179. -številka. Ljubljana, vtorek 9. avgusta. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avBtro-ogerske dežele za celo leto 1*> gl., za pol let*8gL, ta četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za eelo leto 18 t;l0 kr., po pošti prejenian za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne pet.it-vrsto ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. 1 »opisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši »gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«', oznanila, t. j. administrativne »tvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej liifti. A I i i ii 1» I jami, 8. avgusta. —r.— Zadnji čas prišel sem v doti ko s prijateljem, ki ima priložnost občevati s prvimi glavami ustavoverne kranjske stranke. Pripovedoval mi je, kako da se je pred malo mesecev srečal z jednim odličnjakom mej kranjskimi Nemci in kako da sta pričela se razgo-varjati tudi o političnih naših razmerah. Ta Nemec je bil prišel nekdaj v našo deželo, in s seboj je prinesel kipeče svoje nemško srce, in v kipečem tem nemškem srci polno domišljenih bledoličnih idejalov o poklici nemške svobode in nemške olike. In prepričan je bil v mladostnem svojem ognji, da bodo nemški elementi použili nas, kakor se pri jedi použije pečeno jabolko. Takoj se je postavil v vrsto razburjenih naših nasprotnikov, in svoje kopje je sukal nam nasproti in v našej sredi živeč bil je fanatičen in srdit nasprotnik narodnim našnn zahtevam! Zadnje dni pa ae je naš gospod Nemec sešel z mojim prijateljem, in odkril mu je melanholične predale nemškega svojega srca in zdihovaje mu je popisaval ljute svoje boje, in razkačene svoje naskoke, s katerimi je hotel ugonobiti slovenskega naroda ponižno prihodnjost. Končno pa je s tožnim glasom obetal, da bi vsi ustavoverni naši Nemci najbolje storili, če ležejo spat, in če puste pri miru rod, ki o njihovej modrosti ničesar vedeti neče. In resignirauo je še pristavil: die deutsche Partei hat in Krain keine Existenzberechtigung! Slavnostni govor o priliki sv. Ciril-Metodovega narodnega praznika v prid Jurčiče vej ustanovi v Dolenjem Logatci v dan 7. avgusta 1881. Predragi slovenski rojaci! Zakaj smo danes od blizu in od daleč v taksnem mnogem številu prihiteli sem v Logatec? Kaj ne, da sta nas v prvej vrsti klicali dve slavni in sveti imeni ? Ciril pa Metod, naša slovanska apostola privedla sta nas vkup na čast prvega si občnega praznika! Vi veste večinoma, kaj sta sv. brata Ciril in Metod, ta dva naša blagovestnika, ustanovitelja naše knjige in zaščitnika našej narodnosti, vsem Slovanom!? Rodila sta se začetkom devetega stoletja iz preimenitne obitelji daleč doli na balkanskem jugu, v staroslovanskem Solunu, iz očeta Grka in matere Slovenke; po rojstvu bila sta duhovita in v najvišjih šolah prava modrijana. Pred Cirilom in Metodom so v naših pra-dedih Nemci iz Pasave in Solnograda poskušali ozuauovati besedo Kristovo. Ali pri tem imeli To zadnje je tako resnično, kakor je le kaj resničnega bilo na božjem svetu! Nemška naša stranka, katero v tem trenutku reprezentira tenak organ ček v našej sredi, nijma prav nikake pravice več, da bi se šopirila mej nami kot politična stranka. In prav nikake pravice nijma tudi, da bi se šopirila mej nami kot absolutistična politična stranka, da bi se obnašala kakor bogatin pri mizi, tako da bi se mi Slovenci morali pitati z drobtinami, katere padajo s te mize! Ali če zdaj, ko ta stranka nij več razvajeni otrok vlade ter je primorana stati na samolastnih svojih nogah, če zdaj opazujemo, kako da njeni vodniki izgubljajo takoj svojo srčnost, če opazujemo, kako da se njene prve glave povešajo v tugi in kako da njeni prvi odličnjaki kakor rezimirani puščavniki ob-stajejo, da njihova stranka nijma pravice do življenja, potem se vprašamo nehote, kam bi uže bila dospela ta stranka, katero jedini duševni cvet je sedaj slaboten tednik, ako bi se bila morala bojevati toliko let, kakor so se morali bojevati slovenski patrijotje, ako bi se bila morala razvijati na tako pešce nih tleh, kakor so bila tla, na katerih se je razvijala narodna naša stranka! Osoda naj nam ohrani Slovanom vsaj nekoliko pravično sedanjo vlado še nekaj let, in naša ustavoverna klika bode izginila, kakor zgine jutranja rosa pred solnčnimi žarki, in posušila se bode, kakor se posuši studenec v poletji. — 80 prav malo uspeha; umeli nijso jezika naših očetov in imeli nijso čistih misijonarskih namenov: bili so večjidel voljno orožje pohlepnih nemških knezov, Karola Velicega, Karlmanu, Ludovika Nemškega in družili, da bi Slovane ponemčili ter v njih s pomočjo vere sebi utrdili gospodarstvo. Ti nemški misijonarji raz-širjevali so namestu se sv. križem in krščanskim mirom, z mečem in plamenom moč nemških vladarjev v Slovanih, pomagali so njihovim plemenitažem zidati gradove na gričih, raz katerih so krotili in pestili ubogi narod, kakor toži naš neumrlji vladika Slomšek. Slovenska kneza Kocelj in Rastislav spre-gledata, da hote nemški misijonarji za krščanstvo vzeti Slovenom dom in narodnost. Zatorej poprosita pri cesarji Mihajlu III. v Carigradu učiteljev, ki bi oznanovali sv. vero v slovenskom jeziku. Sredi devetega veka, pred tisoč leti torej, prideta brata Ciril in Metod v Slo-vene. Prizadevata se veliko pri vseh slovanskih rodovih od Slovencev do Rusov, delata mnogo in stanovitno, da naše stare obsije luč evangelija, da jih ta luč pripelje od surovega življenja k človeškej in družinskej oliki. Ali pri tem delu je sv. blagovestnikoma Pomenljivo je vsekako, da se je nasprotnim vodnikom raztajal pogum, in pomenljivo, da so zdaj, ko so v bojih osiveli in, ko se lehko ozirajo na dolgo vrsto političnega svojega delovanja in političnega svojega rovanja mej nami, da so zdaj prišli do zavesti, da je napor v preteklosti bil le izvor suhih fantomov, da so se bojevali za nerodovitno idejo, in da je sad njihovih političnih pretepov samo krvavo prepričanje, ki je izraženo v stavku: die deutsche Partei hat in Krain keine Exi-stenzberechtigung mehr! Želeti je, da bi se to koristno prepričanje razširilo vedno bolj, in da bi napočili tisti zlati časi mej nami, v katerih se bode Nemec čutil samo kot gosta pod našo slovensko streho, v katerih bode vsak Nemec mej nami imel zavest, da nema poklica, v našej sredi obnašati se, kakor da je doma pri svojih bratih, trdih Nemcih. Logična resnica je, da Be bode povrnil mir v slovenske pokrajine še le tedaj, kadar se bode naša nemška politična stranka zgrudila v zasluženi grob, in kadar bode politični ta grob 8 rušami iu skalami tako čvrsto zametan, da se odpreti več ne bode mogel! Čas tega pokopa bode brez dvombe napočil, temu nam je dokaz proces, ki je razjedel nasprotno našo stranko uže tako zelo, da sama občuti politično krivico svoje bodočnosti. Politični razgled. V L j ubijani 8. avgusta. Avstrijski liberalni žurnalisti obetali so največ pripomoglo znanje slovenskega jezika. Uže v Solunu, ko se pripravljata na pot v Slovane, izumi Ciril pisavo, s katero se slovenski jezik znamenjuje in izrazu je, preloži sv. pismo in obredne knjige na ta jezik; on je tedaj začetnik sturoslovenskega jezika, ki je bil uže pred tisoč leti, s čemer se ne more ponašati ni Nemec, ni Francoz, ni drug, tako bogat, lep, blagoglasen in spoštovan, da je še zdaj zaklad in vir vsem slovanskim govorom. Tisoč let je uže minulo, kar je oča papež Ivan VIII. o tem jeziku pisal knezu Sveto-polku: „Slovensko pismo iznajdeno od modrijana Cirila, v katerim se pristojno glasi slava božja, po pravici hvalimo. Hvalite gospoda vsi jezici, slavite ga vsi narodi! Oni, ki je tri glavne jezike: hebrejski, grški in latinski naredil, oni je vstvaril vse druge k svojej Časti in slavi . . .!" Torej ob kraji blatenskega jezera, tam na starem Velegradu razlegali so se uže pred tisoč leti najvišje potrjeni slovenski glasovi, uže tačas se je na vse kraje rabil in spoštoval naš slovenski jezik. Ali žal, žal! da se nij uresničila ideja Ra-stislava: združiti Slovane, pripomoči narodu do svojim privržencem obilega sadu, ki bode dozorel iz shoda našega prisvetlega cesarja i nemškim cesarjem Viljemom, kar najedenkrat se bode začulo, da Taaffe ne uživa več naklonjenosti krone, da bode moral odstopiti, da bode nemški Bistnark uže skrbel za avstrijske liberalce. A poslušaimo, kaj odgovarja takim glasovom „Magyar-Orszag" : „Mi sicer ne poznamo skrivnosti) avstrijske politike, a mi to lehko odločno trdimo, da se ravno tako ne bode cesar Viljem vmešaval v notranje zadeve avstro-ogrske monarhije, kakor bi Nemčija ne dopustila, da bi se njeni strankarski boji z Dunaja derigirali.....Kar se tiče mišljenja nemške vlade glede zdanje avstrijske politike, mogli so drastični izreki Bismarkovih listov v zadnjem času vsakemu dati prepričanje, da nemški kancelar danes z grofom Hohenvvartom in z njega politično tendenco veliko bolj simpatizira, kakor pa z ustavoverno stranko .... Mi smo lehko prepričani, da cesar Viljem v Gostinu ne bode vložil nobedne besede za avstrijsko ustavoverno stranko. Iz tega sledi, da Taanejevemu kabinetu in grofu IloheiiTvartu najmenj preti nevarnost iz Berolina, oziroma iz Gostimi". V HrvjiisBief bodo v kratkem času razpisane volitve v sabor, baje uže mej 1. in 10. septembrom. Pravna stranka, katerej voditelj je dr. S tarče vič, jela je z njej lastno, strastjo in vnetostjo uže agitirati in pridobivati volilce za svoje kandidat«; da si je mala ta stranka, je vender delavna, energična in pripravljena na boj volilni. Tudi vladna stranka ne drži popolnoma križem rok, tudi ona skuša s pomočjo uradništva pripraviti volilce za svoje kandidate. Neodvisna stranka, ki je tako sijajno zmagala pri zadnjh volitvah v mestno zastopstvo .a^rcbško, pa po poročilih „Politi ko" še vedno drži roke v naročji in čaka do-godjajev, ki pridejo." Dopisnik „Politike" meni, da se ta slednja stranka premalo briga za volitve. Nu, mi menimo, da neodvisna stranka, ki si je v popolnej zavesti svoje naloge, tudi pri teh volitvah ne bode opustila agitacije, da bode energično in složno podala, se v boj. ljajih dne 1. marca, resnico, da so te namere sad doktrin, ki so prišle od zunaj." To je pač jasen dokaz, da bode v Rusiji obrnilo se na bolje, da bodo prenehali notranji peklenski nemiri. — Skobelev se je vrnil iz Moskve v Petrograd in zdaj se prigoveduje, da bode dobil visoko mesto v ruskem vojnem ministerstvu. Iz Carigrada se poroča, da misli turška vlada takoj po vravnavi turško-bolgarke meje odločno zahtevati od kneževine Bolgarije zaostali dan j. — Kje so radi umora sultana obsojeni nihče ne ve povedati, vlada je prepovedala listom govoriti o tem, zahteva se največja molčljivost. JK ran cm »a k i listi se kaj različno izražajo o (i ambettovem govoru v Toursu. „ France" in „National" napada Gambetto in pravi, da je pogram, ki ga je razvil, jako omahljiv in nevaren; posebno hudo pa grajata Gambettovo trditev, da se mora ustava glede senata revidirati. Nasprotno pa „Temps" hvali ta govor in meni, da bode imel velik vpliv na volitve. Ko so si priborili Francozi Sfaks, se je nekaj italijanskih podložnikov poškodovalo. Italijanska vlada je zahtevala od francoske odškodnino. To bi moglo nekoliko motiti do-zdanjo prijazno razmerje mej Francijo in Italijo. Dopisi. 7, lloliluj*!*«' 11'Mtfricp, 7. avgusta. [Izv. dopis.] (Nesreča pri gradnji nove cerkve.) Tako žalostnega dne kakor včeraj še ni doživel Bohinj. Ob '/s 10. uri dopoludne se je sesul baš dogotovljeni stolp nove farne cerkve, se zvrnil na cerkveno streho s kupolo ter jo razrušil do oboka nad velikim oltarjem. Cerkvena tla pokriva velik kup razvalin! Tudi zidovi ob straneh so po polnem podrtina. Unesrećilo se je mnogo ljudi j. Mrtvih je do zdaj Bedem, Težko poškodovani so bili trije zidarji in tri delavke, od teb sta umrla dva, jeden zidar in jedna delavka. G. kaplan Jerala in trije zidarji 80 še zasuti; iz celega Bohinja danes delajo ljudje, da bi jih izkopali. Nad- O potovanji ruake cesarske obitelji piše „.Journal de St. Petersbourg.« Z obiskanjem , zapisaval tlako, jo pred cerkvijo Moskve, srca Rusije, je stopil vladar neposredne i' ' 1 , v dotiki z narodom in ta je dokazal, kako je ubil les od građevnoga odra, ki je bil narejen zvesto ohranil tradic.ijonelno mišljenje, ki ga veže z dinastijo. Ko je Moskva to mišljenji1 tako gorko izrazila, je dala tudi ob jeduem j tudi najboljši odgovor na nesramne namere, j ki so v zadnjem času javno vest polnile z gnjusom. V tem leži tudi najboljši dokaz za resnico, ki jo je izrekla naša vlada po dogod-1 okolo stolpa. .ledno žensko so takoj po udoru živo in le malo poškodovano izvlekli izpod šute. Vsi drugi delavci in zidarji so še srečno ušli 6 pravem času. Groza je bilo videti, ko se je podirala lepa, velikanska zgradba. Prouzročilo je stra- hovito nesrečo baje to, da je bil steber, na katerem je slonel ves stolp, prešibak. Pod silno težo se je steber nagnil. Zidarski mojster je to zapazil uže ob 8. uri zjutraj pa nij precej ukazal, da je vsem delavcem takoj ostaviti stolp; štirje moški so s stolpom vred padli na tla. G. kaplan Jerala je bežal iz cerkve in ljudje so videli, da ga je podirajoči se stolp živega pokopal tik cerkvenih vrat. Jadikovanje se ne da popisati, človeku beda trga srce. Iz Bleda in Radovljice je še včeraj popoludne šest zdravnikov sem prišlo obvezovat ranjene; tudi preiskovalni komisijom so uže tukaj od vseh strani. Kaj je zakrivilo nesrečo, se bode pač zdaj pokazalo. Škode je gotovo 50.000 gld. Od Drave 3. avgusta. [Izviren dopis.] (Šolstvo.) Letos je bila v Ptuji zelo živahna agitacij* zaradi volitve zastopnika učiteljev v okrajni šolski svet. Šiloma bi bila rada voljena gg. Ferk in Romih. Tudi Lešnik se je ponujal. Narodni učitelji r;o mislili g. Romiha voliti, a ker je g. nadzornik rekel, da poduči-telj po najnovejšej naredbi ministerstva ne more voljen biti, nagovarjali so ga, naj odstopi, Česar pa vender nij hotel. Pustili so tedaj g. Romiha, da se ne bi glasovi preveč razcepili, in da ne bi kak „schulvereinovec" večine dobil. Zjedinili so se narodni učitelji ter volili g. Robiča. Naj pa g. Robič ne pozabi, da so ga izvolili narodni učitelji, da mora zmirom imeti blagost učiteljev pred očmi, razen tega pa vsekdar in povsodi možato se potezati za naš materin jezik, ako bi pri sejah okrajnega šolskega sveta potrebno bilo. Govori in glasuje naj vedno tako, kakor značajen slovenski učitelj. Hudo je jezilo direktorja Ferka, da nij bil zopet voljen. Ko je bil pozneje v razne Odbore izvoljen, nij volitve sprejel, rekši, da je uže bil 12 let v odboru, zdaj ne bode več. Čudno! Zastopnik učiteljev je tudi bil 12 let, a vender bi Se bil iz srca rad zanaprej; ali je morda v stilnem odboru več opravil, iiego jih ima zastopnik? Pa dobro znamo, da ako bi bil zastopnikom voljen, prevzel bi bil tudi vse druge volitve. Menda se je maščevati hotel nad učitelji? Odbor bode brez tega gospoda ravno tako deloval, kakor če bi on stare svobode ter jim zagotoviti neodvisnost I Sv. Ciril, Begirr ostanki v Rimu počivajo, kjer politično in cerkveno. Slovansko ljudstvo je|so letos stotine in stotine vseslovanskili ro bilo ob sebi za-to sposobno! Kajti jezik naših j mar je v prosili za srknejo slovansko prihod-očetov, njihovo v zgodovini dokazano življenje:injost, nam je ostavil slovensko pismo, in se njihova krepost, pridnost in gostoljubnost, vse to priJSa večjo kulturo, nego v Germanih in Ilunib, katerih potomci uboge Slovence, ki so jih učili in jim pripravili obdelane sedeže, še dan danes tako brezbožno in nehvaležno zaničujejo ! Kje bi bil danes Slovan vkljub Germanom in Hunom, da nij bilo, da nit mej nami nesloge te stare dedščine slovanskega plemena!? Tako izda izdajalec Svetopolk svojega strijca Rastlislava, proda lastno kri in postane sramotno i ob tujcu; Metoda, največjega dobrotnika Slovencem prepusti nemškim škofom, kateri nijso poprej mirovali, da deno Metoda v zapor, češ, on je krivoverec, ker uči in moli slovenskim jezikom, on nam brani podjarmiti Slovene: ti ljudje nijso privoščili Slovenom ni dušne ni telesne blagosti! Oča papež sam kara in grozi Metodovim preganjalcem imenujoč tako početje : „gaden iz paganstva preostavši značaj !u Ali blago seme, zasejano po Cirilu in Metodu v naravna, zdrava tla, nijso nikdar popolnem uničili ni domači ni tuji nasilniki. slovenskim pismom zagotovil in rešil nam je najdražjo svetinjo, slovensko narodnost ! Predragi rojaci, ozrimo se tukaj dalje le v sebe, kajti zgodovina vseh Slovanov si je do novejšega veka zelo, zelo podobna. Naše slovenske meje segale so kedaj dalje ter objemale skoraj vse Štirsko, Koroško, vso bistriško dolino v Tirolih in prod prihodom naših bratov Hrvatov, Srbov in Bolgarov ves balkanski poluotok do Črnega morja. Pa trije mogočni narodi stiskali so nas, ker smo bili brež vodje in sloge, malo meuj nego tisoč, let na kup: cela slovenska zgodovina do novejše dobe ne govori druzega, nego to, kar so drugi z nami počenjali. In da se nam nij ohranil v cerkvi naš jezik iu po jeziku od tod narodnost, bilo bi za naše čvrsto pleme še večje gorje ! — Koncem osemnajstega veka pretrga nov, pravičen duh marsikatere nenaravne in žu-leče verige v družinskem in javnem življenji. In tega se tudi slovenskemu rodu prikažejo zunaj cerkve kot čudovite zvezde možje: Cojz, Vodnik, Kopitar, Preširen, Čop, Slomšek in drugi, ki svojim rojakom prižge ljubezen do domačega jezika, jim probude čut narodnosti in jih skličejo na domoljubno delo. Ti možje so iz samega čistega domoljubja vse svoje življenje posvetili izbuii. napredku in omiki zapuščenega svojega naroda. Zatorej nam mora tatfsno domoljubje, takšna ljubezen do domovine in materinega jezika in takšno neumorno, nesebično delovanje vdihovati spoštovanje, hvaležnost do tacih čestitih narodnih apostolov. Od Cirila in Metoda počensi so nam to naši narodni svetniki! In blago prizadevanje teh narodnih apostolov, posebno, od kar je za rojila „kranjska čebelica", rodilo je uže lep sad v Slovencih: milo doneči, domači glasi, preslavki materini glasi, ki so se poprej boječe čuli le po bornih kočah, ti naši mili slovenski glasi, dobivajo vedno večjo veljavo mej vstrajnem delom in bojem v družim in v javnosti. In narodni ponos in narodna zavest prešinja uže najnižje kroge mej narodom ! Predragi rojaci! kaj ne, da prebiva v naših prsih trdno narodni ponos, da smo in da hočemo ostati slovanski Slovenci? Rojaci! kaj ne, da polni naše srce iskrena ljubezen bil njegov ud. Izrazil se je pozneje proti j ed-Demu učiteljev, da si bode dobro zapomnil to, ka nij večine glasov dobil. Kakor se sliši, ima g. Ferk upanje, da bode okrajni šolski nadzornik. Iloče-li morda kot nadzornik nad učitelji maščevati se, ter jim polena pod noge metati ? Nu, ako bode tako ravnal, kazal bode slabe lastnosti. Sicer pa, ako vlada misli g. Ferka nadzor nikom imenovati, tedaj svedoči, da hoče ljudske Sole germanizovati. Še le pred nekoliko tedni dobil je g. Ferk 80 srebrnjakov od „šulver-eina", katerega ud tudi je, in ako bode nadzornik, tedaj bode še laglje deloval na polji izdajstva slovenščine. Ako visoka vlada gg. Ferka in Raušla za nadzornika postavi, potem bo naše ljudske šole prodane ponemčevanju. Sicer sem pa iz izkustva piepričan, da je boljši nadzornik kak profesor sredjih šol, nego ljudski učitelj. Kako ljubeznjivo je ravnal g. prof. Končnik, bivši nadzornik v ptujskem okraji, z učitelji, a kako arogantno je vedenje nekaterih ljudskih učiteljev, dospevš;h k višjej časti! Da učitelji nijso volili g. Ferka v okrajni šolski svet, krivih je tistih 80 gld., katere je dobil od „šulvereina". In res sramovati bi se morali učitelji ptujskega okraja, ako bi bili „šulvereinoveev" katerega volili. Za nekaj gla-bov mu je pa škodoval njegov somišljenik g. Vinko Kocmut germanizator Hajdinski. Hotttč se hvaležnim izkazati g. Ferku za 50 gld. dobljenih po njegovej priprošnji od „šulvereinaw, vstal je po razkladanji g. Lešnika o lastnostih učiteljskega zastopnika, ter se prav roba.to zadri: „Und ein solcher ist nicht Lešnik, son-dern der herr Ferk!" To breztaktno vedenje pač kaže, kakošna je olika tega gospoda. Vedenje g. nadzornika je bilo taktno, za kar so mu tudi učitelji na zadnje zaklicali živio. Prihodnjič o priliki hočem poročati, koliko nam v ptujskem in ormožkem okraji „šulverein" škoduje ali koristi, katere zasluge imajo gg. germanizatorji Ferk, Kocmut in Tribnik, in kako je g. F'erk „direktor" postal. — X. Iz Tr»ta 5. avgusta. [Izv. dop.] (Podporno delavsko društvo. U uski zid je. Neka nemška k n j i ž u r a: „ T r i e s t u n d se i n e B e d e u t u n g ".) Nikdo naj ne priča -kuje da bodem odgovarjal poslanemu v »Edinosti" (št. 31). Kar koli bi navedel, obračali do domovine in do dražega slovenskega jezika V Kaj ne, rojaci! da se nam radostno izjasni čelo, da nam pogumno zažari oko, kadar gledamo naše gore, našo slovensko ravan in naše bistre vode, kadar čujemo preljube, premile domače glase? In rojaci moji! takšen naroden ponos, takšna domovinska ljubezen in zavest budila bode v nas moštvo, utrjevala značaj ter nam dajala moč, da bodemo koristili vsak po svoje, kakor veleva večna dolžnost, domovini, da bodemo delali za blagost in omiko svojo in svojih sorojakov. Iz svoje moči postanemo potem omikan rod in pridobimo dobro ime in čast doma in pri ošabnih sosedih! In zares, slovenski rod ima zdaj primeroma uže Številen roj navdušenih delavcev v vseh stanovih, ki se bore* „z uma svitlim mečem" za narod in njega svete svetinje. In mej temi, kakor kraljevi mesec mej bleskečinii zvezdami, svitlo odsevajo narodni velmožje po umu in pogumu. In spomin, hvaležni spomin na narodnega apostola iz naših dni, ki se je le prerano, prerano vlegel v hladni grob, privabil nas je v drugej vrsti tukaj-le vkup. Uojaci moji! nij vam žal, ni za trud, ni bi zaslepljeni ljudje tako, kot da bi jaz hotel nalašč zbadati posamezne osebe. Tega doslej nijsem storil nikdar, danes se takih prepirov moram tem bolj ogibati, ker bi sicer po modrih besedah načelnega članka v „Slov. Nar." (od 5. avgusta št. 176) moj dopis ne našel prostora v predalih slovenskega dnevnika. Zato naj le v obče omenim, da je moje poročilo popolnem veljavno, popolnem resnično. Zlasti kratka vest iz Trsta, da se je ustanovilo drugo podporno društvo, ki šteje baje uže 75 članov, mu nikakor ne oporeka. Meni se je le nemogoče zdelo „internacijonalno društvo" b tremi upravnim; jeziki; in res novo društvo uraduje izključno slovenski. S temi besedami pa nikakor ne odobravam ravnanja snovateljev dru zega podpornega društva. Prvo podporno dru štvo se, po poslanem v „Edinosti" soditi, boji konkurence novega ali drugega podpornega društva. Ta strah je pač prazen. Vsako podporno delavsko društvo more le uspešno delovati, če obsega res ogromno število družabnikov. Navadni ljudje sodijo vse le po uspehu, po „zgrabnjem" uspehu. Delalci se bodo gotovo zmeraj rajše pridruževali prvemu podpornemn društvu, ki daje svojim članom več gmotnih koristi. Nova konkurenca se mi sicer jako nepotrebna zdi, škodljiva pa gotovo ne bode prvemu delavskemu društvu, kajti ta konkurenca bode neprestano izpodbadala, njegove odbornike in družabnike, da svojemu društvu pridobe novih udov, previdno gospodarijo z društvenim dohodki, društvenimi premoženjem in vse obračajo le v korist družabnikov delalcev in njihovih rodovin. Sloga jači, nesloga tlači! Res obžalovati moramo, da se je osnovalo drugo slovensko podporno delalsko društvo. Grešilo se je pač na obeh straneh, če prav tega nihče priznati noče. K tem napakam se ;e pridružila še osebna mržnja, ki je jela dvojiti družabnike. Iz te nesloge so se rodili grdi prepiri, katere je osobna razdraženost tirala v javnost; iz teh prepirov, katerih odiočilni krogi nijso hoteli mej seboj in na tihem poravnati (in vender sta to zahtevali zdrava pamet in pravo rodoljubje) je pognala misei ustanovitve drugega podpornega društva. Res se je porodilo; ali pa ne bode hiralo na duši in telesu, pokazala nam bode bodočnost. Sčasom se bodo za pota, nij vam Kal za narodni dar, da se spoštuje spomin velmoža, da se s spominom nanj širi narodna zavest in množi naša domača knjiga, katerej je na veke odmerjen da našnji dohodek in vsi blagodušni darovi. In s tem, da proslavljamo kreposti in dejanja svojih pokojnih rojakov, spoštujemo le sami sebe! Narod, ki tako svoje duševne velikane ocenja, je vreden, da se mu taisti rode! Hvaležno češčenjc spomina sv. slovanskih apostolov in pa vidna dejnnjska hvaležnost Jurčičevim manom, ti sta nam danes naši svitli zvezdi voditeljici! Sveta blagovestnika podarila sta num razen vere staroslovensko knjigo, stai oslovenska knjiga rešila nam je slovensko narodnost in slovenska narodnost probudila in hranila nam je Jurčičevo modrico. Jurčičeva modrica porodila nam je novoslovensko leposlovno knjigo, katera je našemu preziranemu jeziku odprla pot v najširje domače, družinske kroge, katera nam potem stvarja tako potrebni srednji stan! Jurčič sam poznal in častil je sveto važnost Ciril-Metodovega Časa; to priča njegov, žal! nedovršeni roman: „Ciril in Metod". O Jurčiči in njegovem delovanji smo si vsakako polegle slepe strasti na obeh straneh in — vsaj mene navdaja to upanje — obe društvi se bosta zjedinili m zlili v jedno velikansko društvo, katero bode v resnici moglo deliti največ dobrote slovenskim delavcem v Trstu in njega okolici. V to pomozi Bog! Tržačanje so v obče kaj blagega srca. Pri nas se kot v svetovnem mestu pobira za reveže in nesrečnike rekel bi skoro celega sveta. Zdaj nabirajo milodare za — ruske zidove. Pri takem početji uspeh pač najbolj zavisi od odbornikov; in takrat si odborniki prizadevajo veliko, da bi mnogo nabrali. Pri tej priliki se kaže, koliko upliva imajo pri naših meščanih tukajšnji zidovi (mej njimi je tudi nekaj jako spoštovanih in blagosrčnih mož). Da bodo nabrali dosta več denarjev, kot so jih bili nabrali za stradajoče Istrane in za nesrečnike v Zagrebu in na Kiosu pa za — pretečo vojsko mej Turki in Grki, mi še posebej nij treba omenjati. Ruski židje in njih izgnani bratje se bodo pač najbolj veselili te dejanske milosrčnosti. Mej temi milosrčniki sem zasledil celo imenitnega upokojenega duhovnika Dalmatinca (da me kdo napačno ne razume: ravno tist je, ki je na Koroškem nekdaj preganjal slovenske bele peče!), ki pa za uboge Zagrebčane nij dal počenega groša. V Lipskem je na svitlo prišla knjižura : „Triest und Beine Bedeutung fiir den deutschen Handel". Vašemu dopisniku so take knjižure pač malo mar, a osupnilo ga je ime nje spi-sovatelja, ki se pogostoma nahaja mej Slovenci; sestavil jo je namreč Fran Scubitz (Skubec) ter jej poseben prorok spisal in pridal imenitni avstrijski poročnik (glavni konzul) v Lipskem, dr. Karol pl. Scherzcr. Spisovatelj se postavlja zdaj na to, zdaj na drugo stališče ter pregleduje raz teh imenitnost Trsta za občno, zlasti nemško veliko kupčijo. Da se v tej razpravi pogostoma nahaja ona koloboeija, po katerej je Trst južno-nemški Hamburg, ki se nikdar ne sme izgubiti za veliki nemški rcich, mi pač še posebno povdarjati nij treba. Skozi Trst sega nemški reich v Sredozemsko morje, sega v Afriko, v prednjo, južno in vzhodno Azijo, da celo v Avstralijo. Te veliko-nemce le nekoliko moti slovenski rod, preko katerega zemlje pelje pot od nemških bratov do Trsta, do Jadranskega morja. Zato nas ho- vsi jednih iu taistih misli j! Poznali smo ga, poznamo ga in spoštujemo kot velmoža, kot prevzvišenega narodnega apostola: on je in ostane moj nami! „Ko bi bil Jurčič sin velieega naroda, postalo bi njega ime po genijalnih delih svetovno slavno" ... Ali slava Jurčiča nij mamila. Poznal in izvrševal je svoj poklic in svojo dolžnost vestno, sin malega, ubozega ali plemenitega našega naroda: za njega je živel, delal, trpel in umrl, ta naš izvoljeni pesnik-velikan, naš nejue. tiašeni in neustruhljivi bo-rilec za resnico in pravico slovenskega imena! In rojaci moji! boljše, vrednejše ne morem končati svojega govora, proseč blagoslova sv. slovanskih blagovestnikov za blagost vseh Slovanov, in kazoč v izpodbujo in izgled Jurčičevo čisto, nesebično rodoljubje, Jurčičevo neumorno delavnost in njegov jekleni neupo-gibni značaj, nego, da končam z Jurčičevim Tugom ero m: Tvrd hodi, neizprosen, n ' jokli-n, Kadar braniti je cesti m pravde, Narodu in jeziku svojem......! Na Rakeku 7. in 1881. Ivan llesiiiaii. Čejo šiloma imeti, šiloma stisniti nas v svoje naročje ter nas ponemčiti. Dalje Bpisovatelj kaže kako Trst, čem reči, tržaška svetovna kupčija pojema. Pojema pa, ker ima Trst samo jedno železnično zvezo z deželami na njegovej severncj strani. Tu je spisovatelj pač pravo zadel. Kolikokrat so se Tržačanje poganjali za drugo železnico, ki bi konkurenco delala južnej železnici. Ker se železnica iz Trbiža čez Predel v Gorico in dalje Čez Dolino v Trst zdaj pač nikdar ne bode zidala, morala bi se Rudolfova železnica iz Škofje Loke ali od kakega druzega kraja Čez Vipavsko ali pa Tolminsko podaljšati v Trst. Po mojih mislih pa tudi taka draga železnica ne bode rešila Trsta. Kupčija si povsodi išče naravnih bolj ugodnih potov. Kaj bode s Trstom, ko bodo dalmatinska pristanišča in bolgarsko-grški Solun po železnicah zvezana s hrvatskimi in ogrskimi železnicami ? Spisovatelj nemške knjižure se izpodtika nad avstrijsko-ogrskim Llovdom, češ njega uravnava in uprava je taka, da nikakor velike kupčije ne pospešuje toliko, kot bi jo imel pospeševati tako velik zavod. Gotovo bi bilo pri Llovdu lehko marsikaj drugače in boljše — a da bi Lloyd ne pospeševal močno velike kupčije, to nij res. Veliko-nemci bi morebiti radi, da bi Lloyd zastonj prevažal ljudi in blago iz blažene Nemčije, kot jim res po nekej nespametnej pogodbi zastonj prevaža pošto! Lojdu se nij treba bati nobene konkurence, katero mu mislijo nekodi napraviti — nij se mu bati niti grških niti angleških parni kov, ki bi redno plavali mej najimenitnejšimi tržišči in Trstom, kadar plavajo Llovdovi parniki. To se je videlo pred leti, ko so jeli taki parniki redoma voziti mej Aleksan-drijo in Trstom. Kmalu so morali prenehati Spisovatelj navaja še nekaj uzrokov, zaradi katerih pojema velika kupčija v Trstu, ter se nasvetuje, kako se bi tem v okom prišlo. A uže preveč mi je narasel ta dopis, da bi ga hotel z navedeno knjižuro še bolj raztezati. Priporočam pa jo toplo onim, ki so pred leti sanjarili o slovenskej svetovnej trgovini. Domače stvari. — (Notranjski narodni praznik) v Logatci se je v nedeljo popoludne obnesel sijajno. Svečanost je bila velikanska. Obširni popis nam je obljubljen iz dobropodučenega vira. Za danes smo v listku priobčili slavnostni govor g. Res man a in tukaj omenjamo, da je ljudstvo privrelo od vseh strani. Iz Ljubljane je bilo blizu 400 gostov, razen tega so Borovnica, Vrhnika, Idrija, Postojna, vipavska dolina, Cirknica, Ilirska Bistrica in bližnji kraji dali znamenite kontingente. Prišli pa so tudi rodoljubi z daleka, kakor iz Trsta, z Goriškega in od drugod. Na večer je, žal, dež nekaj kazil veselico, katere se bode pa vzlic temu z veseljem spominal vsak, kdor se je je udeležil. Posebni vlak se je nekoliko minut po polunoči povrnil v Ljubljano. — (Slovensko narodno politiško društvo „Sloga") imelo bode občni zbor 11. dan t. m. ob 11. uri zjutraj v goriške čitalnice prostorih. Na dnevni red pridejo razne peticije do državnega zbora in volitev novega odbora. — (Trgovina in obrt.) VI. dan prihodnjega meseca septembra bode v Budapešti VIII. mejnarodni semenski in žitni somenj pa razstava strojev in orodja za mline, pivovare in fabrike za špirit. Razjasnila daje tajništvo odbora za semenski somenj v Budapešti. — (Državni poslanec dr. Josip Tonkli) povabil je svoje volilce v 24. dan t. m. v Gorico, da jim položi račun o svojem delovanji kot državni poslanec in da pozvo tudi nadalnje želje svojih volilcev. — (Lepe podobe sv. C irila in Metoda,) z barvami tiskane, 23 cm. visoke in 16 cm. široke, prodaje po 12 novčičev Katoliška bukvama v Ljubljani. — (Konjske dirke) se bodo vršile v dan 4. prih. meseca t. 1. v Žavci na Štajar-skem. Ustnica uredni*« vn. (Joap Anton Trstenjak, osnovatelj „slovenskog* literarnega društva" na Dnnaji in gosp. —vlj— v Slov. goricah. Predolgo uže sto slovenski dijaci na Dnnaji zlorabili našo in naših čitateljev potrpežljivost z abotnim svojim prepirom: odslej užo ne sprejmemo nobedne vrste o tej zadevi, niti od Petra niti <>il Pavla. Gosp. j. (1. v Zagrebu. Vaš dopis je promalo zanimljiv za občinstvo sploh, kor se tiče bolj privatnih ali osobnih stvari. S poročili druge vrste nam bode ustreženo. Umrli *o v IJiiIMf&tii i : 4. avgusta: Neža Uarbič, hišnega posestnika žena, 61 let, Kolezijsko uliee št. 8, za rakom. 5. avgusta: Pavla Čik, mizarjeva hči, 7 m., Poljanska cesta št. 61, za želodčnim katarom. — Josi-pina Pogibli, delavčeva hči, 14 m., Hradeckija vas št. .'10, za jetiko. V doželnej bolnici: 1. avgusta: Marija Mrli ar, delavčeva hči, 3 m., za vodenico. — Janez Maver, delavec, 45 let. 2. avgusta: Ignacij Ccdivnik, dninar, 45 let, za poškodovanjem. — Anton Novak, gostač, 66 let, za oslabenjem pluč. Dunajska borza 8. avgusta Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 trld. 05 Enotni drž. dolg v srebru . . . 78 n 90 Zlata renta......... . 94 1860 drž. posojilo . . . . . 132 n 2f) . 834 Kreditne akcije...... . 368 ! 40 . 117 „ 65 " B2 n M „ 35 kr. Zahvala. Ker mi nij mogočo povsodi osobno, zahvalim so po tej poti vsem onim, ki so mi mej dolgo boleznijo in daiiea pri pogrebu mojega nepozabljenega sina Josipa izkazovali svoje sočutje na tako razne načine; posebno pa gg. pevcem za lopo na-grobnico in darilcom krasnih veneev, ki so mu kinčali rakov. Vsem skupaj še jedenkrat: lepa, srčna hvala! Skofja bok*, dne 5. avgusta 18H1. (451) Matija Kump. Id. hhko na leto zaslužiju gostilničarji m kupčevalci. Brošurica fabrikacij velja .'i gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Sehioaser, Trat._(419—15) J. ANDELa novoiznajdenl prekomorski prah umori stenice, bolhe, ščurke, mole, muhe. mravljince, preiioke, ptične črvlčo, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek so dobiva v prodajalnici pri .i. A\m;r-n, 13, „pri ornem psu", Hausgasse 13, (Dominikanergasso 13, Kettengasse 11) ■v- PRAGI. V LJubljani pri Albin SUčarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (364—2) Glasovi o novo iznajdeneiu i. An del o vem Drekomorskem pralni. Mi podpisani smo „J. Ande lov prekomorski prah", kateremu se vsestransko daje velika pohvala, rabili za uničenje golazni. Tu javljamo v interesu občinstva resničen rezultat: „J. Andčlov prekomorski prah" je faktično specijaliteta praška, umori hitro in gotovo vsakega mrčesa brez razločka — mi smo osnažili s pomočjo zelo praktične prašilne brizgalniee vse naše lokalitete, hišno opravo in obleko popolnem, kar nam daje povod, da ga po svoje j lasi n e j skušnji vsakemn najt o pleje priporočamo. Mi se jedenkrat tu ponavljamo: ,,,T. Audčlov prekomorski prah" je prava specijaliteta; ne more se z plačati. Loun llullin, platna prodajalec, Jim Mclirecb, cvetličar, Jot* i p Wolf, odvetnik, Jim Hilf. hišni posestnik, Kini, HrauNe, odpravila) tajnik pri Nassavskej železnici. Josip i»iis<-nitu«li. restavrater. Dobi se v drogueriji „zum schwarzen Hund", Hus- (Domikaiier-) tiasse, Prag. denarjem (450—1) &Ja . lili •k S 'S *> o S c/2 "3 C/} TB So § "E > > a os -~ Jtt) i i So O 1 £ Z4 S H cc.S 11 "■3 '3 £ rt S3 .5 £> 31 S §> Kopelišče Mkikn C. in kr. najvišje priznanje. 1 1 na Štajerskem. Jedno vozno liro od postaje Feldbacli ogerske zap. železnice. Pričetek saisone 1. maja. Pričetek zdravljenja z grozdjem začetkom septembra. Alkalično-muriatične in žolozno kUlico, kozjo mloko, inhalacije z mlokam, smro-kOTimi booUiaitudoučaato slanico, o«ljono-ki8lo kopolji, jaklonu kopelji, kopolji v »ladkej vodi, kopolji od umrokovlli bock, mrzla polnu kopolj /. upravo %\\ zdravljenje /. mrzlo vodo. Brunom v>o&u ~OK; pri Gleidien oergu. N it {i bi i -h i ii i '.ji • ii :«!••)* i cjsii bln«llli»ii pijača: ker ima voliko prosto ogljouo kislino, poupo&ujo |irel>nvljeiije valod toga, kar imu doBti dvojno ogljono-kisloga natrona in domačo aoli in nema apuouakih zvez, obtožujočih želodoc, zato ee Ivitnovu vodit [insulinu priporoča pri holozuih v šolocici in iiivlmrjl. Oitltitit Ne v vuoh vočjih trguvinali z nduoralno vodo. Na vprašanja odgovarja, naročbe za vozove, stanovanja in minerale vode izvršuje (184—10) ltopeljsko vodstvo v GleichenberKU ali pa od vodoivn ■ nova uHiiovaua /itlo-u na Duottjl, I.9 WnllliHehKttMMe Nr. H. IzdateU in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarno**. 17