
rastline naseljujejo predvsem sveža tla, medtem ko se tril istna penuša in 
trpežna srebrenka pojavljata že na nekoliko vlažnejših tleh . Ustrezajo jim 
predvsem rahlo kisla do bazična tla. Tla, na katerih najdemo obravnavane 
vrste iz družine križnic, imajo vsaj nekoliko nadpovprečno vsebnost dušika. 
Pogosteje so to tla z večjo vsebnostjo mineralnega dušika. Trpežno sre-
brenko (Lunaria rediviva L.) uvršča Ellenberg (199i) med prave indikatorje 
za dušik (preglednica 3 ). 
Metoda vrednotenja rastiščnih dejavnikov in relativne kakovosti rastišča 
po Koši~u (1992) zajema okoli 544 rastlinskih vrst naših najbolj razširjenih 
gozdnih združb. številne rastline so ocenjene ločeno po različnih sinuzijah, 
tako da imamo na voljo okoli 780 rastliščnih koeficientov rastlinskih vrst. 
GozdV 56 ( 1998) 3 
- . '.} -~·•oe'oen<• u (llrol)sl<f' ~"""' rvau,o po~ZI1o pr; 
~PI' rt ~~.lim~ l.oe(UntA St(ltm ""th •oiOfll"CIJ'hlh 
~· ~,......-: prtdsta-_,. reii~M>a ta~OV061 rastKta Mani"l kot jo 
~ ""'"~v~ koel.,..nliiV votJ.a J'l proozvn<'na •po-
ioiJnO'!I tU,;ta f~'~loel'lOtfltl llal«lzaqsl<l koof>Oen~ ;xwed-
!10 podlf'"'luCJ 6lNkD "..,..." nllmer poum"'"" r.osfton ... e vrste 
v preq,e.Y"O ~ .o·~· ~oor.uen~ vstl' ~h "'51 Z.a ~"mer­
"." sva •:tr• .. ou~t"' knJruc;. • ..,._P tli ~arbOnl!tM POdlegoe na 
~1• 1 ~ .. ,.~~IN~-kl,o~r (l992oop<~~e 
la v !<IS• ""1' oD I '1 tet wr-. oo vl<-ue.tna run~ ln rasltonske vrste. h 
41/ff!P v chon.o kafi)Or\ltne pod lige P'-t CIOiomitorn 
~ ozna,ca vr$1 v df119111 arnwlf'h ' " '"lll.n 1"~1 rall•~. zalO 
.,ga prm<"'~ ne mor trM ...c>~Uivno pOSpiOiAD Mv~ dr~ matiČne sub-
,.,_ r "..g.tno~nezn tllll on drugatnlm vpi IlOm po<1nehNh ~J8"""'"'' 
lilič<" •ut(prego-lu 4j te opr8dt~eM\ \0( ra\One ~obO kr$lh 181 
~.aq~a ..-ednnst J) N~KAf!T\81'4 ~~At& VIsi, ko <O prete 1M AA ne-t-alno 
al<atn• ''"" bogttlh z bazam• alt l ati>Qnah lvalortUG•I••• .."8dnc.t !>t 
()br3'M'•ont vnle •• oblelltno po1•"'t•,o n.J razl<l1o glot>Mih n..n N" 
glObOkih Ueh (60 ICO un) se JlOI!•I3 br s tilna ~oncpna N.t alo pil(~; ih 
lel- (pod 1 S o:nl se obo<!&; no po;•vtja to l>ftln• areb<tn~a. na plotv-h tleh (1~ 
!1 ,. ~ »~ ~j u """' ., l ' H Spor.lot j l~ H u f u ~ 
~~->,""' •onopnlea 
IM!t«ii !J~•!&r~: l ~ ' J ' • 
, ~ 
Of>, ... ....... _ ... 
twrftNfil f'II~MP#'I~.Ibl L ~ • ~ • • ' ~ 
M!IO(JIW IM \Qnoslntal 
I>Nll•rl• ~)"It W tt K ~ 1 ) ~ 1 1 ~ 
,::::; ... ---l o 11 ' ' " ' > 
1 !""IN.'-"" ·-l • 1 ) ~ 1 • ~ 
,:=;::.~ K • s • ' ' l&t ...... .._... 
~-WttK • 1 • ~ s s 1 
• .10 C"T ;>ol _......". ~ liM ..U.<! vr~ IIU!c,O "·~!!• t 
Ol VM' It JIIOOO'vtl kh ( )(1 eo CITII Kolo< (1 9921 :ll)'ede~u,e r~tno 
Wlnn<n 01 .,....__ ~ ..... tf1000 lot UD!ln iJielehh t.l 8<StltN tn 
ao-.;u\onopnoc.t~ rasre<a 1\,) Vf4n4! ·~·.n &1 pe~tnoh ~"" 
"'-»loW n,.x>;~~•l811! I)OWI,_.e,O ile> 50 ilO 75 +;, ! • tlr.lt.l v Z~t'lfol> 
- ,.",:on"" 
tZr<- ....a .... ~ •e ~~~re P<lltt~JO"' "'"'"" ~,., pnl\i,a *' ~~ ''~""'• .-..!~ lvtiOnZ~•'' •~lo•M 5Jon s oam no z~tn 
"'-1r>to t.1 o..- "'"• "'""''c!roo"' •·•U• ''•IO<•UC'!$1'• loelcoeot 3) 
l'llll&i- 11th IVII()nl~' k~>tf(o@N 1) Ze veQno Obta.me•ar>h vrs; 10 
~ro 11"1'1•~ v Ntcll.t' vla!J.,'I levan v SledOQOIIU (ptrl;l&dlll:. 4) 
. IL.r.r.... ,. 
P-Lot !Mi cA .. ~~\Oli 
-po~JI'l!O? 
-.",. ' Q:::e4uu; 45 
-=:c:oang » l(olr 1 J 99;l 
•u 
Kutnar. L , Ereršek, L.: Nekatere vrste 1<' druž.me KnL.n1c (BrasslcAc:r::ae) m njihov 1nd1katorsk1 pomen 
Stika 3 Brstična kanapnica (8. mlaja) OentariCJ bufbifera L 
Ra. Večinoma bukovo-jdvo~evi gozdovi ; V. 30- 60 cm, • tV-
VI ; O . c. Cvetovi svellovijolicasti (lahko beli ali rožnati) , v po-
daljšanem socvetju; D. p. Stebeln1h listov 8 ali več, sp. pemati , 
zg. enostavni. Pogosto se razmno2.uJe tudi vegetativno z za-
rednimi brsUči, ki jih raznašajo mravlje. Lusk suličast (dolg 25 
do 35 cm), proti plodnemu vratu počasi zožen. (foto L. Kutnar) 
:~ lhr. c Mnogolistna konopnica (M. mlaja) Dentaria poly-
phyl/a W. et K; Ra . V senčnatih bukovih, bukovo-jelovih in 
smrekovih gozdovih od gorskega do subalpinskega pasu (do 
1500 m); v. 20-30 (60) cm; '"IV- V; O. c. Rumenkasti cvelovi 
so razvili na vrhu rastline. na tankih, precej dolgih cvetnih 
pecljih Čašni listi enkrat krajši od venčnih, ki so dolgi 15-20 
mm. Prašn1ki krajši od venčnih listov; D. p. List je sestavljen 
iz 7- 9 lističev. (foto M. Piskernik) 
154 
Slika 4. Deveterollstna konopnica (D. mlaja) Dentaria 
enneaphyllos L.; Ra. Sveža bogata tla, senčni gozdovi in rušje, 
od nižin do subalpinskega pasu; V. 15- 30 (40) cm, • IV- VI. 
O. c. Po 5 - 1 O cvetov je v visečem grozdastem socveiju. 
Venčni listi rumenkasti, dolgi 15- 20 mm. Prašniki in venčni 
listi so enako dolgi; D. p. Ime ima po treh lridelnih listih. Lusk 
je na daljšem peclju, dolg 45- 75 mm. (foto L. Eler~ek) 
·~: 111 . ." 5 Peterolistna konopnica (P. mlaja) Dentaria 
pentaphyllos L.; Ra. Senčni gozdovi od nižin do gorskega pasu; 
V. do SO cm; ·1v- V; O. c. Cvetovi vijoličasti ali rožnati. prašnice 
rumene: O. p. Stebelni listi pet-pemali. (1oto L. Eleršek} 
GozdV 56 (1998) 3 
Slika , Trilistna penuša Cardamine lrifolia L. 
Ra. V gozd0vih (bukovih), od nižin do subalpinskega pasu. 
V. 20- 30 cm; • IV- VI. 
o. c. Beli cvetovi so na vrhu stebla. na pecljih, dolgih do 1 cm. 
Vencni listi dolgi 9 - 11 mm. 
o. p. Pnzemni listi trojnali, dogopecljati, usnjeni, zimz.eleni. 
(foto L. Eleršek) 
Go~dV 56 (1998) 3 
Slika 8. Trpežna srebrenka Luoaria rediviva L 
Ra. Vlažm gozdovi. na svežih, zmerno kislih Ueh, na razlicnih 
geoloških podlagah, od nižin do gorskega pasu. 
V. 30- 120 (140) cm:· V- VIl. 
O. c. Svetlo vijoličasti, redkeje beli cvetovi, dišijo . Venčni listi 
so dolgi 10- 18 mm. 
D. p. Plodovi so elipticni, viseči, dolgi od 40-80 mm, na obeh 
koncih prioslreni. Pozno jeseni značilno srebrnk~sle barve. 
Listi pecljati, srčasti , neenakomerno nazobčani. (foto L. 
Eleršek) 
Slika 9 Zasavska konopnica (Trilistna mlaja) Dentaria lrifoliB 
W. et K. 
Ra. V listnatih (bukovih) in mešanih gozdovih od gorskega do 
subalpinskega pasu (Kamniške Alpe, Pohol]e, Kozjak, Posavje): 
V. 10-40 (50) cm; • IV- VI: O. c. Beli cvetovi, po 4 do 15 v 
skrajšanem grozdastem socvelju . Cašni listi so ozki. zeleni, 
dlakavi in precej krajši od venčnih Ustav. Prašniki temno vijoli-
časti, veliki. D. p. Prizemni listi na dolgih pecljih, tridelni . Na 
steblu so 2- 4 tridelni listi z dolgo zašiljen im vrhom. 
O. p. Prizemni listi trojnati, dogopecljati. usnjeni, zimzeleni. 
(foto M. Piskernik) 
155 
l<utrlar. l Eleršek. L. . Nekdtere vrste rz dru2me Krr:žP rc (Brassn;aceae ) rn llJillov rnllrr~alorskr pomen 
- --- ~ 
4 PREDSTAVITEV IZBRANIH VRST KRIŽNIC 
4 PRESENTATION OF SELECTED BRASSICACEAE FAMILY SPECIES 
Slike 3- 9 prikazujejo izbrane vrste križnic s pripadajočo "osebno izkaz-
nico" (ŠIL IC 1983, MARTINČIČ 1 SUŠN 1 K 1984, KREJČA 1 ŠOMŠAK 1988, 
SEIDEL 1 EISENREICH 1992, TRPIN 1 VREŠ 1995): 
Legenda: Ra- rastišče, V- višina rastline v cm,~- čas cveten ja (mesec), 
O. c. -opis cveta, D. p. -drugi podatki. 
5 ZAKLJUČEK 
5 CONCLUSION 
Med ekološkimi oznakami izbranih križnic prihaja do manjših razlik, ki 
so posledica različnih metodologij in njihovega geografskega izvora. lndi· 
kacijske vrednosti križnic so bile ocenjene v različnih delih areaia razširje-
nosti vrst. Vrsta se namreč lahko v ločenih delih areala razširjenosti zelo 
različno odziva. Metode so bile razvite na podlagi drugačnih kombinacij 
rastlinskih vrst, kjer vladajo poleg povsem specifičnih rastiščnih razmer tudi 
drugačni konkurenčni odnosi (KUTNAR 1997). 
V celoti gledano so izbrane kriinice značilne za svei.a do vlažna tla, ki 
imajo nadpovprečno vsebnost hranil. Tla, na katerih se pojavljajo, so veči­
noma srednje globoka z relativno veliko vsebnostjo skeleta. Najpogosteje 
se pojavljajo v gorskem (montanskem) pasu, v senčnejših legah z relativno 
visoko zračno vlažnostjo. 
VIRI/ REFERENCES 
ELLENBERG, H. J WEBER, E. H. J DULL, R 1 WIRTH, V. 1 WERNER, W. 1 PAULISSEN. D .. 1991. Ze~gerwerte von 
POanzen in Mitteleuropa.- Scripta Geobotanika, 18, Erich Goltze Kg, Gottingen, 248 s. 
HESS, H. E. 1 LANDOL T, E. J H IR ZEL, R., 1977. Flora der Schweiz und angrezender Geblete.- Band 11, Birkhauser Verlag, 
Basel, Stuttgart, 956 s. 
KOSIR, ž., 1992. Vrednotenje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč in ekološkega značaja fitocenoz.- Minrstrstvo z.a 
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ljubljana, 58 s. 
KREJCA, J. 1 ŠOMŠAK. L.. 1988. Rastlinski svet Evrope.- MK. Ljubljana, 374 s. 
KUTNAR, L., 1995. Rastlina- rezultat rastiščnih dejavnikov.- Gozdarski vestnik 53, 7-8, s. 322-330. 
KUTNAR, L., 1997. Prime~ava vrednotenja lastnosti gozdnih fitocenoz in njihovih rastišč na primeru Landolta (1977), 
Ellenberga in sod. (1991) in Koširja (1992).- Magistrsko delo, BF Oddelek za biologijo, Ljubljana, 125 s. 
LANOOLT, E., 1977. Okologische Zeigerwerte zur Schweizer Flora.- Geobotanischen Institut der Eidg_ Techn. Hochschute. 
64. Heft. Zurich. 208 s. 
MARINCEK, L., 1987. Bukovi gozdovi na Slovenskem.- Delavska enotnost, Ljubljana, 153 s. 
MARTINCIC, A. 1 SUŠNIK, F., 1984. Mala flora Slovenije.- DZS, ljubljana, 793 s. 
SCHMIDT, W., 1995. Waldbodenpf\anzen als Bioindrkatoren niedersachsischer Naturwalder.- Forstarchiv- Themenheft 
66, 4, s. 150-'r58. 
SCHONHAR. S., 1993. Die Waldbodenvegetation als Standortsweiser.- Allgemeine Farsi und Jagdzeitung 164, 9/10, 
Frankfurt am Main, s. 173-180. 
SEIDEL, D./ EISENREICH, W., 1992. Slikovni rastlinski ključ.- DZS, d. d., Ljubljana, 288 s. 
ŠILIC. Č., 1983. Sumske zeljas\e biljke.- "Svjellost", OOUR Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Sarajevo, Zavod .za 
udžbenike i nastavna sredstva, Beograd, 272 s. 
TARMAN, K., 1992: Osnove ekologije in ekologije živali.- DZS, Ljubljana, 547 s. 
THIMONIER, A. 1 DUPOUEY, J. L. 1 BOST, F. 1 BECKER, M., 1994. Simultaneous eutrophicot.on and acidification of a 
forest ecosystem in Nort-East France.- New Phytologist126. s. 533-539. 
THIMON IER, A. 1 DU POUEY, J _ L. 1 TIMBAL, J., 1992. Floristic chr~nges in the herb-layer vegetation of a deciduous forest 
in the Lorraine PI ain under the influence of atmospheric de position.- Elsevier Science Publishers B.V., Forest Ecology 
and Management 55, Amsterdam, s. 149-167. 
TRPIN, D. 1 VREŠ, B .. 1995. Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice.- ZRC SAZU. Bioloski inštitut, Ljubljana, 
143 s. 
156 GozdV 56 (1998) 3